Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 81 Ljubljana, torek 5. aprila 1927 Cena 2 Om c=3 lahaja ob 4. zjutraj, sa Stane mesečno Din «5-—; za ino-icmstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifti. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravnlitvo: Ljubljana, Prešemovs ulica št. 54. — Teleion št. 36 Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it x. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubima St 11.841 - Praha čislo yt. 180. Wien, Nr. 105.141. Ljubljana, 4. aprila Bivši britanski zunanji minister in sedanji voditelj liberalne stranke, Lloyd George, je tudi jako iznajdljiv in Cesto duhovit novinar. Članki, ki jih piše večinoma za »United Press Association of America«, so pogosto sila zanimivi in polni dosetk in podatkov. Zalibog niso ti bogati podatki vedno popolnoma zanesljivi. To se vidi na primer iz zadnjega članka, napisanega za isto agenco, ki ga je poleg drugih listov priobčila tudi nedeljska »Neue Freie Presse« pod naslovom »Nevarnost požara na Balkanu*. V tem članku je poleg zlatih zrn resnice tudi nekaj gorostasnega plevela absolutnega nepoznavanja dejanskih razmer in neverjetnih trditev, ki so skregane z resnico. Preden se lotimo korekture teh zmot, pa moramo zavoljo objektivnosti ugotoviti tisto, kar pove Lloyd George pravilnega in pametnega o italijansko-jugoslovenskem sporu. Angleški liberalni leader pravilno domneva, da beograjska vlada gotovo nima namena izzvati vojno z Italijo. Zanimivo je tudi, da priznava svoječasni Sonninovi in sedanji Mussoiinijevi politiki izrazito imperialističen značaj. Krfsko avanturo obravnava pravilno, ko zatrjuje, da jo Je cela Evropa smatrala za hudodelstvo. Prav tako interesantna je ugotovitev Mussolinijeve sovražnosti napram Društvu narodov in o njegovih svoječasnih deplasiranili izpadih proti Nemčiji in nemški kulturi. Drugače pa Lloyd Georgeov članek ni v skladu z resnico in tudi ne razodeva objektivnosti in znanja, kakršno bi smeli pričakovati od nekdanjega dolgoletnega voditelja britanske zunanje politike. Netočno je že trditi, da je samo Balkan »stara bolečina« Evrope. Naš stari kontinent ima na žalost pohabljenih še mnogo drugih svojih udov. Popolnoma netočna je dalje domneva, da sumi Italija slovansko zaroto zoper neodvisnost in enotnost Albanije. Italija nima nikakega razloga sumiti Jugoslavijo zaradi kakih imperialističnih načrtov zoper Albanijo in je gotovo tudi ne sumi. Vse laške obtožbe imajo samo namen maskirati italijanske im-perijalistične in- zavojevalne načrte. Edini resen nasprotnik albanske neodvisnosti Italija. Čisto v stilu staroko-pitne habsburške diplomacije je tudi LIoyd Georgeovo modrovanje o balkanskih hribovcih, ki snujejo pozimi krvave projekte in jih potem v pomladi hodijo izvajat v dolino. Frapantno je končno, da Lloyd George, ki je glavni krivec za vse, kar ni dobrega v pariških mirovnih pogodbah, ln je med drugim obrnil italijanski imperijalizem v Evropo, ker je vse boljše kolonije pridržal za Anglijo, ne ve niti tega, da je podaril tedaj Italiji predvsem istrske, ne pa dalmatinske otoke. Danes sicer razklada, da so prebivalci teh otokov slovanski po pokolenju in tradiciji. Bolje bi bilo, da bi se zavedal te resnice 1. 1919 in 1920 in temu primerno uravnal tedanjo britansko politiko. Ker tega tedaj ni storil, marveč podpiral italijanski imperijalizem na Balkanu, ie zakrivil v največji meri, da ta dei Evrope ne more priti do zaželjene stabilnosti. Nobena tajnost ni, da črpa Italija pogum za svojo imperialistično politiko na Balkanu uprav iz podpore, ki jo ji naklanja London. Sodelovanje med Londonom in Rimom je sicer obstojalo že pred vojno. Po vojni pa je ravno Lloyd George bil tisti, ki je dal tej politiki nove hrane. V svoji borbi zoper Francijo si je vedno kupil sodelovanje Italije s kakim novim darilom ali ponudbo. Pred San Remom je ponudil čeden zalogaj v Mali Aziji. Pred konferenco v Genovi je izposloval enakost laške vojne mornarice s francosko, pred konferenco v Londonu se je razpravljalo o obširnem načrtu petrolejskih in trgovskih kompenzacij. Pred likvidacijo I. 1924 pa je Anglija odstopila Italiji Jubaland. Pa tudi sedanja konservativna vlada vztraja na poti, ki jo je pokazal L!oyd Georg^. Zadnje dve leti se je laško -angleško sodelovanje izkazalo v celi vrsti primerov. Dne 17. oktobra 1925 se je po angleškem prizadevanju udeležila Italija pri locarnskem paktu, ki jo postavlja za garanta miru ob Renu. 5. decembra 1925 se je priključila Tri-politaniji oaza Kufra in Jarabud na egiptovski meji. 19. decembra istega leta so sledili razgovori v Rappalu in so se prisrčno razmotrivale italijanske zahteve v Afriki in Aziji. 