Leto IV., štev. 31 V L?uDiIanf, sreda eine 7. retomarla 1923 f öStnifla parSaHrati« Posamama Rev. Mane t Ofn «ti»l» ob * rlutmf. Stane mesečno tU-— Dul a Inozemstvo 20*— » Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UpravnIStve» L|nbl|ana, Prešernem. «L iL M. Telet St » Podružnica: Maribor. Barvarska ali» fct L TeL št 22. Celi«, Aiekssndr. Ksčan pri poštn. čekofc zavodu «te*, llitt Ljubljana, 6. ieuruarja. Vest o radikalno - nemški kupčiji za Slovenijo, ki smo jo včeraj priobčili, 69 nam danes na žalost ponovno potrjuje. Brez pomisleka na nacijonal-uo škodo ter neglede na dalekosežiie konšekvence sa sklepajo danes politične kupčije. Za našo narotlno mentali-teto v svobodni Jugoslaviji jo naravnost nerazumljivo, da se morejo take stvari dodajati in vendar so resnično. Početki konapiracije radikalcev z Nemci segajo v lansko pomla/1. Takrat so eksponenti rijdikalske stranke vrgli oko na agrarni reformo. Nemškim veleposestnikom ie bilo dano v vednost, da se bo drugače ž njimi rav-ralo, če obrnejo svoj vpliv v korist ra-dikaicem. Afera Windiscbgratz - Hribar je tu. kakor blisk posvetila v temo. Le za hip, kajti nemško - radikalsko fazmerje se je javnosti previdno izum:-Kalo. Zato j>a so se tem intenzivneje pietle vezi za kulisamL Sedaj pred volitvami se je zopet začel dvigati plašč . . . Kar so nam odkriva, mora navdajati vse narodno kroge s strahom in gnjevom. Za por nemških glasov,.- - ki naj bi pomagali gospodu Nineiču ali Markoviču do mandata, vladajoča stranica, ki ima vlado in torej moč v svolih rokah, prodaja nacijonalne pridobitve prevratnega časa Nemcem, se pripravlja •.'opet izročit: našim nekdanjim tlačite- Nemške kandidature POTRDITEV VESTI O NEMŠKO-RADIKALSKEM KOMPROMISU ZA SLOVENIJO. Beograd, 6. februarja g. Kakor že javljeno so nemški zaupniki v Zemnnu postavili za Vojvodino in Srcm samostojne nemške kandidatske liste. Predsednik nemške stranke dr. Ludvik Kremting, odvetnik v Beli cerkvi je nosilec lisše v okrožjih Peneevd-Beta ccrkcv in Srcm. V okTožju Sombor je nosilec nemške liste dr. Štefan Krast, odvetnik v Indjiii, v novosadskem okrožju dr. rians Moscr, odvetnik v Zemunu, v snbotiškem Mihael Prcink, za volilni okrož;i Velika Kikinda in Veliki Dcčkcrek Viljem Neii-mer, sodnik v Paianki. Srezki kandidati bodo po večini nemški obrtniki in kmet-je-kolonisti. Naša včerajšnja vesi o nemlidh pogojih za volilni kompromis med rcdikalci in Nemci v Sloveniji in o načelnem pristanku radlkalske stranke se nem danes tadi z drage strani v polnem obsega potrjuje. Nemški delegati so danes deloma odpotovali iz Beograda. Selfačka vojna pri RosiafnicI Osier nastop italijansko vlade proii komunistom ŠTEVILNE ARETACIJE KOMUNISTIČNIH VODITELJEV. Trst. 6. februarja. 1. Na ukaz Mus- j brezpravnost delavstva * Italiji, kier solinijeve vlade .ie bilo te dni aretira- i so se fašisti z nasiljem polastili obiatri ni h veliko štovjlo komunističnih vodi- in poživlja delavstvo vseh držav, naj teljev po vse državi. Pri Amaden Bor- j zato sahotira Italijo in Italijane. Ustali«! v Rimn so našli med drugim tudi inovila je za boj proti fašizmu tudi '¿40.000 lir. ki jih je prejel iz Rusije jseben mednarodni sklad in določi:s za boIjSevisko propagando. Popoln po- osebe, ki naj vodijo w boj. Sedanja, lom konjnnizana v Italiji je močno pre- fašistovska vlada v Italiji se dobro senettl tretjo internacijonalo, ki se je j veda nevarnosti, ki bi, mogla nastati odločila radi tetra za pov najenereič- zanjo v reorganizaciji strtega konrafi'-nejSi boj proti fašizmu, naslanjajoč se stičnega pokreta in skuša zato ifi v pri tom na vse mednarodno delavstvo, kali zadušiti vsak nov odpor. Neizprosen boj fačistom do končni ARETAOJE V TRSTU, i.;"- zmage delavstva je geslo bojne napo- Trst. 6. februarja. 1. Orožništvo je s POSLEDICE PLEMENSKEGA SEPARATIZMA. vedi. | policijskim komisarjem v uredništvu Zagreb, 6. februarja, r. Prošlo sobo- j stojnfk v Kostajnici cd orožniške postaje I Moskovska tretja ir.temacijonala je komunističnega lista «Lavoratore» aro-to ie sklical Radič veliko skupščino v | poročilo. da se bliža množica kmetov Bo- ! v dosecro tega namena izdala na delav- j tiralo 6 uradnikov Aretiran je bil fud, Kosiajnico ob bosanski meji ter se naja- i sanskemu Novemu in proti Bosanski Ko- j ftiro vsega, sveta poseben œamfest. v jmedmk -Dela», Slovenec Andrej Mai-vil kot glavni govornik. Prišlo je druga- j stalnici. Okrožni načelnik se je v sprem-če. Na poziv krajinskih nacionalistov se \ sivu policijskih organov takoj napotil naje dvignil ves narod zavedni krajinski j proti kmetom. Zadel je na celo vojsko seljaški živeli in pohitei na Radičevo j kmetov, ki je štela 15 ali šo več tisoč skupščino, da manifestira za idejo narod- ; oseb, oboroženih z vilami in drugim orod ne jugoslovanske države. Zbralo se ie v ■ jem. Med njimi je bilo kakih tisoč konjl-Kostajnici nad 5000 mož, ki so se formi- kov. Kmetje so pripovedoval, da so radi-rali v impozantno povorko ter z godbo, \ čevci iz maščevanja nad nacionalisti v zastavami in konjeniki na čela, vzklika- i Hrv. Kostajnici «morili več uglednih Sr- .jeia trdnjave njihovega nekdanjega ■fospodstva. Gospodje Kraft, Pek. Orosel in kako se že vsi imenujejo, si zadovoljno manejo roko. Kar se nm je samim pred kratkimi tedni zdc-lo nemogoče, evo. postaje resnica. Nemški drobci, ki polagoma odumirajo med maso našetra ljudstva, ker so po ogromni večini le pokvarjena kri iz telesa našega naroda — r a enkrat so »riznani kot narodna individualiteia, ki ima svojo narijonaJno pojest. Kako se naj prežene Slovence iz ljubi ¡anske Filharmonije, iz mariborskega Narodnega gledališča, kako naj zopet zabll-Sči na celjski Trutzburg oni slavni «Dnrch mnss des Kicles Erz»? Vlada bo že našla formalnih razlogov za artu-iiranje novega stanja in se pobrigala za komisarje, ki bodo vrnili zavode in t" * drtštva Nemcem! In če enkrat reakti-| vira «domača» nemška bojna društva, i še bo za «dru^a» društva potešila i katerem opozarja na mučeništvo in' telanc. Razširfenfe francoske okupacife zasedba badenskih mest. — zopetvo širjenje železmi-carske stavke. — nova rudarska stavka? joč kralju ?n državi, krenili, na Radičevo s bov ter so vztrajali na trn da se gredo i Berite fi. februarja, sd. Francoske če-; Tudi sicer se v vsem Pornhrjn grisr-skupščino. Tam je bilo zbranih okrog 400! maščevati. : ie «o včeraj prekoračile mejo badenske ničarska stavita zopet razširja, ker rim- radidevcev. Radiča ni bilo meti njimi. Po- i Položaj je bi! skrajno kritičen. Vse j države. Pet cskadrocov konjenice je pre- cozj n,:50 izpolni« svojih oMjab želerni-slal je zastopnika g. Predavca. Manife- j zatrjevanje, da t? vesti niro resnične, koraSHo pri Otienhnrgn Ren in zasedlo ¡¡„^ več voditeljev stavke je poefev-stanti so prebili kordon orožnikov, ter; je bilo zamari. Kmetje so hoteli r.a mesto; ja'-Tia poslopja so zastražena. Za-; ,;oro pr.d vojno sodišče v Aaehenn. razbili skuDščino. Do osebnih spopadov i vsak način naprej. Zato je načelnik sedetrl sta bili nato 5e badenski mesti ni prišlo, le nekaterim radidcvcem in poskusil na lep način. Ker množica ni Appenweier te DriihL \ BELGIJSKI SOCIALISTI ZA WTER- frankovcem so bila razbita okna. Mno/1-' horela verjeti uradnim os"b*?:n. je p>: Francozi'izjavljajo, da je smatrati raz- t VENCIJO. ca manifestantov se je nato zbrala na 1 zval kmete. cb. imenujejo z.- Zedinjenih drža«-. ------* --—"" pri Kehln in s tem zssiguraio te pospeši- j ^ inte„eniraio v reparacijskem vpis- nemu odporu proti Radičevemu demago-Jtvu. na kar so se zborovalci mirno raz šli. j joii. nakar so njihovi zastopniki odšli Zagrebški fclokašlci listi (in v Ljublja- v Fnat-ko Kosfcnjnico kjer so zabte-ni «Slovenec») so priobčili divje Izmišljo- ; "ali, naj se jim pokažejo one osebe, o tine o oemoliranju hiš, ubijanju ljudi. Vse j katerih se je govorilo, ds so jih radi-to je neresnično. j čevci pobili. V kratkem času so se ti Becgrsd. 6. iebruarja. g. Pa bosanski Krajini so se razširile vesti, da so radi-čevci v Kostajnici ubili mnogo Srbov. prebivalstva se je polastilo j razburjenje. Davi je dobil okrožni pr;d- l.mdje -brali in potrdili, da * Kostajnici'rti bilo prelivanja Ivrv-i. Ko je množica zvedela, d» so bile vse'alarmantne vesti neresnične, se je mimo razšla. vir3! naravnost tja. Vse to gorostasno kunčevanje je prava Izda.iniška akciia. te 14 dni so plete kupčija. Mariborska narodna društva, ko je Luibliana še epala. so že 25. januarja vložila svečan protest. A kraljevska vlafla, ki se sic^r spušča v smešne komunikeje, n i videla potrebe. da demantira. OčivirTno lokalna «vlada»- ni po'a?nila osrednji vla^i kakšen bo o-^ziv v Sloveniji, sicer bi mop'1.1 radikale! se Pravočasno premislili. Minister Zupani'- je v Beogradu in nič ne reos in stori? Nič. PorD?i'a pravi ¡o. da je izdajalska akcija, ki so jo v to stvarno in moralno bodri1 i nieni eks^nenti (oi-kriti in prikriti") v Ljubljani, že formalno zaključena. A 7a r.'o ie potrebno še. f7a ima vlada t"oč. da jo n r o v e rl e. 2e smo v Celju videTi na¥o ljubljeno narodno vojsko na ulici, da se mer" izvršiti proslava zmagoslavja. Na"i oro?r.i' strašno službo. Zlaj bo deževalo «^msnfrev, da S3 n^ava 5o razbtr»-jeni Slovenci ii potem pesta-rijo pred zvrsim čin. Pozn-imo predobro trotove ItedJ. da fci ne videli cele?a njihovega koncer«ta. A scenska javno?t se ne bo dala varati. Čim boli bodo režimski listi tajili in branili. bolj je blizu nevarnost. Beseda se-daT»iih eksponentov na vladi nam re vel.ia nič. Oni lažejo neprestano «za aaro^ov bla-ror». Naša protestna akciH bo efektivni, io bomo oba pogc^nP-a prisili1! da vdata. 18. marca bo konec radP-al-skrsra režima, mi pa moramo še pre j naše Nemce in nemSkutarje prisilit;, da dvi^ejo roke. Priz^r.fi r^oraio. da so skain; narodni mir in ž-ilili na?o potr-pežliirost ker =»o za nf?im hrbtom pr» Ve, -„ ,-Lc^,) I. r;p-f..t„;; nike povsem nepričakovano in ds. so oi- J® ™J' 'V . ' „ . . si. .ter to dosetiaj fe posamezni ce^c.te.ji » tet; stnkim predsednikom Male antante. prekoračili mejo. Povsodi na Burškem in \\ f»?» «snpnjom, ko so šefi zavezni- i. zlasti r.a štajerski meji se zadnji teder. ^^egacij sklendu da zapuste kon- PRESENEČENJE ko so šefi zavezni- V CARIGRADU ZARADI PRELOMA. s. nato'zopet i^tHa" nakar" so"« ra^rtffl !1,550 «^«.e beswle in ^ ««atrajo j arad javlja iz Carigrada: Neuspeh tez- na vse strani. O razmerah v madžarski <™raMm šo vedno za mogoč. _ j sann«.-e konferem* se }e sprejel tute; t i vojski so se izrazil! zelo nepovoljno te: J» P°«eta Pomcareja tukajšnji ■ s sploSnim presenečenjem. Čeprav knt-.- opaža izredno veliko število dezerterievvi^11^- Izmet-paša je novinarjem v raz- . Včerajšnje je orožništvo aretiralo ter jih I govorih ponovno namignil, da Turki se ; London, 6. februarja, s. Renterjs* RinJ, 6. februarja L M;n's^klrsvet poudarjali, da se v armadi smatra za go- ^i »stopnik Naum bej. ki mu je ! zirajo Turki sedaj Francoze in Italijan, je imenoval na sobotni seji kom. G;an- tKQvo ^ Jc prj_.avj!a ^ova „¡„j j sporočil, da je Izmet-paša še odgodil ker se niso hoteli udati turškim zahte noniia za prefekta Istre. ' ' ' TRGO\TNSKA POGUANJA Z AVSTRIJO. Beograd, 6. februarja, n. .Minister zunanjih poslov je odredil, da se vrši v prvj polovici meseca marca konrc-renca Izvedencev naše in avstrijske vlade glede za-klučenja nove trgovinske pogodbe. Posebno važno vprašan;e bo carinsko, k; se bo postavilo na osnovo zlatega dinarja (franka). ŠVICA ZA OBNOVO AVSTRIJE. Bern. 6- februarja, s. Narodn! svet je Fo govoru zveznega svetnika Motie z 51 proti 5 glasovom sprejel predlo s:, ki pooblašča zvezni svet, naj se udeleži po Zvezi narodov započete akcije za obnovo Avstrije z zneskom 20 milijonov zlatih kron. Pri nadzorstvu, določenem v ženevskem protokolu, Švica ne bo sodelovala. ODPRAVA POTNIH LISTOV MED ITALIJO IN REKO. Rim. 6. februarji, l. Italijanska vlada je odpravila naredbo. ki zahteva za potovanje iz Italije na Reko potni list. Odšle! zadostuie le osebni Izkaz- : svoj za danes napovedani odhod iz Lau- vam, se splofno meni, da Turčija seda; i sanne te da je pripravljen priti v svrho j ne bo pričela vojna, da doseže priznanji nadaljnjih pogajanj v Pariz. Francoska , svojih neizpolnjenih zahtev. MANIFESTACIJE ZA MORILCA NIEWIADOMSKEGA. Varšava. 6- februarja, j. Nacionalni demokrati nadaljujejo z manifestacijami Zii usmrcencga Niewiadoms'cega, morilca predsednika Narutov.lcza. Kljub prepovedi otlasiev . so prisilili plesne komiteje, da so odpovedali plese. 4. t m. je bila v katoliški ccrkvi žalna služba božja, katere so se udeležili vsi nacionalni demokratski senatorji in poslanci. Sorodniki Nienvladomskega so bili pri vhodu v cerkev burno aklamirani PazpeEavajo se razni letak! In brošure o Nfewiadom-skem. Vršilo se je dobro obiskano zborovanje, na katerem so Niewiadomskega slavili kot mučenika. Zbirajo se prispevki za njegov spomenik. POLITIČNI JETNIKI V RUSIJI. Pariz, f>. februarja. 1. «Le Peuple» poroča, da se po ruskih uradnih statistikah nahaja v Sibiriji letos okrog 15.000 političnih departirancev, od katerih je polo- Cfierbcurg. 6- februarja. 1. Francoski vico delavcev in socialistov. V vsej Rusi- letalec Manevrol se ie v svojem brezmo-Ji je po ječah 21 tisoč političnih kazno- tornem aeroplanu vzdržal v zraku 8 nr, vancev. 39 tisoč pa v preiskovalnih za- j 2 minuti in 34 sekund in je s tem pobil porih. 60 odst. od teh je socialistov, ost a- vse dosedanje rekorde aeroplanov brez Ii ca delavci ali voiakL 'motoriev. MEDNARODNI SMUČARSKI GROF KIELMANNSEGG UMRt. KONGRES V PRAGI. Dunaj, 6. februarja, j. Danes je «nar: Praga, 6. februarja. J. Včeraj dopoi- tukaj dolgoletni r.ižjeavstrijski namest-dop se ¡e tu pričel mednarodni smučar- nik Erfh groi Kielmannsegg. Bil le sta? ski kongres, kateremu prisostvujejo za- ; 65 let. 22 let je bil namestnik na Dunaj* stopniki Nemčije, Avstrije, Švice, Šved- j in nekaj časa mu je bilo provizorao peske. Finske. Jugoslavije (dr. Jesenko In , verjeno tudi vodstvo ministrskega pred-R. Badlura) ter Rumunile. Kongres se je j sedrištva. pričel s pozdravom župana dr. Base v mestni hiši. Francoski delegati, ki so se vsied nekih prometnih ovir v simplon-skem predoru zakasnili, pridejo nocoj. Da nes so pričela meritorna posvetovanja. Pri smučarskih tekmah od 8. do 12. t. m. imajq največ Izgleda na uspeh Norveža-In in Finci, za njimi pa Nemci iz Severne Češke. VOJAŠKA ZAROTA V MOSKVI? Lccdon, 6. februarja. L Iz Rige poročajo, da je Ceka dala zapreti velike množino vojakov, ki so stražiil Krem", ker so pripadali organizaciji, ki ie imeis baje namen pomoriti vse člane sovjetski vlade. MILIJON LIR UKRADENIH IZ ORIENTSKEGA EKSPRESA. Milan, 6. februarja, s. Kakor Javi}» «■Corriere della Sera», je iz orlent eks- presa Carigrad-Pariz izginilo 65 zavojev v katerih je bilo cn milijon-lir. Tatvina se ic ugotovila šile pri carinski reviziii \ I Domooossoii žencu v smislu § 90 k. p. z. javlja, ia Je preiskava proti nlemu ustavljena. Kal to pomeni je jasno: g. Rlstiču se je posrečil dokaz resnice. Kaj bo sedaj? Na predmet se 5e po-vrnemo. tusfendorf v Celovcu! * 'f? ^ sodnije v Ljubljani, s katerim se obdc<- Znanj nemški feldmaršal Ludendorff, najintimnejši Hindenburgov sotrudnik za. časa svetovne vojno, se je prošlo soboto pripeljal v Celovec, kjer je v nodejjo predaval o zasedbi ruhrskega ozemlja in o nalogah nemškega naroda e «edanjem času. Ludendorff je bil pri prihodu v Celovec živahno pozdravljen od nemško-cacijonalnih 5ovini?tov. Toda poleg teh se je na kolodvoru zbrala tudi množica delavstva, ki je krvnika sprejela s klici: «Morilec! Krvolok!» itd. Masa je feldmaršala izžvižgavala tako dol-go, da je morala vmes poseči policija, Pelltlcne beležke -f- Prvi dve kandidatski listi za ljubljanska . novomeško volilno okrožje sta bili včeraj vloženi pri ljubljanskem deželnem sodišču. Prva je klerikalna, druga pa lista SKS. Klerikalci so tudi ............