27. januarja 1926 je dosegla Italija izredno blage pogoje za odplačilo svojega dolga v Angliji, ki se je malone črtal. 16. aprila 1926 je bila sklenjena pogodba,* ki razširia in zbližuje Eritrejo in Somali na rovaš Abesinije, 7. avgusta 1926 je sledil podpis laško-španskega pakta, ki ga je angleško časopisje pozdravilo kot uspešno akcijo za spremembo ravnotežja na Sredozemskem morju in za izolacijo Francije. 30. septembra 1926 je Chamberlain v naprej pristal na tiransko pogodbo. Tudi laško-nemški pakt 29. decembra 1936 je delo Fo- Direktni razgovori med 3usos!avijo in Italijo Sporazum med Beogradom in Rimom dosežen. — Osnova za razgovore še ni konkretizirana, — Angleški predlog za likvidacijo spora. — Bodrero odide iz Beograda. Beograd, 4. aprila p. Vaš dopisnik dozna-va z merodajnega mesta: Po opetovanih konferencah med italijanskim poslanikom Bodrerom in ministrom Peričem ie prišlo do sporazuma med našo ln Italijansko vlado, po kateri nai bi se v kratkem začeli direktni razgovori za likvidacijo poslednjega Incidenta z Italijo. Zdi se, da ]e bil ta sporazum omogočen po Intervenciji Francije ln Anglije. Ti razgovori bodo direktni in se bodo vršili po običajnem diplomatskem potu. Z naše strani so se Itallianskl vladi dostavile naše želje, dočim Je Italijanska vlada dostavila naši vladi svoje želje Zanimivo Je, da se naglaša. da še nI nobena konkretne baze, na kateri naj bi se ti razgovori vršili. Načelo, ki se povdarja z obeh strani, Je obojestranska garancija teritorijalne integritete Albanije. V diplomatskih krogih se mnogo govori o sugestiji, ki Jo Je v tem smislu razvil angleški zunanji minister Chamberlain. Z angleške strani se predlaga kot baza za direktne razgovore med Rimom in Beogradom sledeče tri točke: 1.) Jugoslavija naj ratificira nettunske konvencije. 2.) Italija Izjavi, da tiranski pakt v nobenem slučaju ne veže Italije, da bi podpirala sedanji režim v Albaniji. 3.) Jugoslavija ln Italija bi se imeli sporazumeti glede zaščite albanske neodvisnosti. Vest o direktnih razgovorih med Beogradom in Rimom, je nocoj potrdil vašemu dopisniku tudi minister za zunanje stvari dr. PeTič. V diplomatskih krogih se v zvezi s tem povdarja, da je neprimerno, da bi se ti razgovori vodili potom generala Bodrera, ki te bil s svojimi poročili, v glavnem inicijator vsega spora. KeT je general Bodrero 2» pred dalj časom službeno premeščen iz Beo grada, se lahko pričakuje, da bo v kratkem definitivno zapustil svoje mesto in da bo italijanska vlada v kratkem poslala drugega zastopnika. Ves današnji dan ie v ministrstvu za zunanje stvari vladala velika živahnost. Prihajali so vsi diplomatski zastopniki, posebno pa se le opazil poset francoskega, angleškega In Italijanskega poslanika. Boža Maksimovič se umakne? Nepotrjena govorica v predstoječi demisiji notranjega ministra. Borbenost pašičevcev. — Kralj se vrača iz Topole. Beograd, 4. aprila, p. Dasi v politični situaciji ni vidnejših dogodkov, vendar se opaža velika nervoznost, ki vlada v vrstah vladnih strank. Razcepljenost med radikali se vsak dan bolj naglaša in ni nikakih izgledov, da bo prišlo med pašičevci in uzunovičevci do izmirjenja. Pašičevci trdijo, da je njihovo število v zadnjih dneh znatno na-rastlo in da jih je več nego v skupini okoli vlade. — Zanimivo je, da podpirajo pašičevce v borbi proti vladi tudi Velja Vukičevič ter njegovi ožji prijatelji. Veliko pozornost je izzvala verzija, ki ji krožila danes v. Beogradu, namreč da se je minister Boža Maksimovič odloči! definitivno se umakniti iz ospredja. Pašičevci s posebno vnemo raznašajo to govorico in razumljivo je. da so zvečer novinarji z veliko nestrpnostjo pričakovali g. Uzunoviča. Po daljši konferenci s svojimi prijatelji, ki je trajala do 21.15, je prišel Uzunovič iz predsedništva vlade in izjavil, da o teh verzijah ne ve ničesar ter da jih je sedaj prvič čul od novinarjev. Danes je bila seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke. Predsedoval je Marko Trifkovič. Razpravljali so o potrebi, da se glavni list «Samoupra-va» dvigne, da se reorganizira, potem pa o likvidaciji odbora za proslavo Pašičeve 80 letnice, v katerem so se godile tudi gotove nepravilnosti. Značilno je, da minister Maksimovič tej seji ni prisostvoval. Pašičevci, ohrabreni od uspehov zadnjih dni. kažejo odkrito svoje veselje in se obnašajo jako borbeno. Predsednik skupščine Trifkovič je zelo aktiven ter neprestano vzdržuje stike z opozicijo. Precej pozornosti je zbudil njegov včerajšnji sestanek z min. predsednikom Uzunovičem. Včeraj se je mudil v Topoli vojni minister general Stevan Hadžič, ki je bil tekom dneva sprejet od kralja v avdijenci. V Topoli se je nahajal po privatnem poslu tudi podpredsednik skupščine Subotič, s katerim se je kralj dalj časa razgovarjal. Povratek kralja iz Topole v Beograd se pričakuje za Jutri zvečer. Za združitev vseh naprednih elementov v državi Zanimiva izvajanja Svetozarja Pribičeviča o našem notranjepolitičnem položaju. Zagreb, 4. aprila, r. Včeraj dopoldne se je vršila v oblastnem tajništvu SDS konferenca članov SDS iz Zagreba. Ob tej priliki je Svetozar Pribičtvič govorili najprej o zunanjepolitičnem nato pa o notranjepolitičnem položaju. Smatra, da se bo notranji položaj razjasnil do 19. t. m., ko se sestane Narodna skupščina, da razpravlja o obtožbi proti Boži Maksimoviču. Ako vlada do tedaj ne bo našla izhoda bo bržkone prišlo do njene demisije še pred 19. aprilom. Vlada mora paralizirati eno izmed nasprotnih strank, da dobi večino proti obtožbi V tem stremljenju je treba iskati razlogov za nova pogajanja z Radičem. Razmere so take, da je sporazum z Radičem mogoč le za ceno formalnega razkola radikalne stranke, ki je stvarno že nastopil. Kar se tiče radičevcev, bi radi sklenili sporazum, ker niso ravno načelni. St. Radič sam je nekega dne opravičeval svoj sporazum s tem, da bi drugače prišel v Lepoglavo, dobil svojo številko in da bi potem, ne bilo oblastne skupščine. V tej izjavi leži tudi priznanje Radičeve krivde, ker bi zagrebškim sodnikom vlada pač ne mogla odrediti, naj Radiča obsodijo. Za srbijanske radikale ni posebno važno vprašanje, s kom naj se sporazumejo. Ce bi prišel sam Ivica Frank ia inozemstva in bi ime, 50 poslancev, srbijanski radikali bi sklenili ž njim sporazum, samo da bi mogli vla- reign officea,. 20. januarja 1927 je sledil laško-angleški sporazum za določitev interesnih sfer na arabski obali Rdečega morja in Churchillov slavo-spev Mussoliniju. Prišla je končno še italijanska udeležba dvomljive vrednosti pri kitajskih operacijah. Podpora, ki jo izkazuje Anglija, je Italiji dala največ poguma, da vedno odkritejše kaže imperijalistične načrte na Balkanu. Do tiranskega pakta ne bi prišlo brez Anglije. Velik del angleškega časopisia že svari vlado pred sadovi take politike. Tudi novinar Lloyd George bi imel bliže v Foreign officeu iskati vzroke vojne nevarnosti na bližnjem iztoku, nego razmotrivati o balkanskih bojevitih hnbovcih- dati. T a politika pa ubija radikale v pre-čanskih krajih. Na klic, kdo so pašičevci, odgovarja Pribičevič, da so to vsi radikali, ki so potisnjeni na stran. Ako bo Marko Trifkovič s svojimi radikali iz ozadja prišel na vlado, potem bosta Uzunovič in Maksimovič postala pašičevca, kakor je to danes obratno. V ostalem pa se bo kmalu videlo, kdo so pašičevci in ali vodijo načelno politiko. SDS se ne veže z nobeno radikalsko skupino. SDS gleda na razvoj dogodkov ln pričakuje, kako stališče bodo radikali zavzeli napram načelnim vprašanjem, ki se bodo kmalu pojavila. Samostojnim demokratom bo simpatičnejši tisti, ki se bo izjavil za načelno politiko. Doslej so radikali delali samo kombinacije kakor v kaki tr-eovini. Pohvaliti se more edino zadržanje Marka Trifkoviča v vprašanju odgoditve Narodne skupščine, s čemer ie zagotovil zmago zakona nad samovolje. Videli bomo, ali je bila to samo taktična poteza ali povrnitev k tradicijam radikalske stranke iz dobe, ko se je borila za ideale svobode In parlamentarizma. Za edino rešitev težkega položaja v državi smatra Pribičevič zbližanje vseh demokratskih elementov, vseh tistih, ki so za narodno in državno edinstvo brez separatističnih primesi, ki so za suverenost naroda, za pravi in neokrnjeni parlamentarizem ter za radikalne socijalne in gospodarske reforme. Tako bi se ustvarilo nekaj novega in velikega, veličastna grupacija zdravih in naprednih elementov, ki bi mogla zagotoviti nemoten razvoj države vsaj za kako desetletje. SDS bi drage volje sodelovala pri ustvarjanju takega položaja, ki bi konsolidiral naše razmere na znotraj in ustvaril jako pozicijo naše države napram inozemskim neprijate-Ijem in sovražnikom. Izvajanja g. Pribičeviča so bila sprejeta z burnim odobravanjem. Ahmedova rodbina v Italiji Bari, 4. aprila, o. Davi so se pripeljale semkaj štiri sestre, mati in nekateri drugi sorodniki albanskega predsednika Ahmeda bega Zoga. Danes se podpiše prijateljska pogodba med Italijo in Madžarsko Bethlen je prispel včeraj v Rim. — Popoldne prvi sestanek z Mussolinijem. — Popolna enakost nazorov. — Pogodba o prijateljstvu in razsodišču popolnoma miroljubna! — Revizija tri-anonske mirovne pogodbe? Trst, 4. aprila, o. Včeraj ob 8JO dopol. dne se je pripeljal semkaj madžarski mi. nistrski predsednik grof Bethlen s soprogo. Na kolodvoru ga je pozdravil prefekt, na. kar je ministrski predsednik sprejel novi. narje in jim izjavil, da bo njegov oficijel. ni obisk trajal štiri dni, potem pa si s so» progo ogleda nekatera mesta. Na vprašanje o svrhi njegovega potova. nja je odgovoril Bethlen: «Upam, da bomo v Rimu sklenili z Italijo pakt o prijatelj, stvu in arbitraži. Priprave in razgovori so se že vršili. Mislim, da postane ta pakt se. daj dovršeno dejstvo.