- v Mariboru vložili svojo listo kot dru- ki je po daljšem prizadevanju r.apra- ?0- pre(j „¡¡bovo je kakor znano, de-vila red. Ludendorff so je s postaje od- moknltska lista. peljal v hotel. A tudi pred hotelom se je množica ponovno zbrala ter demonstrirala proti Ludendorifu in njegovemu militarizmu. Naslednjega dne je Ludsr.dorff imel predavanje. Prostore so radi previdnosti pravočasno zasedli nacijonalisti, ki pa. se niso mogli ubraniti prisotnosti ix-katerih socialističnih posameznikov. Ti so zborovanje neprestano motili. Ludendorff je govoril o usodi nemškega duha. ki «vpije po osveti». Izjavil se je tudi proti izvršitvi mirovnih po godb in pozval vse pravoverne Nemce na korajžo, kajti prihednjost bo sonet nemška! Na svojo staro vojaško suknjo z distinkcijami Prusakov tudi ni pozabil. Vzpodbujal je avstrijske Nemce na to, naj delajo za. čim skorajšnjo uvedbo obvezne vojaške službe Svoj govor je zaključil z vzklikom Frideriku Velikemu, čigar duh še vedno živi med nemškim narodom. I.udendorffov obisk Celovca in njegove besede so resen memento nele protišovinističnim avstrijskim državljanom, nego tudi vsem sosedom Nemške Avstrije. Pričajo nam, da nemška ekspanzivnost kljub težavnemu seda-niemu položaju nemškega naroda in njegove države ni zatrta in da Nemci še vedno iščejo prilike za združitev, kar bi jih okrepilo za nadaljnji boj proti vsem. ki ne čutijo nemški in se niso hoteli vkloniti jarmu poraženega nemškega imperializma. Hribar contra Risffó Značilen konec Windlschgratzove aiere. Meseca aprila 1922 je bila naša Javnost svedok žalostni aferi, v kateri sra 'o3a zapletena namestnik Ivan Hribar in agrarni direktor Lukan: očitalo se je, da je Hribar nenadoma premenil stališče proti Windischgrátzu, da je sam in z Lu-kanom izsiljeval od Nemcev darove za «Kraljevi dar», ki naj bi ga poklonili — Slovenci, in da je v tej zvezi zahteval odstranitev vsakega državnega nadzorstva nad VVindischgratzovim veleposest-vom, ki spada pod agrarno reformo, in dejansko izposloval da je bil odpoklican upravitelj Ristič iz Planine. Vsa javnost je bita osupla in velik del njen ni verjel, tía je sploh možno misliti, da bi državni funkcionar mogel zlorabljati svojo oblast, da Izsiljuje denar, nal manj pa za tako delikaten namen, ki more tu in v inozemstvu škodovati ug'edu dinastije brez njene krivde, samo da izgleda lepša ena oseba. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je čutil, da mu gre za življenski interes: ako se vse te stvari dokažejo bi bil pač nemogoč, če ima osrednja vlada količkaj občutka dostojnosti. Da se ogne njeni sodbi, je napram nje) tajil, da je vplival na kateregakoli veleposestnika Nemca, da kaj daruje za «kraljevi poklon» Obenem je javnosti naznanil, da zahteva kazensko preganjanje g. Rističa po § 104 s. k. z. G. Atanazije Ristič je bil namreč v «Poslanem» v raznih listih napadel namestnika Ivana Hribarja in trdil med drugim siedeče na tem pismu napram njemu: «Mesto da ste ostali veren svojemu proglasu o priliki nastopa službe ln Izročili pritožbe Windischgratza jedino prisojni agrarni oblasti, ste Vi izrabljan -f V zagrebški župan i ji bo nosilec demokratske liste dr. Edo Lukinic. Tako jo zaključila okrožna konferenca DS, ki se jo predvčerajšnjim vTšila v Zagrebu ob številni navzočnosti dele gatov. Postavljeni so bili tudi poedini srezki kandidati. Zborovalci so z bur nim odobravanjem spremljali izvajanja gosp. S vet »zar ja Prilnčeviča. ki ie posebno naglašal potrebo discipline stranki ter fanatičnega dela za idejo narodnega in državnega edinstva, katero zastopa demokratska stranka. Pri konstituiranju okrožnega odbora DS za zagrebško Županijo je bil za predsednika izvoljen gosp. Juraj De metrovič. -f- Preganjanje demokratskih urad nikov. Novosadski oblastni veliki župan je prejel v pondeljok naredbo mi nistra za notranje stvari, da se morajo vsi administrativni uradniki, ki niso radikalci, zamenjati ali razrešiti dolžnosti. Mestni načelnik v Senti je zamenjan in razrešen, načelnik novo-sadskega okrožja je zamenjan in obtožen. razrešen je načelni!? apatinske-ga sreza in razen tega večje število uradnikov - demokratov. Oni, ki niso definitivno nastavljeni, so enostavno odpuščeni in vrženi na cesto. Teroristični ukrepi vlade so vzbudili v celi Vojvodini veliko razburjenost. 4- Laž ali resnica? Pod tem naslovom objavlja «Slov. Narod» naše informacije o vsebini nemško - radikal-skega pakta. Upravičeno se mu zdi kupčija med radikalci in Nemci goro-stasna. Obrnil se jo zato na «merodaj-no mesto», t. j. gospoda Hribarja, ki jc brez pomisleka in kakor, da bi bil včeraj sedel v Beocrradu v krogu svojih radikalskih somišljenikov in nemških gospodov, izjavil, da je »senzacionalna vest «Jutra» o vsebini med Nemci in radikalno stranko baje sklenjenega kompromisa od kraja do konca tendenci jozno zlagana in da ni ničesar drugepa nego volilni manever.» «Slovenski Narod» ima z «merodajnim mestom» svoje posebne izkušnje in zato previdno pristavlja: «Beležimo to, pripominjamo pa takoj, da pričakujemo strikten služben de-menti Jutrovih vosti z najkompetent-neiie strani » Radi bi se nekoliko po-šaiili s famoznim razločevanjem med «merodajnim» in «najmerodajnejšim» mestom in z nazori starinskega glasila o verodostojnosti gospoda pokrajinskega namestnika. Tudi nam sili v pero ostra beseda proti brezvestnemu načinu «dementirania». ki si ga je izvolil izbrati gosp. Hribar, kakor da bi šlo za trditev, da mu je zopet odvzeta pravica za nošenje belih hlač in zlatega fraka. Zadeva pa je preresma. Iz-iavljamo. da prihaja naša informacija iz povsem verodostojnega in zanesljivega vira in kdor je zadnje dni nekoliko gledal okrog sebe, vik da se ta informacija popolnoma strinja z gotovimi izjavami in dogodki v naši pokrajini. V ostalem je bilo «merodajno mesto» sicer dovolj predrzno, da je zahtevalo od javnosti, naj verjame njegovemu dementiju, samo sebi pa ni verjelo ter se je že včeraj odpeljalo — v Beograd. -j- Sukije - Susteršič. Dva klerikalna veterana in bivša voditelja SLS sta si segla v lase. Dvorni svetnik požtem zradajnostj, toliko da je gotovo, da Sukije nima te pravice, ker mu je v raznih dobah vsa slovenska publicistika odrekla politično možatost in značajnost. Dr. Susteršičevo glasilo imenuje Sukljeta «črno - rumeneera hofrata», ki izliva fvoj žolč na svojega «nekdanjega protektoria in dobrotnika» — Komentar k tej polemiki ni potreben. -j- Razpad Jugoslavije. Dunajski klerikalni list «Neues Sonntagsblatt» je prevel članek iz ljubljanskega «Slovenca». ki je v obliki dopisa iz Pari-za pisan v takem duhu, da omenjeni dunajski list na podlagi tega članka dokazuje, da mora Jugoslavija v najkrajšem času razpasti. Med dunajskimi Jugoslovani vlada veliko ogorčenje zaradi pisanja klerikalnih listov v Jugoslaviji in zaradi nebrižne popustljivosti oblasti, ki tako pisanje dopuščajo. Na podlagi takih člankov si ustvarjajo v inozemstvu kaj čudno pojme o razmerah v naši državi. -f- Jugoslavija in Italija. V ponde-Ijek je naša vlada izročila italijanskemu poslaniku v Beogradu odgovor na zahtevo italijanske vlade glede nekaterih jezikovnih in administrativnih vprašanj v Dalmaciji. Odgovor je bil že prod nekaterimi dnevi sporočen našemu poslaniku Antonijeviču v Rimu, da ga izroči rimski vladi. V glavnem gre za preciziran je jezikovnih pravic italijanskih ostankov v Dalmaciji pred našimi administrativnimi uradi, dalje za privatne italijanske šole v Dalmaciji. ki so bile dosedaj zaprte in za vrnitev lokalov nekaterih italijanskih društev. ki so bili v Splitu rekvirirani za naše državljane. Razen tega j'e naša vlada potrdila, da se vprašanje davkov. plačanih pod italijansko okupacijo. rešijo v smislu obstoječih konvencij, t j. ona davčna plačila, ki jih naše oblasti dosedaj niso priznavale, se bodo priznala. Gospodarske koncesije italijanskih državljanov na našem ozemlju ostanejo v veljavi in naša vlada je obljubila italijanski vladi, da bo v vsakem posameznem slučaju, navedenem v spisku, katerega je predložil italijanski poslanik naši vladi, uvedla preiskavo. pada «Prodana nevesta.» od stopnje do [perman', £emperfe~m iCnravcr, namesto* stopnje ter smo pozval! upravo, naj jo ' ka P. Siard tn J. Skeflc, revizorja L dvigne. Poživljali smo zaman. Konstati- j Tepera in O. Raška. 2elimo klubu, k* rajno torej, da je bila einočnja predstava j praznuje letos lOletnico obstoja kar ou-nečastna in da je s predstavami t eeio- Icršcga razvoj?, ni 1918/1919 niti izdaleka ni primerja^ ti. Gdč. Zikovi bi se vsekakor moralo dati dovolj časa, da poje slovenski. Nam osebno je petje v češkem originalu še ljubše; toda ▼ O izidu volitev v Pokojninski zavod , , — ... objavljajo «Slovenec», «Slov. Narod» hi tek«»* hi!«,* i« ™ * ", na «Jntr- Novosti» komentarje Jadranske teksta bijeta, m pevca motita drug dru- ! banke v tch komentarjih nahaja do. gega tako, da se moramo vsak hip bat i j .j-. j ■ c. i__- i da obmolkneta. Gdč. Zikora je izriedaa t ? v . * f**«™ vm T J_M * . . . ... " t J. oicuaia strankarska lista, «mladinska», kar naj draJeetno ter je šaljivo, še lepše pa dra. j ^ tolik kakor politi6no demokralT d.