® Glede madžarske« ga izhodišča na Jadran je dejal Bethlen: »Mislim, da se mi bo v Rimu posrečilo ure. diti zadevo Reke, ki je bila že pred vojno pristanišče Madžarske in je tudi danes za nas najbližja in edina za nas pripravna lu. ka. Split je preveč oddaljen in nima po. trebnih naprav. O Splitu kot madžarskem izhodišču na morje so pisali samo listi, uradnih razgovorov o tem pa ni bilo.» Na vprašanje, kaj misli Beograd o njegovem potovanju v Rim, je Bethlen previdno od. govoril, da tega ne more vedeti. Po kratkem sprehodu ob obali je Bethlen nadaljeval vožnjo proti Benetkam, kjer je bil prvi oficijelni sprejem in slavnostni obed. Zvečer se je odpeljal dalje. Rim, 4. aprila, o. Grof Bethlen je prispel semkaj davi ob 9. Na kolodvoru so visele italijanske in madžarske zastave. Madžar, skega ministrskega predsednika so sprejeli državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Grandi, šef oddelka Manelll, madžarska poslanika pri Kvirinalu in Vatikanu ter osebje obeh poslaništev. Po običajnih go» vorih se jr Bethlen s spremstvom odpeljal v Grand Hotel, kjer se je nastanil kot gost italijanske vlade. Popoldne je imel prvi raz. govor z Mussolinijem, o katerem je bilo izdano sledeče uradno poročilo: •Predsednik italijanske vlade je opoldne sprejel madžarskega ministrskega predsed« nika v palači Chigi. Oba državnika sta ime. la c'.o 13.30 prisrčen -azgovor o raznih kul« turnih in političnih vprašanjih, ki skupno zanimajo Italijo in Madžarsiko. Razgovor je bil zelo prisrčen, kakor pač odgovarja glo» bokim simpatijam, ki vežejo obe drSavi in je dokazal soglasnost nazorov obeh vlad. Jutri bo v palači Chigi podpisana prijatelj« ska in razsodiSčna pogodba med Italijo tn Madžarsko.* Eim, 4. aprila, s. Fašistično časopisje bo le dni pisalo le o . Spor z Jugoslavijo bo omenjalo le v zvezi z novo podonavsko politiko Italije. Zato tudi stopa v ozadje napovedani a pozneje odpovedani obisk dr. Stresemanna v Rimu, ki ostane v Berlinu. Na podlagi zaupnih informacij se da 'ugotoviti sledeče: 1.) Kot pričetek nove italijansko - madžarske politike bo sklenjena prijateljska in razsodiščna pogodba med obema državama. Italija bo enkrat za vselej opustila politiko Sforze in Nittija, ki je bila šibka do Slovanov. 2.) Med Rimom in Budimpešto se ustvari interesna skupnost. Strašilo Ilabs-buržanov je zadrževalo idejno in gospodarsko sodelovanje. Po vojni pa je vstalo na jugovzhodu Evrope strašilo balkanizacije podonavske kotline. To nevarnost je treba zajeziti. 3.) Ureditev gospodarskih problemov in gospodarski razvoj Madžarske z njenimi 60sedi se ima izvršiti naravnim potom. Bu-dimj>esta je za svojo trgovino orijentirar.a na Reki. Tukaj se srečajo prizadevanja Rima f.n Budimpešte s politiko beograjskih gospodarskih krogov. Toda tudi v gospodarskem interesu Beograda je, da podpira stremljenje Madžarske na Reko. ker bi imelo od tega jugoslovensko zaledje samo korisli. Split in Sibenik je Jugoslavija predlagala le iz zunanjepolitičnih vzrokov. 4. Nora prijateljska pogodba je popolnoma miroljubna. Madžarska se približuje podonavsko - balkanski politiki. V Beogradu bodo smatrali novo madžarsko - italijansko prijateljsko pogodbo 7.1 največjo oviro pri svojih vojaških avanturah. 5.) Ker je Madžarska izpolnila svoje vojašk« obveznosti, izgubi Mala antanta evojo notranjo vsebino in se bo morala sprijazniti z zo-petniin oživljenjem Madžarske kljub strašnim okrnitvam. Revizija trianonske pogodbe se bo mor&Ia izvesti v kratkem brez pred aodkor. 6.) Probujajoči se Madžarski ponuja fašistična Italija roko, ker hoče ob Dunam prevzeti obrambo šibkejšega pred močnejšim sosedom. Sosedje ne smejo pozabiti, da je bilo v Trianonu raztresenih štiri milijone Madžarov. Rim, 4. aprila, o. Kralj je podelil grofu Bethlenu veliko verižico reda sv. Mavricija iu Lazarja. Popoldne ob 4. je posetil Mus« solini Bethlena v njegovem hotelu in ostal pri njem pol ure. V sredo sprejme Bethlen* kralj, v petek pa papež. umaknili inozcmci iz Cungkianga, Čangse in Ičanga. Angleški državljani, ki so navzlic opozorila ostali v teh krajih, so to storili na ' .10 odgovornost. Nato je Chamberlain izjavil, da ne more dati natančnejših podatkov o številu Angležev na Kitajskem, ki ee vedno menja, vendar pa jih ni več kot 200. Kar se tiče dogodkov v Nankingu, so zanje odgovorne izključno le kantonske redne čete. Dejstvo je, da so kan tonski vojaki hladnokrvno streljali na tuioe. Ravno tako so ti vojaki zažgali in izropali inozemske konzulate. Vojni minister Evans je izjavil, da frane )-sko koncesijo niso branili angleški vojaki. Francoskemu poveljništvu se je sporočilo, da se v slučaju potrebe obrne lahko na jh>-moč angleškega generala Duncana, ki je za to pooblaščen. London, 4. aprila, (be.) Angleške čete v Šanghaju štejejo sedaj približno 22.500 mož. Naraščajoče sovraštvo Kitajcev proti inozemcem Delen uspeh severnih čet. — Kantonci napadajo tudi Japonce. Žrtve v Nankingu malenkostne. — Angleški konzulati spravljajo svoje državljane na varno Peking, 4. aprila, (pa.) Uradno ee poroča, da so čete generala Čangtsolina zavzele Jon-čeng, 200 milj severno Hankova ob železnici Peking - Hankov. Čangtsolin zasedaj ne bo korakal dalje, ker se boji, da ga Kantonci, ki prodirajo severno Nankinga, ne obkolijo. Šanghaj, 4. aprila, (lo.) Včeraj je kitajska množica vdrla v Hankovu v japonsko koncesijo, kjer je izropala trgovine in napadala japonske državljane po ulicah. Položaj je postal tako nevaren, da so se morali izkrcati japonski vojaki, ki bo morali s streli razpršiti izgrednike. Večina Japoncev je pobegnila na vojne ladje. Japonsko koncesijo stražijo mornarji. V Hankov 90 odšla močna japonska ojačenja. V Čunkiangu so hoteli kitajski kuliji zasesti ameriški parnik. Posadka je pričela streljati s strojnicami in ranila več kulijev. Pariz, 4. aprila, (pa.) Kantonski zunanji minister Čen je izjavil, da je sedanja kitajska revolucija nacijonalistična in da nima ničesar opraviti g komunizmom. Nadalje je izjavil, da Kitajska pozdravlja dohod tujega kapitala, ki ga bo vlada varovala v vseh podjetjih pod pogojem- da tuja podjetja no bodo imela kake politične tendence. London, 4. aprila, (lo.) Zunanji minister Chamberlain je odgovoril v spodnji zbor. niči, da je bilo v Nankingu ubitih samo troje Kitajcev. Kakšne izgube so imele pri tej akciji kantonske čete, se doslej ni mo. glo dognati. Vrhovni poveljnik Čangkajšek je izjavil, da je bilo ubitih v Nankingu šesj njegovih vojakov in 15 ranjenih. Mesto je "zelo malo trpelo pri obstreljevanju in nikjer ni bilo požara. Streljalo se je 8 pre» sledki 70 minut, večinoma z angleške voj. ne ladje «Emerald». Nekaj strelov sta od. dala tudi ameriška rušilca. Od tujcev so bili ubiti trije Angleži, en Američan, en Francoz in en Italijan. Japonci pa so imeli dva ali tri ranjence. Po poslednjih vesteh je prebivalstvo Nankinga mirno, dočim za. vzemajo kantonske čete napram tujcem vedno bolj sovražno stališče. Kantonci ob. streljujejo tuje parnike in ropajo stanova, nja inozemcev, tako da so morali zapustiti mesto vsi tujci Angleška vlada se posvo. tuje z ameriško, japonsko in italijansko za« radi dogodkov v Nankingu. Po poslednjih poročilih se je položaj v Hankovu nekoliko zboljšal, vendar je pri« čakovati v kratke-1 novih komplikacij. Angleška koncesija v Hankovu se izpraa znuje in tudi ameriške oblasti čim hitreje evakuirajo svoje državljane zaradi napete« ga položaja 90 bili angleški konzulati v Ningpoju, Svatovu, Fučovu, Čingkiangu, Hankovu in Kiukčovu pozvani, naj pripra« vijo vse potrebno za evakuacijo angleških državljanov. Pozneje so bili opozorjeni an. gleški konzulati tudi v ' lentsinu in drugod na pretečo nevarne t Popolnoma so se Zmede zaradi romunskega prestolonaslednika Nasprotujoče si vesti o sporazumu med Bratianom in Averescom. Bukarešta, 4. aprila, s. Z ozirom na težko obolelost kralja so se v političnih strankah vršila posvetovanja o vprašanju prestolonasledstva. Baje sta se Bratianu in Averescu sporazumela, tako da bosta proti povratku bivšega prestolonaslednika Karola nastopila z vsemi sredstvi. Ce pa bi se kljub temu skušal princ vrniti, sta odločena to za vsako ceno preprečiti. Pariz, 4. aprila, s. Bukareški dopisnik «Matina» poroča, da pripravlja ministrski predsednik Averescu državni prevrat in da je storil razne korake, ki zbujajo sume v političnih krogih. Tako je poveril vodstvo železnic nekemu častniku, ki mu je udan, liberalni upravni svet rumunskih železnic pa je prisilil k odstopu. S tem je zbudil sum Bra-tiana. Med obema strankama so se uvedla pogajanja, ki pa niso imela uspeha. Po poročilih «Matinovega» dopisnika ne verjame nihče v Rirmuniji, da bi v primeru kraljeve smrti prevzel vlado regentski svet. Vsled tega se je pojavilo vprašanje, ali se ustava ne spremeni v prid kraljice Marije. Poročevalec smatra za mogoče, da se politični krogi odločijo za povratek princa Karola. Pariz, 4. aprila, s. Havas poroča, da je dobil rumunski princ Karol brzojavko iz Bukarešte, da zdravstveno stanje kralja ne daje povoda za vznemirjenje. Jugoslovenski in bolgarski narod Interesantno in pomembno predavanje predsednika «Lige za zbližan)« Bolgarov in Jugosk>venov» dr. Mladena Kostova v Ljubljani Ljubljana, 4. aprila. Po doiob in nesrečaib letih prekinjena vsakršnih zver med slovensko in bolgarsko javnostjo je nocoj nenadoma završalo med Ljubljančani, ki so v ogromnem številu zasedli veliko dvorano ra biti merodaien jezik, fa ga prinesejo otroci i teboj. 