°: ' «ka. To je laž. Demok&i se v te volitve Po sveiu — Pojemanje tujskega prometa v Avstriji. Deželna zveza za tujski promet na Dunaju se je te dni bavila z vprašanjem, kako bi se odpomoglo pojema-nju tujskega prometa v celi avstrijski republiki zlasti na Salcburškem. Sklenilo se Je podvzeti vse potrebne korake za ublaženje cen v hotelih in prenočiščih ter za znižanje železniških tarif. Tudi se je sklenilo intervenirati pri pristojnih oblasteh, da se olajša tujcem potovanje v Avstrijo s iem, da se Jim poenostavi manipulacija z vidiranjem potnih listov in drugih dokumentov. — Bolgarija in boljševikl. O vzrokih demisije bolgarskega notranjega ministra Daskalova krožijo različne verzije. Kakor pa doznava dopisnik «Riječi», so zavezniki na kenfcrenci v Lausannl bol- bro. Spočetka nekoliko rezervirana, se je razpevala ter absolvirala arijo v m. dejanju naravnost siiaino. G. Zathev, očividno zapostavljan pevec, je bil sinoči med solisti najboljši; glas mu je zve-nel polno, mogočno in — kar je glavno — svojo partijo je pel tako, kakor je napisana, torej v vseh njenih originalnih legah. Ta naS vestni, vztrajni ia vedno zdravi umetnik zasluži posebno priznanje. G. Bratuž, sinoči v isrri že plah, je menda naš bodoči operni komik, ako se mu razvije glas. Sinoči je le zadoščal. Mislimo pa. da bi g. Kovača vsa publika pordravila z radostjo, ako prevzame zopet partijo Vaška, v kateri je bil izvrsten. Ga. Smolenskaja je menda bolna, kajti glasovno čutno propada. Sinoči je bila bedna. G. Šimenc, ki je mestoma krasno zapel, se je boril s partijo, kakor bi jo pel prvič. Mar je tega kriv predpust? Pričakujemo, da bomo lahko prihodnjič svojo grajo izpremenili v najiskrenejšo pohvalo! «(Ugrabljene Sablnke». V sredo dne februarja uprizori ljubljanska drama SchOnthanovo veseloigro v Štirih dejanjih «Ugrabljene Sabinke», ki nima nič skupnega z lani igrano farso Leonida Andrejeva «Prekrasne Sabinke». SchOn-thanova veseloigra je delo brez posebnih literarnih ambicij, polna pa je prisrčnega humorja, komičnih situacij in dovtipnih domislekov. Vsled teh vrlin je ostala sveža do današnjega dne. V njej nastopijo gna. M. Danilova, gna. Gabri-jelčičeva, gna. Rakarjcva, ga. Rogozova. ga. Wintrova, g. Medven, g. Peček, g. Plut, g. Putjata, g. Rogoz in g. Smer* kolj. Režijo vodi g. Šest. Slezak pride v Beograd. Prvi tenor bivše dunajske dvorne, sedanje Staats-opere Leon Slezak, ki si je pred kratkim na odru zlomil nogo, pride v marcu v Beograd, kjer priredi tri koncertne večere. Umetniški paviljon v Sarajevu zgradi v kratkem udruženje sarajevskih upodablja,jočih umetnikov v Sarajevu iz dohodkov loterije, čije dobitke bodo tvorile umetnine. Sokolsivo Sokol Vransko proti ogrožanju narodnih interesov. Občni zbor Vranskega Sokola Je dne 2 februarja soglasno sklenil poslati na Savez sledečo resolucijo: Občni zbor Vranskega Sokola opozarja J. S. S., da stori očigled neču- niso vmešavali, ker 60 zavzeli stališče, da naj se v čisto socialno ustanovo Po-kojninskega zavoda ne zanašajo strankarski spori. Uspeh je za mlado zvezo strokovnih društev zadovoljiv. Ako pa akceptiramo predpostavko komentarje*-aranžerjev gibanja, ki je bilo naperjeno proti strokovnim organizacijam, in rečemo, da je šlo za «mladinsko», to ja demokratsko listo, smo zopet lahko po. nosni: kajti proti združenim silam bančnih intere6entov in vseh nasprotnih strank do socialpatriotov do Narodovcev. in klerikalcev, je tretiina vseh glasov, ki je bila oddana za Strokovno in nadstran-karsko listo, naravnost sijajen rezultat. — Pa to le mimogrede. Zanimivejša so moralična opazovanja. «Slovenec» je mir no ponatisnil manuskript Jadranske banke, ki proglaša volilni uspeh liste Združenih nameščencev za «zmago poštenosti nad korupcijo». In vendar je bila novinarska strokovna organizacija, kateri pripadajo menda vsi «Slovenčevi» uredniki in katere predsednik je «Slo-venčev» glavni urednik, oficiclno zastopana, na listi, katero «Slovenec» proglas ša za koruptno, in sicer s podpisom sa^ mega «Slovenčevega» glavnega uredni-ka4 Menimo, da nam ni treba izgubljati še nadaljnjih besed... Isto frazo o poštenosti in koruptnosti rabi «Slov. Na^ rod». Mi smo ta list, odnosno gospode, ki so zanj odgovorni, že opetovano posvarili, da naj javnosti ne kažejo neprestano svojih belih rokavic. Nekaj časa je zaleglo, pa vedno znova se gg. zopet spozabijo. Zato smo telegrafirali v Čarih po g. B... ta & Cie., ki pravi, da je vgak hip pripravljen se udeležiti diskusije o zmagi poštenosti nad korupcijo, Objave vanim dogodkom kršenja narodne zavesti od strani «narodne vlade» v Ljubljani,! brodošle. Pripominjamo le, da se boia • Gospodarski odsek «Sokola 7.» v LJubljani priredi za bratsko £anstvo v soboto dne 10. februarja ob 8. zvečer domačo maškerado na Taboru. Vstopnine ni. 2elimo, da je po možnosti kolikor mogoče udeležnikov maskiranih. Ce ne moreš drugače pa pritisni na vsako lice črno liso in piko na nos. • «Jubilejna noč» na pustni torek V vseh prostorih ljubljanskega Narodnega doma bo največja in najlepša cr:.re Sukije je priobči v včeraisnicm reforme in naše drŽavei «Slovencu» dalj* članek proti dr. Su-Nato Ristič razmotrlva razloge, zakal I ^ter?icu-T katerega račetku mu očita, fe Hribar čez noč menial stališča proti ^ -1°. 'f- oktobra 1918 «nezvestemu in pravi: «V interesu ugleda naše države "n v bieresu ugleda naše krajevske družine, Z3 kojo sem skozi celih 20 let prelivil kri ?n nosil svoje življenje na trg in oil obsojen postopno na 101 leto ječe radi svojega nacionalnega dela, izjavljam, da sle f« storili samo radi nakupa vile Otona \X/. na Bledu.» «Vi ste, g. namestnik, radi te vile po- blagajniku podoben ki beži z ukradeno blagajnico svojega gospodarja, v strahu in trepetu po stranskih ulicah v deželnem avtomobilu pobegnil pred sovraštvom in gnjevom razkačenega slovenskega naroda.» V nadaljnem opravičuje go?p. Šuklje svoj nastop protj dr šusteršiču, češ, da ne piše članka iz osebnega sovraštva, ker je šusteršiču celo hvaležen, da ga jo kot „arskl vladi naiveč zamerili to, da je , potrebne protikorake na vseh kompetent- mora|e maske, ker niso izdani posebna kazala preveč simpatij za boljševiško I "¡h mestih, istočasno pa potom podreje- vabna„ prj vhodu legitimirati. Vsled teg3 poslaništvo v Sofiji in njihove agente, j n'h sokolskih organizacij^ vpliva na smo- ... Zavezniki menijo, da postoje med bolj-ševiki in bolgarsko vlado globlje zveze; zato so tudi Stambolijskemu dali lasno razumeti, da ne more računati na nji-hovo naklonjenost; nasprotno, tako ravnanje bi jih lahko prisililo tudi k Izvest-nim meram opreznosti. Stambolijski pa je vso krivdo zvrnil na Daskalova in sofijsko mestno pclicijo. Daskalov je po dal d emisijo, sofijski upravnik in njegov pomočnik pa sta bila odstavljena. Prosveia nepotrebnem rediteljev. Vstopnina je napram drugim prireditvam nizka, ker je I določena za člane sokolskih društev v I predprodaii na 10 Din, za nečlane pa na jj j 23 Din, zvečer pri blagajni pa brez izjeme razpisala po nalogu JZSS Ilirija in se ie ' na 20 Din. Da se prepreči naval pri ve-morala 4. t. m. radi neugodnega vreme- i černi blagajni, prosimo, da si vsak pre-na odgoditl, se vrši sedaj v nedeljo, 11. j skrbi vstopnico v predprodaii, ki se vrši Spori Drsalna tekma v Ljubljani, ki jo t. m. ob 8. zjutraj na drsališču «Ilirije (Cekinov grad). Za tekmo je podaril znani drsalni svetovni mojster dr. fuchs kot prehodno darilo dragoceno vazo, ki pride v last prvega trikratnega zn;ago- v soboto od 5. do 7. pop., v nedeljo od 10. do 12. dop., v pondeljek od 5. do 7 pop. in v torek od 11. do 1. pop. • Maskerada Sokola na Viču se vrši « soboto 10. t. m. v viškem sokolskem d» vsem Izigrali državni interes, za kojl ste deželnega glavarja izpodrinil z «ne- se pred kratkim borili s tem, da ste izpo-slovali moje odstranjenje, VI ste se radi vile tako pon;žaIi da ste .osebno in potom s^/oiih somišljenikov višjih držav, uradnikov kakor n. pr. agrarnega direktorja dr. Lnkana prosjačii in izsiljevali pri naših narodnih prciivnlkih nemških veleposestnikih denarne vsote, da plačate to vilo» VI ste šli še dalje In ste zahtevajoč, da % ukine vsako državno nadzorstvo, vse državne uprave in sekvestri. hoteli izigrati agrarno reformo kot nuino socialno potrebo In steni obstoječi državni zakon, ki Je utemelien v sami ustavi, a vse to radi par piVJivih grošev naSih nacionalnih protivnlkov ali da si osigurate njihovo privrženost in pomoč za dos«o Vsilil ambicij.» Vse to in še d-iiire ob^olžitve