1' šoti ime vladati »/oven« s ki duh in ne -rdeutschfreundlichNarodi ni manjšini mora biti glavno to, kateremu narodu da pripada. Danes lahko rečemo to: V sedmih letih po plebiscitu smo prit dobiti in ne izgubiti na socijonalni zaivsti in eko stopimo na volišče z dobro voljo, »e bo pokaral tudi uspeh... Vsi številni nai>zoS so burno pritrjevati. Poslanec Poljanee izraža veno v slovet* s 1:i napredek. Volitve bedo zelo važne. Pravi, da se bo vršil hud in načelen boj med dr. Seiplom (kr&č. soc.) in dr. Baurom (soc. dem.). Po njegovem mnenju je bila in bo še potreba ir gospodarskih ozirov iskati stike. DruStveni tajnik Stare ie najprej pripo« ročaj pn^evtrje v volilni sklad. Brez »klada je uspešna borba skoro nemogoča. Volilni boj bo boj r« načela. Kančki Slo, venci smo m borili ta svoj obstoj In sa bomo borili ie dalje. Katoliška vera je življenskega pomena ra obstoj koroških Slovencev. Kaša opora je nai dom in na« ša remija. Morda bi se dalo za ta načelen boj nasloniti na kako stranko. Vseka štren, k a pa. ki bi šla z nami ramo ob rami, bi merala spoštovati eno: da smo mi Sloveru ci in da se mara ugoditi našim narodnim zehtevem. V volilni boj gremo vsi z željo, da koristimo siviemu tjudsHv, prepričani, da nas druži edinost na temelju našega programa. Sledilo je sološno pritrjevanje. Nato w je razvila obširna debata, ki Je pokazala popolno »oglašanj* rthtcri peHoiaj. x »sera, ka 3 X1 je mani nego 1 X 1! Kako razlagajo klerikalci povišanje davka delavstvu v tobačni tovarni, državnih premogovnikih in podjetjih, kakor tudi vsem občinskim in drugim samoupravnim delavcem. Dt~lej delavci ki so prejemali plaeo o i | vsoto ter dokazal da so državni delavci držsv? ali pa od samoupravnih korporacij. i če vali prej več kakor pa boio sedaj, ko bodo niso irtačevali davka na ročno delo. Klerikal- j moraii plačevati namesto 0.8 neposrednega no - radikalna koalicija je sedaj raztegnila j davka z invalidskim in komerskim davkom. davek na ročno delo tudi na to delavstvo, j 2 % davek na ročuo delo z dokiadami v skup Prizadeti bodo od te nove odredbe v prvi vr- j nem znesku 3.30 %. | Kako ie računal cSlovenecj ? Pravi, da je i pri 180 Din tedenske plače znašal 0i> % neposredni davek 1.44 Din. invalidski davek temu 4 Din. komorna doklada 2 Din, skupaj torej 7.44 Din ali 4.12 cc. namenoma računa invalidski davek in komorsko doklado od tedenske plače in ne od letnega dohodka, kajti invalidski davek znaša 4 Din. komorska doklada pa 2 Din šele pri neposrednem davku do 20 Din, odmerjenem ra celoletni dohodek. Ka ta način Je bito aistrsrva narodnega zdravstva z ministrstvom za socijalno politiko. To ministrstvo vodi danes Slovenec, ki pa je predvsem ln najprej klerikalec. V mestih nastavljajo mestne lizike po protekciji in korupciji. V Zagrebu ni nobenega razumevanja za soci-jalna vpraša ni a. Tu vlada klika, ki je povsem frankovska. Dokler Zagreba ne bodo vzeii v svoje roke seljaki, ne bo dobro. No, ;o se bo še letos zgodilo, ko bodo nove občinske volitve. PosL Krieiič, zagrebški podžupan, ostro odbija Radičeve napade na zagrebški občinski svet. Ko so govorili še nekateri govorniki, med njimi v imenu SDS posL dr. Tomašič, ki obžaluje, da Radič neprestano govori o stvareh, katere ne spadajo v debato, je bila zdravstvena uredba sprejeta. Radičevi ponovni capadi aa zagrebško mestno zastopstvo so izzvali v Zagreba hud odpor, ki se je na burea in senzacionalen način manifestiral na današnji seji obtnskega sveta, na kater; je prišlo do silno ostrega razračunavanja med federalistično večino ia radičevci. Dogodki, ki so se danes odigraM v mssmi zbornici, so pač brez primere v zgodovini zagrebike občine. Seia se le pričela ob pol 6. ter je pred preliodom aa dnevn! red župan He nzl pre-fita! reso!uc'jo, ki zahteva, da se me s d Beograd in Zagreb, kakor je to predvideno tudi v načrtu za samoupravo mest, Izločita iz beograjske odaosno zagrebške oblast. Za resolucijo so glasovali vsi občinski svetnik; zazeu radlčevcev Košutiča, Hercega ln Horvata ter dveh komunistov. Nato se Je oglasi! k besedi občinski svetnik Peršič (hrv. federallst), ki je v izredno ostrem govora obsodi! Radičeve napade v oblastrf skupščini Rad č je grdil in psoval zagrebški magistrat in mestno zastopstvo, oStaioč jima korupcijo, afere ln zaprav-janje ter celokupno zagrebško prebivalstvo. Govornik vpraša župana, ali so mu te nesramnosti predsednika oblastnega odbora Radiča znane in kaj namerava ukreniti, da užaljena javna morala dob! zadoščenje. 2u-pan Heinz! je na to interpelacijo prečita! sledeči že pripravljeni odgovor: »Iz razgovorov is hz listov sem zvedel za de! izpadov g. StJ. Radiča proti mesta Zagrebu. zagrebškemu prebivalstvu hi zagrebškemu mestnemu zastopstvu. Sicer rišeta vsega bral, kar Je g. Radič klepetal ker linam pametnejših poslov, kakor da b! vedno zasledoval Radičeve brbiJariJe. Zato sem že damo neha! Stati vse, kar Stjepan Rtdlč govori v skupščinah. Ne morem dragega, kakor da s tega mesti Izjavim, da mor« t. Radič, ako Ima urno trobxo morata«*« Cot«, konkretizirati tvo!« natolcevanja, da ga moremo pozvati ca- odgovornost Ako tega ne stori, potem sm»tram. da je g. Radič v očeh vsakega dostojne*« človeka diskvalificiran ta katerokoli Javno čast, v prvi vrsti pa za čast predsednika odbora oblastne Uopšč re. kateri do novega zakona o mestih pripada todi mesto Zagreb Prosim slavno zastopstvo, t* m zadovoljuje z au4ia odgovorom.« Nastalo ie burne ploskanje. Radltevcž ostro protesaralo. Občinski svetnik Herceg kriči: To Je perfidija! Obenem se iupaau s hitrim korakom približa bivši minister Avgust Košutič m s povzdignjenim glasom kliče: >Ako se nehate s Saolea; bomo to preprečili z drugimi sredstvi!« Nattai io vel k trušč. Nekatari mestni odborniki, med dimi podnačelsik Krčelid, so pristopili k županovi mi« ui Koiutlča odrinili. V nje se zakadi Herceg ia vpije: »Vaše postopanje je »šufiovsko«!« Prepir postaja vedno bučnejšL Vmsiava se tudi gosto zasedeni galerija tako. da nastane v mestni posvetovalnici peklenski trušč. OaJerila kliče ra-dičevcem: »V luknjo!« Košutič: »Ridič ve, kaj mora. ka! je, Heinz! mu ce bo predpisoval!« 2upan Heiazl: »Vem, da vi hočete komisarijat.« Galerija kBče: »Ven z njim!, doli Radič!« župan Heinz! še vedno drži listič z govorom v rokah. Naenkrat $e zakadi v njega bivS' minister Košutič ter mu iztrga Ust iz roke V tem momenta nastane pretep med mestnim; odborniki Fede-raUsS navalijo ca Košotiča in fiercega ter lu klofutajo -ako, da su vsa krvava. Her-cegu je tekla kri tz nosa » ust Prvo pomoč mu Je dii mestni odbornik dr. Taler. Galerija ploska in se deje: »2ivio Heksil!« 2upan prekine seio. Kc so se duhovi nekoliko pomirit. Je župan sejo sope t otvori! ter izjavil: Zav«. rajem se prot postopanja bivšega ministra, mestnega odbornika Košotiča. ki mt Je kot župana iztrga' spise iz rok. To Je žalostna Medtem so radičevci zbobnafi svoje oblastne poslance, katerb se Je v prostorih oblastne skupščin« zbralo okoli 50. Herceg ln Košutič sta govorili o naiilla v mestni posvetovalnici Na Mirkovem trgu se je zbralo več sto oseb ter ie bila nevirnost da bodo radičevci udrll v magistrat. Alarmirana Je bila policija, nakar so se radi-čevd razšli, ne da tč poskusili tsgrede. Mučni dogodek bo imel veKke posledice v zagrebških političnih odnošal h. v prvi vrsti Pa v časopisju zagrebške Tipografije, k! je do sedij igralo si eno io drugo stran . . . Politične beležke Priznanje »Jurro« je ponovno ugotovilo, da cerkvene ob?asti v Italiji z vednostjo Vatikana podpirajo italjanhzaciio s!ovensk» narodnih manišm. ko premeščajo slovansko duhovščino in nastavljajo italijanske duhovnike v slovanskih župnijah, kjer ne razumejo jezika domačega prebivalstva. Rekfc' smo, da bi bio to temogoče. ako bi Vatfeaz tegi ce dovoljeval in ne podpira! stremljenj italijanske fašistovske vlade, kajti v haLH je cerkev odvisna od drfave. ker je le vedno vraj na ztraaj v veljavi po©o»na ločitev med obema. Nihče nim« v Italiji pravice d Strta ti Vatflcaaa, kakšne škofe nai nastavlja, a n"bča nhm radi razen Vatatana ukazovati pocenim cerkvenim oblastem, katere duhovnike naj premestijo fe hrvatskih te slovenskih žnpnij in katere ca! na njihovo mesto imennjejo. Vatikan hna v tem pogledu Popolnoma proste roke. ker ni na želje fa-šistovske vlade veraa z nobenim konkor-datoV ko«kor te žefje !n zahteve hrvrfci-!e, dela popoteoma samovoljno hi prosto-česar Je seveda »»3-tra za katoliško giasilo, tore; prosiala, ia se Vatikan in ostale cerkvene nblasc v 1 i'eiiii uklanjajo iašistovskemu pritiska ia da vrše pod njegovim vplivom italiianizacijo slovanskih maajšia, dasi so od italijanske vlade glede notranje cerkvene uprave popolnoma neodvisne. To priznanje sprejemamo z zadovoljstvom, keT obenem demaatira vse prejšnje napade klerikalnega tiska aa nai list, ker ie ugotavlja! slično dejstvo. »Slovenec« sicer naslavlja svoj članek na italijansko fašistorvsko vlado ta deloma ima Piav. Toda še bol: prav bi bilo, ako bi svoje pritožbe kot člea v verigi ttternacijonal-nega kler&alfetna nasiovu