In ia1'tve {e namestn:k Hribar dal pod kazen^k-i pre na ogled ter flm priložili položnice, a nam dosedaj še niso poslali naročnine, niti «Jutra» pismeno naročili, prosimo, da to takoi store, ker jim moramo sicer v par dneh ustaviti nadaljno pošiljanje lista. — Uprava «Ju• tra». * Strossmayerjeva proslava v Zagrebu. Iz Zagreba nam poročajo: 107. rojstni dan velikega Jugoslovana Josipa Jurja Strossmayerja se je v Zagrebu proslavil na svečan način. V narodnem gledališču se je v nedeljo dopoldne vTŠila slavnost, katero so priredili krajevni odbor Orjune, pokrajinski odbor Narodne obrane in Sokol I. Gledališče je bilo nabito polno odličnega občinstva. Na odru je bilo postavljeno v bujnem zelenju Stross-inayerjevo poprsje. Mnogobrojno občinstvo je navdušeno pozdravilo _ slavnostnega govornika dr. Luja Vojnovi-ča, osebnega prijatelja velikega vla-jiike. * Novi Jugoslovanski konzulat] v Ameriki. Kakor poročajo iz Beograda. bo po sestanku nove narodne skup-sčine otvorjenih več naših novih kon-žulatov v Ameriki, najprej v Pittsbur-gu in Clgvelandu. Za konzula v Pitts-burgu bo imenovan baje Hrvat, za konzula v Clevelandu pa Slovenec. V Clevelandu je, kakor znano, znatna slovenska naselbina, ki je pri letošnjih ¡volitvah v ameriški parlament posta-¿vila slovenskega kandidata. * Učiteljski odbor pri ministru pro-Svete. Ministrstvo prosvete je usvojilo prošnjo učiteljskega udruženja in formiralo poseben odbor, ki bo dajal nasvete in mnenja o učiteljskih -vprašanjih. V ta odbor pridejo zastopniki ministrstva in člani učiteljskega udruženja. * Ravnatelj Franič umirovljen. Ravnatelj zagrebške železniške direkcije Franič je umirovljen na podlagi § 70. zakona o cinovnicima gradjanskog reda. * Pokrajinski namestnik Hribar se je včeraj popoldne odpeljal v Beograd. * Suspendiran od službe. «Ljudski Dnevnik» poroča, da je postajenačel-nik v Kočevju in znani narodno - so-eijalni prvak revident Edvard Repovš suspendiran od službe, ker ga preganja državno pravdništvo radi poneverbe. * Italija ukinila vizum za ir.ozemce, ki potujejo v Ameriko, Italija bi rada dvignila promet v svojih pomorskih pristaniščih, zlasti v Trstu, zato je sklenila, da so odpravi vizum na potni list onim inozemeem. ki se žele vkrcati v kakem italijanskem pristanišču. Potniki morajo predložiti potrdilo do-iične paroplovne dražbe. * Mariborska kulturna društva imar jo danes, v sredo, ob pol 7. zvečer v Čitalnici posvetovanje radi kulturne manifestacije, ki se ima vršiti v nedeljo dopoldne za ogrožene mariborske kulturne institucije. * Mariborski občinski svet ima šele 'danes, v sredo, ob 7. zvečer svojo odločilno sejo s končnim glasovanjem o proračunu. * Kdo ruši dinar? Povodom propasti tržaške tvrdke Hacker & Kraus poroča zagrebški «Pokret», da se med glavnimi upniki propadle tvrdke nahajajo podjetja zagrebške «Eskom ptne banke» in ravnatelji, ki so bili glavni Jiferanti deviz, sledečih tvrdk: Trgo-promet. Tekstil, Wohlmuth. Nadalje ravnatelji: Svrljuga, Vinski. Lichtenberg. Diamant, borzni sen zal Schwarz, ■tvrdki Prevedan i Hcffman. Schlesinger (Dolac - Zagreb) ter agent Hahn. :*Pokrst» poziva oblasti, da takoj nastopijo proti navedenim kapacitetam, ki so se lotevale žalostne vloge rušenja dinarja na škodo širokih slojev. * Naša vlada in konkurz tvrdke Hacker & Kraus. Finančno ministrstvo •je poslalo v Zagreb dva višja uradnica, da preiščeta poslovanje onih bančnih zavodov in tvrdk, ki so bile v zvezi z insolventno tržaško tvrdk o Hacker & Kraus, ker je doenano. da so bili imenovani zavodi sokrivi na zadnjem padcu dinarja. * Celjski hotel «Union», kjer se je Jršil žalostno znameniti Jagabali, je historična hiša. Hotel «Union» je bivši ■Deutsches Haus», katerega temeljni kamen je bil položen «im Jahre des Heils 1905. 2018 nach Noreia», kakor pravi ustanovna listina. Palača naj bi imela pomen, «dem andrängenden Gegner in der deutschen Südmark-,Grenzstadt Cilli jeden Fussbreit der vaterländischen Scholle streitig zu machen», «dem Deutschtum dieser Stadt ein Sammelpunkt höchster Kraftentfaltung zu sein.» Lastnik hiše je bilo posebno društvo «Deutsches Haus», ki je s prispevki iz raznih fondov in menda tudi s podporo nemške vlade hišo zgradilo ter jo upravljalo. Ob prevratu jo bilo društvo razpušče-no. V zadnjem momentu pa so celjski nemški gospodje uprizoril? originalen trik: zbralo se .jih je enajst, ki so mnogo milijonov vredno poslopje «kupili» od društva «Deutsebes Haus» za 260 tisoč kron, da bi na ta način spremenili lastnino vsenemškega bojnega društva v privatno last celjskih meščanov. Državni upravitelj je vložil proti tej kupčiji tožbo in sodišče je famozno kupno po veliko število nacijonalistov. ki so vzklikali kralju in kraljici. Ker so Radičevi pristaši odgovarjali z vzkliki: «Dol ž njimi!», so nacijonalisti navalili nanje in se je kmalu razvil pretep, v katerem je bilo 12 oseb ranjenih, med njimi 6 težko. Nacijonalisti so zborovanje končno razbili. — Podobno smolo je imel Radič tudi v Ko-stajnici. Med njegovim shodom, ki se ga je udeležilo okoli 400 oseb, je manifestirala množica 5000 ljudi za narodno edinstv6. Hotela je tudi na trg, kjer je imel Radič shod, a ji je orož-ništvo, da prepreči spopade, to zabra-nilo. Kljub temu pa so bili Radičevi pristaši tako preplašeni, da so se takoj po shodu razbežali na vse strani. * Osebne vestL Višji okrajni zdravnik v Novem mestu dr. Ivan Vavpotič je odlikovan z redom sv. Save petega razreda. — Dosedanji vodja državne realne gimnazije v Kočevju Anton Burgar je imenovan za ravnatelja tega zavoda. * Imenovanja v državni službL Tajnik drugega razreda dr. Tomo Tolazzi je ime novan za tajnika prvega razreda v ministrstvu notranjih zadev. Pri železniški policiji so imenovani: Jovan Milutinovic za komisarja v Cerknici, Franjo Stros na Jesenicah za pomočnika komisarju v Velikem Bečkerekn, Janko Ramovš za pomočnika komisarju v Oro-slamošn, üija Dragičevič in Dragoslav Miloševič za pomočnika komisarju v Mariboru, Slavko Bravničar in Tihomir SavčkS za pomočnika komisarju na Rakeku in Danilo Vinko za pomočnika komisarju v Dravogradu. * Imenovanja v vojaški službi. Imenovani so: za podpolkovnika inženjerski major Dušan Gjorgjevič in intendantski major Fran Betik; za kapetana prvega razreda orožniški kapetan drugega razreda Ferdo Vončina; za referenta sanitetne komande Boke Kotorske sanitetni podpolkovnik dr. Andrej Korenčan, doslej v pravnik vojaške bolnice v Mariboru. Major Milan Smolčič je trajno upokojen. * Smrtna kosa. V Stolovniku pri Rajhenburgu je dne 5. februarja umrl gosp. Anton Kunej, posestnik, 301etni župan stolovniške občine in član različnih kor-poracij, v starosti 60 let. Pokojnik, čvrst in značajen mož, je stal dosledno v vrsti odločnih borcev za narodno in napred no idejo. Poznalo in spoštovalo ga je vse Posavje. Kot marljiv in podjeten gospodar si je uredil vzorno posestvo, kot javno delaven mož, dolgoletni župan in agilen činitelj javnih institucij si je pridobil velike zasluge, ki mu ohranijo trajen spomin. Pogreb se vrši danes popoldne. Bodi ugledni Kunejevi rodbini izrečeno naše iskreno sožalje! — V Drui mirju pri Šoštanju je dne 4. februarja umrla ga Josipina Dvornik, soproga uglednega posestnika, dobra gospodinja in vzorna mati. — V Novem Vodmatu v Ljubljani je umrla v cvetni dobi 17 let gdč. Helena Mihelič, v Celju posest-ntca in gostilničarka ga. Jul. Grešnik, v Vojniku pa odlični narodnjak g. Vra-tovič. Blag jim spomin! * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Kakor posnemamo iz uradnega zdravstvenega izkaza, se je v mestni občini v dobi od 28. januarja do S. februarja rodilo 32 otrok, umrlo pa je 14 moških in 9 žensk, skupaj torej 23 oseb in sicer 7 za jetiko, 6 za srčno hibo in za pljučnico, 1 za možgansko kapio. 1 za rakom, 6 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na infekcioznih boleznih so obolele 4 osebe: 2 na škrlatici, 1 na noricah in 1 na infiuenci. * Za dijake-vojake. Minister za vojsko in mornarico je vojaškim komandam izdal naredbo, naj vsem dijakom-vojakom ki žele polagati izpite, brezpogojno do-vol:jo v to svrho potreben dopust. * Naš severni sosed. Star slovenski borec, ki je preživel lepa leta tudi v Gradcu in tamkaj dobro spoznal politična stremljenja Nemcev, nam z ozirom na izdajalsko paktiranje med štajerskimi nemškutarji in radikali, ki je podpira zlasti pokraj:r.ski namestnik Ivan 'A Bo tem Izästnejsa, auWf M vladni režim ščitil njihove prireditve, kakor se je to zgodilo ▼ Celju ln Mariboru. Zato kličemo: Caveant Radicales, ne quid detriment! capiat patria nostra! * Nemške klevete. V noči, ko je bil v Celju izzivalni nemški «Jagabali». je bil neki Viktor Luna medpotoma domov zahrbtno napaden in udarjen po glavi «Cillier Zeitung» in po njej tudi inozemski listi trdijo, da ga je napadel član «Orjune», v resnici pa poškodovanec sam priznava, da na poti nikogar ni videl, da ga nihče ni zasledoval, temveč ga je neki neznani človek nenadoma od zadaj udaril po glavi. Seveda. «CilHer Zeitung» bi vsako tako dejanje najrajše prisodila članom «Orjune», četudi nihče ne ve ime na napadalca. Saj poznamo metodo celjskega lističa! Sedaj bo klevetal in zmerjal, ker je to njegova navada še iz Onih časov, ko se je imenoval «Deutsche Wacht». * Policijska ura. Kot policijska ura je določena: za mesta Ljubljana in Maribor za gostilne 23. ura, za kavarne 1. ura po polnoči: za Celje, Ptuj, Kranj, in Novo mesto za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura. To velja za eelo leto. Za vse druge kraje: v poletnem času, to je od 1. aprila do 30. septembra za gostilne in kavarne 23. ura; v zimskem času, to je od 1. oktobra do 31. marca za gostilna 22. ura. za kavarne 23. ura. V posameznih izjemnih primerih dovoljujejo podaljšavo policijske ure do 1. po polnoči okrajna glavarstva, odnosno v Ljubljani in Mariboru policija. Nad 1. uro po polnoči se policijska ura sploh ne podaljšuje. * Stavita cestne železnic« v LjnMjanL Prejeli smo: Uslužbenci cestne električna železnice so vložili pri obratnem vodstvu v Ljubljani spomenico e prošnjo za nabavni prispevek v znesku 2500 K za samce, 3000 K za oženjene brez otrok in 3500 kron za oženjene z otroci. Uslužbenci niso dobili povoljnega odgovora ne do prvega roka L februarja, ne do drugega roka 5. februarja. Dne 8. junija 1922 so uslužbenci sklenili s svojo upravo, ki ima svoj sedež še vedno na Dunaju, dogovor o raznih osobja tičočih se ugodnostih. Zapisnika o tem dogovoru pa dunajska uprava še do danes ni podpisala To ne moremo označiti drugače, kot nesramno izzivanje. Uslužbenci cestne električne železnice so vsled tega sklenili, da stopijo danes, v sredo ob 12. uri v stavko. Toliko spoštovanemu občinstvu v vednost s prošnjo, da bi nas v naših upravičenih željah podpiralo. — Osrednji odbor «Zveze jugo-slov. železničarjev». * Pobiranje zvišane gostaščine v LJubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo je mestni občini ljubljanski dovolila, da sme v letih 1923 in 1924 pobirati gosta-ščin» v izmeri 10 odst. od uradno ugotovljene povprečne najemnine v letih 1921 in 1922, ki tvori podstavo za odmero hišne najmarine za davčno dvolet- j je 1923 in 1924. Najemnine do vštetih j 200 Din so gostaščine proste. * Iz Trbovelj nam poročajo: Kakor vsako leto, je tudi letos trboveljska občina vsem svojim uslužbencem Izplačala trinajsto mesečno plačo. S tem je bilo slednjim vsled vedno naraščajoče draginje gotovo mnogo pomagano, zakar gre posebno g. gerentu, pa tudi gerent-skemu sosvetu iskrena zahvala. * Pasji kontumac v Mariboru. V Mariboru je bil nedavno odrejen strog pasji kontumac, Vkljub temu se klatijo po mestu psi brez nagobčnikov in zgodilo se je celo, da je bil te dni devetletni Josip Hegič od nekega psa močno ogri-ren. Pes je last železniškega revidenta Studenčnika, ki se bo mora! zagovarjati pred sodiščem. * «Ja sam mladi radikal». Splitska «Novo Doba» poroča, da se v tamošnjem državnem dečjem domu zapostavlja jugoslovanska zastava, zato pa uči pokri-viteljstvo doma deco peti: «Ja sam mladi radikal». Tudi znamenje novega re- Gospodarstvo TRŽNA POROČILA, Celjski trg. (I. t m.) Cene vseh fiv-ljenskih potrebščin so poskočile tekom 14 dni za okoli 10 — 20 odst. Cene v dinarjih: Govedina: v mesnicah kg 14 — 15, na trgu 12 — 13, vampi In pljuča 7, jetra in ledvice 12, loj 15 — 17.50; teletina: 15 — 16, jetra 15, pljuča 9; svinjina: 22.50 — 25, Jetra in glave 12.50, slanina 36 — 38, mast 40, šunka 35, prekajeno meso 30 — 32.50, Jezik 27.50; klobase: kg hrenovke 27, sveže kranjske 35, suhe kranjske 1 kom 4.50, kg fine slanine 90 Pri perutnini so ostale cene stare. Utci mleka 3 — 3.50, kg surovega masla 45, čajnega 65, eno Jajce 2 — 2.25. Pijače: liter starega vina 10 — 12, novega 10 — 12, piva 6 In žganja 28. Kruh: kg belega 7, črnega 6.50. Sadja Je zelo malo: cene stabilne. Špecerijsko blago: kg kave Por-toriko 65, Santos 50, Rio 42, kristalnega belega sladkorja 22, v kockah 24, rlža ') — 14, liter namiznega olja 30 — 32, bučnega 32 — 33. Mlevskl Izdelki: kg moke «00» 7.50, «0» 7.40, «2» 7, «4» 6.60, koruzne moke 4.25, ajdove moke 7.25. Kurivo: (j premoga črnega 41, rujavega 22, m® trdih drv 125. mehkih 100. Novosadska blagovna borza. (6. t m.) Pšenica baška. en vagon, 430; ječmen baški, dva vagona, 290; koruza na-ška, 4 vagoni, 225; sremska koruza, 5 vagonov 275; fižol beli, en vagon, 385; moka «0», ponudba 677.50; «2» ponudba 652.50, «5» ponudba 550; «7» ponudba 450; «8», trije vagoni, po 246; otrobi, en vagon. 180. Hribar, poroča sledeče: Ne razumemo sedanjega radikalskega režima, kako mu je sploh prišlo na misel, pogajati se s spodnještajerskimi nemškutarji in Nemci za volilne kroglice. Ako se nadeja, da jih s tem pridobi za državo, se bridko moti Ravno nasprotno! To paktiranje jih le utrdi r tajnih sklepih, ki streme edino za tem, kako bi si zopet priborili izgubljeno pozicijo na Spod. Štajerskem in ob ugodni priliki priklopiH zopet Av. striji ne samo Maribor, temveč vse Spodnje Štajersko. «Ho-ruck-Steinbrilck» je n:ih ta^no geslo. Avstrijski Štajerci so z našimi nemškutarji v tesnih stikih, njih agitatorji švigajo čez mejo semintja ter ustvarjajo naši državi sovražno razpoloženje. Naši nemškr.tarji in Nemci jih se- iV iavni gostilni ki se ie že takrat na- veda na skrivaj podpirajo in ta nodpo- • Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» bo najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana. Breg št. 20 in Aleksandrova cesta M. 1. • Mlad lahkomiselnež. Dne 3. februarja je od svojih v hotelu «Lloyd» v Ljubljani sianujoč:h staršev, neznanokam pobegnil 13!etni Vinko Poljšak- Deček je zelo razposajen. Kdor kaj ve o njem, naj javi staršem ali ljubljanski policiji. • Samomor ali nesreča? V Vojniku se je orožnik Dobre ustrelil, ne ve se. ali se je to zgodilo po nesreči, ali je orožnik izvršil samomor. K zavesti ni več prišel in je umrl, ne da bi mogel slučaj pojasniti. • Roparski napad v mestu Mariboru, j V pondeljek zvečer je bila v Mariboru i v Čopovi ulici od neznanega maskirane-ga lopova napadena ženska, ki ji je grozil neznanec s samokresom in ji odvzel I 6000 K. Krivdo tega napada zvračajn • zopet na nerazsvetljene ulice. Policija je I storilca zaman iskala v sosednjih ulicah. • Nenadna smrt železniškega uradnika. V osebnem vlaku München-Zagreb so našli predvčerajšnjem truplo neznanega človeka Pri komisionalnem ogledu se je dognalo, da je mrtvec Joško Vajd, rojen leta 1897 v Kranju, železniški uradnik, nastanjen v zagrebškem Grand hotelu. Železniški uradnik Rudolf Milač je izpovedal, da sta potovala skupaj v omenjenem vlaku; nekoliko časa »ta se razgovarjala, potem pa sta zaspala Ko se je vlak bližal Zagrebu, ju je sprevodnik budil. Pri tej priliki je opazil da je Vajd mrtev. Po zdravniškem izvida 5» je zadela kan. PRODAJE. Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani bo prodalo najvišjemu ponudniku kompletno acetilensko napravo brez dovodnih ccvi. Naprava obstoji iz: 1 varnostnega kotla, 1 zaporne pipe, 1 čistilnika 300 X 500 mm, 1 plinskega rezervaria z 8 m1 čiste vsebine (kompl.), 2 čistilnika za pnratylen 400 X 700 mm, 1 manometrska tabla, z 3 manometri, 2 gazometra eden za 100 in drugi za 23 luči. Interesenti dobe natančnejše tozadevne Informacije pri oddelku III/ 4 gornjega ravnateljstva (Dovozna cesta) kamor se morajo tudi vposlatl oferte najkasneje do 14. L m. ■o Vinski sejem v Metliki. Poročajo nam: Dne 4. februarja se je vršil v Metliki prvi vinski sejem, ki ga je priredila pred kratkim ustanovljena «Vinarska in sadjarska zadruga». Sejem se je vršil ▼ čitalniških prostorih. Metlika je pokazala tudi topot svoje gostoljubno belokra-jinsko lice. Na kolodvoru so čakali goste številni vozovi. Sejem je otvoril predsednik zadruge g. Pezdire. Strokovno oceno vin je podal kmet. svetnik g. Ska-liekv. Vinogradnik Bajuk je povedal o legi goric. Vlado je zastopal ref. kmet. oddelka g. Sancin in pa okr. glavar dr. Kaki iz Črnomlja. Razstavljena vina so bila prejšnji dan strokovnjaško ocenjena. Kakovost je prvovrstna. Čitalniški prostori so bili lepo dekorirani. Med dekoracijami so bili lični omamentiranl sodčki, ki jih je izvršil sodar Jure Horvat iz Pobrežja. Sejem je posetilo več vinskih trgovcev in precej gostilničarjev iz raznih krajev Slovenije. V popoldanskih urah Ee je razvilo živahno razpoloženje in sklenilo se je več kupčij, vendar ni bilo takega prometa, kakor smo pričakovali. Najbrže je to zaradi pred-pusta, ko se vršijo povsod razne domače zabave. Vsekakor je prireditev izpadla Častno, na kar je mlada zadruga lahko ponosna. = Dražba tvomlce sladkorja na Čuka-ricL Iz Beograda poročajo: Kljub protestu gospodarskih krogov minister pravde ni odstopil od dražbe sladkorne tvomi-r.e na Čukarici. Vendar se smatra, da ministrski svet ne bo odobril te prodaje. •= Vprašanje izvoza pragov. Ministrski svet je nedavno sklenil, da bi pri izvozu pragov moral mesto izvozne carine pripasti vsak tretji prag državi Toda to bi imelo za posledico, da bi se pragi sploh ne izdelovali. Zato se je sklepalo da bi pripadel vsak četrti prag državi, kar pa bi bilo še vedno preveč. Zaradi tega bo vlada najbrže končno sklenila, da pripade 20 odst., to je vsak peti prag od izvoženih pragov državi. Podoba je, da bo industrija e tem rešenjem zadovoljna. == Dobava živfne na račun reparacij. Iz Beograda poročajo: Iz uradnih podatkov poljedelskega ministrstva je razvidno, da smo prejeli do dne 31. decembra 1922 na račun reparacij iz Bolgarije 12 tisoč ovac, 5000 konj, 4400 *ol«r, 8006 krav in 5000 bikov; iz Madžarske 3449 ovac, 700 konj in 3297 glav goveje živine; iz Nemčije 18^62 konj in 839 volov. = Osnovanje češkoslovaškega pristanišča na Dunaju. Kakor poročajo i Dana ja, se pogaja češkoslovaška državna donavska parobrodna družba za pristaniški proetor pri Donavi poleg državnega mostu (Reichsbrflcke) na Dunaju. Prf aspernškem mostu (Aspernbrflcke) ima neka jugoslovanska družba svoj prostor, pn Francovem mostu (Franzensbrfleke) pa Rensko-donavska ekspresna paro-plovba. = Pomladni mednarodni veliki sejen na Dunaju se vrši od 18. do 24. marca tega leta. = Trgovinska pogodba «ed Italijo far Švico je podpisana in stopi z 20, t. m. v veljavo» Sklenjena je za dobo enega leta = Mere proti tujemu kapitala v Italiji Iz Rima poročajo: Službeni list prinaia naredbo o strogem nadzorovanju tujcev glede njihove soudeležbe pri italijanskih podjetjih. S to naredbo se namerava onemogočiti tujemu kapitalu in njegovim agentom zloraba svoboščin, ki vi» dajo v italijanskem podjetništvu. = Romunsko zunanje posojilo. Iz Bukarešte poročajo, da ee pogaja romunski poslanik v Parizu z zastopniki bankirja liasila Zaharova o posojilu 500 milijonov frankov. To posojilo bi se uporabilo v prvi vrsti za konsolidacijo notranjega državnega dolga, ki znaša 280 milijonov frankov, ostanek pa u nabavo želez niškega materijala. =» Izvoz premoga b Rutnnnije v Mad-žarsko in Jugoslavijo zabranjen. Iz Bukarešte javljajo, da je Izvoz premoga ii Rumunije v Madžarsko in Jugoelavijr zabranjen. 9 Obtok bankovcev v Madžarski sa je po izkazu 23. januarja zmanjšal za l.i milijarde na 72.1 milijarde Km. = Poljska industrijska kriza. Is Varšave javljajo: Položaj tekstilne industrije v Lodzu je zelo kritičen. Nedavno je več tvornic prenehalo z delom. Te dni je ustavilo nadaljnjih 12 manjših tvornic delo in odpustilo delavstvo. V nekaterih tvornicah se dela samo 4 dni v tednu. =» Carinski nadavek v Grčiji je povišan od 5.60 na 10 drahem (1 carinska drahma = 10 papirnatih drahem). Borza dne 6. febr. Zagreb, devize: Dunaj 0.15 — 0.151 Berlin 0.26 — 0.27, Budimpešta 4 — 4.20. Milan 507.50 — 515. London 495 — 497.5. Newyork 104 — 105, Pariz 640 — 660, Praga 307 — 309.50, Švica 1970 — 1980 Varšava 0.32 — 0.34, valute: dolar IC1 — 103, češke krone 308, avstrijske 0.14S — 0.149, lire 500 — 505, efekti: Ljub. kreditna 215 — 240. Slavenska 102.50 — 103, Praštcdiona 1140 — 1145, Trb. premogovna družba 665 — 680. Na borz! je vladala danes hausse. Blaga je bilo mala zahtev pa dosti in so zato vse devize poskočile. Beograd, devize: Bukarešt 48 — it. Berlin 0.25 — 0.28, Dunaj 0.145 — 0.150. Pešta 4 — 4.20, Sofija 63 — 65, Pariz 630 — 650, Praga 295 — 315, Ženeva 1850 — 2000, Milan 495 — 505, Newyork 100, London 470 — 480. Praga: Dunaj 4.75, Berlin 8, Rim 166-*, Budimpešta 132.50, Pariz 22225, London 161, Newyork 34.4250, Curih 648.75, Beograd 33.25. Curih: Berlin 0.01»/,. Newyork 531. London 24.83, Pariz 35.95, Milan 25.72. Praga 15.67, Budimpešta 0.20, Bukarešta 2.50, Beograd 4.95, Sofija 3.20, Varšava 0.01 »/„ Dtrnaj 0.007425, avstrlj- krone 0 0075. Berlin: Dunaj 53.51, Budimpešta 14.46, Milan 184.038, Praga 11.720, Pariz 244.387, London 177.056.25, Newyork 37.655.62, Curih 713.212, Beograd 35.411. 16? Veliki pustni korzo Slavčeva maškerada Pustna nedelja ff. februarja ▼ rgeh prostorih hotela „Union" v Ljubljani Odgovorni urednik Fr. Brozovit Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra» Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Zarostnlm srcem naznanjam vsem, ki ste Je IJu« bili, da J« preminula v cvetu mladosti, stara 17 leti moja ljubljena rejenka, gospodična HELENA MIHELIČ trgovska vajenka. Potreb moje ljubljene Lenee se vrši Is hite žalosti v Novem Vodmatu it, 78 v Četrtek, dna 8. februarja eb 2. url popoldne, V Ljubljani, dna S. februarja 1923. Marija Debelak In ostali sorodniki. tZL Zcvacox »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Chalais pobledi kakor stena, gleda V oči krasne, oboževane vojvodinje in se zgane, potem pa zravna: Razumel je! «—če torej kralj umre,» nadaljuje Marija de Chevrense smehljaje, «in 2e monsinjor ne bo že zavozljan s kreaturo, ki mu jo obesi Richelieu, potem sklenemo zakon, gospoda moja, ki bo Franciji dal mladega kralja, ki mu ne bo treba drugega, ko živeti v veselju in sijaju (in pogleda Gastona, ki je pri teb besedah ves v ekstazi, kakor upijanjen), in pa kraljico, lepo kraljico, gospoda moja, vredno nas vseh, lepotico med lepoticami, tc-. da odločno, da respektira naše privilegije in pravice, in odločeno, da iz-prcmcni ta žalostni francoski dvor v dvor sijaja in lepote in veličastva, kakor je bil- ta dvor nekoč za vlade Franca Sijajnega... Ta nevesta bodočega kralja in resnična prava kraljica, evo ie, gospoda moja.,.!» Hotela je izreči ime Ane Avstrijske, sedanje kraljice. Vsi so že pričakovali to ime, vsi gledali v svojo kraljico, sozarotnico, vsi se že obrnejo proti njej, da jo pozdravijo kot svojo novo in pravo gospodarico, ne- j katerim pa se kar vrti v glavi, ker jedVa razumejo velikansko intrigo in dalekosežni pomen nocojšnjih načrtov. Naenkrat pa vsem skupaj zlede-ni kri v žilah. Nekdo je v palači, neki tujec, ki je morda slišal... Kajti od daleč, iz zapuščenih dvoran, se zasliši nekakšen prepir, nekakšni zadušeni glasovi, neko renčanje in potem jasno razumljive besede, ki prihajajo od daleč izza zaves: «Ej, hudiča, kožo ti ustrojim!» Kdo je izgovoril te čudne besede? Zarotniki potegnejo meče in planejo iz dvorane na vse strani, da poiščejo onega, ki jih je izgovoril. Jaz jamčim zanj! Evo, kaj sc je dogodilo. V palači se jo medtem odigrala tragična komedija. V veliki dvorani je gospodarila smrt, ker se jc tam odigraval važen akt v dvoboju med Richelieu-om in Annais, in ker so ljudje, za katerimi je vstajala scr.ca rabljeva, odločali o smrti kralja Ludvika XIII, o bodoči možitvi njegove vdove s kraljevim bratom Gastonom... Dvajset korakov od njiju pa sta agirala Corignan in Rascasse na svoje načine, tako nekako, kakor Krjavelj v Desetem bratu sredi drugega prizora... Trencavel je bil pustil obojico v oddaljeni sobani in se oborožil z Ra-scassovim mečem, Corignanu pa je tudi odvzel njegov široki kratki nož, katerega je menih običajno nosil pod kuto, tako da sta cba vohuna ostala neoborožena, ta tndB slišati nista mogla v oddaljenem svojem prostoru ničesar. Zamor in vik zarotnikov ie od časa do časa udaril celo do njiju kakor oddaljeno bučanje ali šumenje, da bi se pa bila razumela včasih la «To ie iaflnsRTT» ga ponei corig- nan. «Poskusite razumeti, potrudite se!» «Da, da, v svojem jezika ne znate povedati tako, da bi bilo razumljivo!» mu zabrusi Rascasse, «vendar četudi ena sama besedica, na to ni pa, boterček, povejte mi, ali se res bilo mogoče niti pomisliti. Bilo je ne- | ne bova nocoj polastila tega prokic-mogoče. Vohuna sedita v svojem j tega mojstra borenja?» prostoru in se čutita ponižana in uni- i «Ne! Imam pa neko idejo! čena, kajti oba se zavedata da se do- ; gaja tam v veliki dvorani nekaj^silno _________ ^____ važnega, nekaj takšnega, kar bi mo- ogorčeno. «In evo je! Počakajmo, da glo njima zagotoviti bodočnost in iu • odidejo ti le n-znanci, ki so nas mo- «Vi jo imate?» E. kdo pa?!» odgovori Corignan obsipati z nagradami, če bi Is mogla slišati in potem vse to povedati kardinalu... Sedaj pa,... tako sedita oba vohuna in strižeta z ušs- tili v poslu, potem zvabiva Trenca-vela nazaj k obloženi mizi, da sc je zopet lotimo, in potem ga spraviva, da sa ga napija in nazoblje, dokler ■ si in zdihujeta in nc vesta, kako bi j nc pacjc po(j m'zo. Tam ga povežete izmotala. ' ' Iva. kakor povesno! Noe je pil, Sa-Po dolgem ždenju se jima oči na-. lomen je pil, sveto pismo poje vinu vadijo na temo, ia bledi odsev, ki pri- i slavo, in že sedaj pravim pri spomi-I liaja izza zaves iz dvorane, kjer sta | nu na vse usluge, ki jih utegne še I popreje požirala množine dobrih je- žlahtna kaplja i;:kazati kardinalu, kli-| di, jima sedaj dovoli, da se vsaj nc- . čem \z dna srca: in saccula sacculo-' koliko vidita in da se pričneta stiha : rura< amen!» ; pogovarjati in ukrepati, kako bi. Ka- j M!sc! res ni bi]a iaJco sIaba> ia !kor lovski psi, strneta nemirno z, Rascasso takoj začuti želo Liubosum-uštsl m se nemirno prcmisata sen«- 1 tertja. «Zdi se mi,» pravi Corignan, «da ne smeva niti misliti na to, da pre-iščeva to palačo, čeprav osebe, ki so semkaj prišle, nimajo pojma, da sva tukaj, quemadmodun» in castitudine disertiorum...» «Da!» pravi, «toda če hočeš upija-niti Treacavela, moraš pltt sam!» «Pa bom! Rad sc žrtvujem!» «Toda za pijačo» — ga prekine jezno Rascasse — «treba, da sc dobro oskrbimo z vsem, kar treba, zla- Kaj se to pravi?» ga vpraša Ra- ;sti Pa iudi z prigrizkom!» scasse. «Nc razumem!» «Tudi to jc res, in že sveto pismo zabraniuje pflaCo brez prtgrlzkr, & obratno!» Doslej sta se vohuna razgovarjala stiha. Toda polagoma pozabljata, kje se nahajata, in da so neznanci taka blizu. Rascasse, ki ga goni jeza na Trencavela, na Corignana in strašno ljubosumje, ter cepotrpežijvost radi tega prisiljenega ždenja v temni nS* znani sobani. Rascasse sedrj sikne skozi zobe: «E, dobro! Vi imate torej pravico, da prirejate tukaj pojedino kakor Sardanapal. Jaz pa bom Trcncavelu povedal, cia ga hočete upijaniti, nič več in nič manj...» Corignan stisne strašne svoje sti, Rascasse pa nadaljuje: «Nocoj mi je Trencavel rešil življenje. Nočem, da ga primeva nocoi? Ne dopuščam! Jutri makar...!» In Rascasse se dvigne na svojib nizkih nožicah, Corignanu v brk in izzov. «Ca rečeš le besedico, fe zadavim!» vikne sedaj Corignan. «Četudi; hvaležnosti, ki jo hočem še nocoj izkazati Trencavelu, zadaviti ne moreš!» viče Rascasse. «Ehl Kožo ti ustrojim, kakor gotovo sem tukaj!» zarjove sedaj Corignan nad njim. In težka pest pade. Rascasse isti trenutek skloni, pa naglo zopet sproži in sune s trdo betico v Cori-gnanov trebuh. Corignan trdo sede na tla. Manever se je popolnoma po srečil in Corignanova pest ni bila zadela Rascassovega hrbta. IÜMII M 90 MMdl Ot«. S*—, »««■IfclM «• 90 »•«•<* & Olli., • «Mmkak.1 N« «prataitja » Kontorist, iftioSen slovenske in nemške iorespon ¡ence ter knjigovodstva, že i svo;e mesto preme uiti. Cenj. ponudbe sj pro i pod «Pros?» i a upravuiitvo «Jutra». 461 •Utm aadalja!» a MU« • Ol«. — Trga««« a««d> 9 Oto. — P'aía a» ucrtl (Lah** . Vprašati v uoravništvu «Jutra». Umivalnik 465 z ezlechlom jn ma; mornato ploie » se proda. — Naslov v uprjvuištvu «Juira». Kompletna spalna soba iz masivnega trdega le? s je po uffo.lni reni naprodaj. — Vprašati Langusova ulica 3. Maribor. 4(>7 Bakovlk drv, zimske sečo 1. 1921, suhih nacepljenih, 50 m Kožnjev, potem vagon suhih bukovih desk. dolžina 2. 3 ia 4 m, Kavarniška oprava» kompletna, za večio kavarno se proda. Povpraša se pri Mihaelu Rednaku, poŠta Ve len jo. 458 M je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! liro 4b«3 Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih dela moja žena Zvonko P&fočnšk SCoefellevG Bi S. • ' V" «eneje In tra]níje so Kahc; usnensC fJaiäaife varstva preti vlagi i nrrczat NOVOST! ZA Sobo 13č« mlad, samostojen, akademsko i/obražeu trgovec, po možnosti v bližini opere, liceja, dramskega gledališča »li v sredini mesta. Ve» dan od-! 60ten. Nekaj ini v tednu i sploh ni v Ljubljani. Ponudbe na npravn «Ju ra» ped «J. E. 1897». 469 TLESNO SEZIJO A. Sinkevic nasi. K. Soss Ljubljana, Mostni trg 10. V. Pri boljši oblteljl i5če gosnM sobo, eventuelno s hraao. Naslov pod «Inžener» na upiavo «Jutra». i'či Radi naraščajočega prometa in povečanja poilietja Išče dobro vpeljana industrijska tvruka druia bnika« osiroma kapital 75.000 do 100.OCZ [ f!2-rj»f proti viaokiia obrrstim. Cen eso ! pouadtTa pod , Visoke obresti »V eii^jBHHDI npiRvo «Jutra». 182 | Vsem sv.->jim cenienim odjemalcem vlindDO cazniujjm, da Je moj družabnik, gosp. Ivan Tark z današnjim Inem izstopiL Trgovino z železnino v Ljubljani, Vaivazorjov trg št 7, bodem odslej j,od protokolirano tvrdko Franc Erjavec isa „pri zlati lopati" neouaeieno dalje vodil. — Zahvaljujem sa za do jodaj izkazano jrf zaup:nTe ter iag-itavljsm točno in solidno postrežbo. V LJUBLJANI, dne 31. januarja 192i. Z odličnim spoštovanje« Franc Erja>7CC> Cand. med. ^jíaiSEiaSdEESBíaSBISi^KSfS. išče meblirano 6obo v mestu 1 oziroma v bliiini boluic«». Plača dobro. Ponudbe ua Vu-čina, Giadiäce 8. 4}J DrSavalar adnlk, vdoves, 3R let st-ir, z dvema oridoitaa otrokoma, lepim pn-hištvom hi stanovanjem, želi v svrho ženitve znanja z iu- j teligentoo, d"br.>srčno gospico i sli vdovo sie.in e stircjti. I.i | ima nekaj premoženja ali i posestvo. Le resne pon d!>e j s po! lita n -lovom pod «Skrhoa mati in dobra go spodiuja» na upravo «Jutni». 474 Brez posebnega obvestila. ■Ha V Hsagrsdü pssíiis sIqïsos^o rsyîësrscijo 1 " m Zeíbqeüi wm. \ î Domača slovenska kuhinja! ! ca So! dna postrežba. r J' MMMMMMB——! Posojila v znesku 25 000 Din 4 56 išče mlaii trgovec v svrho razširjenja trgoviuo, oziroma pri stfpi kot k mpanjon. -T zi-devue ponudile jo posliti na upravniitvo «Jutra^ n< d«éiíro 27/05 pomlad». !H za promenadne In športne obleke S potrtim srcem nazna^amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes cb 1. nri zjutraj naša nadvse ljubljena mati, ozir. soproga, sestra in tašča, gospa Josipina Dvornik po do'gom, tžžkem trpljenja v 59. letu svoje starosti mirni v Gospodu zaspah. Pogreb drage rajr'ce je bil dne 6. februarja ob 10. nri dopoldne i i hiše žalosti v Družmitja pri Sv. Mihaela nad Šoštinjem. Družmirje, dne 4. februarja 1023. Ivan Dvornik, soorog. — Jožko, MiSfco, Venčoslav. MIoI, Mak«o, Ančka, Ivan, otroci. — Rodbine Jeuno, Meh, Stropnik. — Antoni Ia, omož. Stropnik, sestra. — Buža, Lončka, soabi. l«ll mm vmm v bogati izbiri 84/11 Ljubljana MïÊM (i. E l SHoijerne Ä?rnga«0. i^ft^H __________________ .... .-7, rf....Tr.fn>" * '' " ' T TT— . TT--- Zahvala. 194 Ta vse nam izraženo srčno sučatje povodom težke izgube našega očeta, gespoda Alojzija Lenčeka kleparskega mojstra kakor fndi za časteče spremstvo dragega rajnkega k večnemu počitku izrekamo vsem udeležnikom našo srčno zahvalo. Osobito pa so zahvaljujemo slav. zadrugi kleparjev in instalaterjev, vsem prijateljem in stanovskim kolegom rajnkega ter ljubeznivim darovalcem prelepih vencev. Iskrena hvala! V Ljubljani, dne 6. februarja 1928. Žalujoči ostali. Neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm tužno vest, da je naš preljobljeni oče in stari oče, gospod posestnik, 30 letni Su?aR, Easln! nače alk {»rostsvsljnegs gasilnega društva, odbornik posojilnico, SJsn okrajr.sgs sssCopa in okrajnega šolskega sveta IM, včeraj ob 8. nri zvečer po dolgi in mnkepolni bolezni v star&sti 60 let mirno prcminuL Togreb pokojnega bo v sredo, 7. t ni., ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti na Rajhenburško pokopališke. Stolovnik pri Hajbenbnrgn. dne 6. februarja 1923. Žalujoče rodbine: Kunej, Presker, Škerbec, Zabukovec. illllim») V .....If ' m ^ £ m -.vT i '.: .» .'lid Ia---._•>« - " • • ^ -• ~ - ' ""í»- --