tod: še aa tiste »cerkvene oblasti In slabotne hierarhe«, ki se rfdar.jajo brez čajne potreb« žtljara italijanske falistovske vlade. To bi gotovo boH zaleglo. V ostalem pa nas, kako, rečeno, »SJoveočevo« priznanje veseli ker nam bo dobrodošlo, kadar bo zopet bracž Vatikan ovo »hižnos: napram fafistovsfcl vladi pri itafiianizaciii iJovanskera žMja. Za posL Vesenjaka in SLS novi davki na zaslnžek zasebnih nameščencev niso „pretežki" ■Jutro* je s itevt&aini dokazalo, da novi davek h plače privatnih samoupravnih naaeičeicev znatno obremenjuje slasti ni« ž je kategorije, ki bodo odslej plačevale moogo več davka kakor pa osebne dohodnine, medtem ko bodo privatni • nameščen« ei viSjih kategorij o stopnji bančnih rav« aateijev in siičoih poldicer plačevali manj kakor prej. Da jo to skrajno krivifco. j« jasoo kakor beli dan. Klerikalni poslanec Vesmjak je smatral »eveda ta potrebno, da je šel v nedeljske« ga «5tervenca» branit novi davek aa privat« n« in samoupravne nameščence ter progla« U kot laJ «Jtrtrovo» ugotovitev, da SLS proti temu davku ni protestirala, ampak ra njem celo insistirala. PosL Ves en j ik trdi da se je «Jutror* informator •ostudno zla« gti, da se je ©dioo SLS z nspehom borile, da dav«i r nižjih stopojah ni večji kakor delavski ia 4 Je v najvišji kategoriji cro tretjino nižji kakor je bil projektiraš.. Predvsem morarao ugotcrriti, da ne drh trditev posL Veseojafca, da davtk v nižjih kategorijah zasebnih uslužbencev si večji kakor p« davek dekveev, kajti dav^k sa-sebnih atmeMeceev enaH v najnižji ka* tegoriji 13 odst, drvek rofcih delavcev p» mtia 3.3 odst m to tjdi po zaslug: SLS. ki Je v finančnem odbora glasovala proti odpravi dsvfca na roteo delo, s g!a«yv?, njem v Narodni skopani pa eelo dosegla, da se je dsvek aa ročno delo le rasSfrn na državne in samoopravtse delavce. Skb zagovornik davka na stahižek zasebnih Ra« mcMeaoev Je g. Vesenjak, 6e »e »klicui« na krivica Id jo je SLS c delavskim dsv. fcom *trifleirak. Zanimivo Je, da posi Vesenjak n« smatra, da je novi davek aa zaslužek zaseb^ir. nameiSecoer neznosno breme: kajti 05 pile, da je • tem davkom SLS robvar&.-oia* zasebne nanae36e?ce pred epretežko* obre-rjeoitvijo. Za g. posl. Veseniaka. ki uživa poleg posbnskih dijet tudi še mmistr-ire razpoložnino, je že mogoče, da davek sa-aebnih nimeMencev ni pretežak, če pa hstnem pog^viu svoje politike veliko ce pile, posl. V-se-njaku pa pravimo: S? taruisses. phik»opčua mansisses. ^eosnovane govorice o odsto*>u dr. Beneša Praga, 4. apr^a. s. Glasilo sJo^-tace Ijud. ake stranke »Slovak* prinaša že večkrat razširjeno govorico, da bo dr. Bc-nd kot runrnii minister odstopi! in da bo njegov r.aaJednik dr. Hodža. Prosvetno mini*trrTv© bi prevzela češkoslovaški Ijod^ka strank«. V poučenih krogli zatrjujejo, d« pred vo. Itvam; predsednika -ve Kp v Nov kralj Kedžasa London, 4. april«, (be.) Kralj Vehablov »e Je da! woeJe^ti ra kralis H«I?as» in Nedžda. Značilen izid občinskih volitev v Salzbutgu Mrbort, 4. aprila, d. Včeraj m r m v> šile volitve v občinski svet Velik porast zaznamujejo socijalni demokrati, dot"® so kilčaaski soci'a!ci in veiepemci nazadovali. SociJ«I!sti so dobili «079 c'asov in s t«n od celotnega fevflg 40 mandatom fl5j. d->slej 13). krSČjnsM wxrli««ci O? d««>ej 15). V f! CTIfTfl Ci 5W0 fW. (šoslej in *tarofsVs cveta 15W fl<«ot (2 mandata. a~«Jej po. i*meB«V Socijaliti so rorej nsv^tS^^eli m štiri mandate, od katerih so 00 dv« odvwfi kričanskim socUaloen is v^eoeraean. Slovenski zdravniki svojemu boritelju LJubljana, 4. aprila Na izredno skupščino Zdravniške zbornice za Slovenijo so se včeraj v dvorani ljubljanske univerze sestali v častnem številu naši zdravniki, da proslave na dostojen način 701etnico svojega boritelja in organizatorja, primarija dr. Vinka Gregoriča. Navzoči so bili skoraj vsi zdravniki Iz Ljubljane in v lepem številu tovariši iz ostalih krajev Slovenije. Poleg delegatov zagrebške Zdravniške zbornice univ. docenta dr. Hyna in dr. Fischerja so bili dalje navzoča tudi zastopniki državnih in avtonomnih oblasti. Predsednik Zdravniške zbornice dr. Mavrici.; Rus je opozarjal, da praznuje naj-markantnejši predstavnik in neustrašeni borec za pravice zdravniškega stanu, dr. Vinko Gregorič, poleg 70!etnice svojega rojstva tudi 40!etnico svoje zdravniške prakse. Bil je vedno v prvih vrstah pri delu in v borbi za napredek in prospeh svojega stanu. Upogflila ga niso mnoga razočaranja, ni ga zrušila črna nehvaležnost, katero je moral slavljenec pogostokrat občutiti. Potrli in štrli ga niso udard usode, ki so opecovano udarjali v njegov rodbinski in prijateljski delokrog. Dr. Peter Defrancecshi je nato predlagal, naj imenuje Zdravniška zbornica za Slovenijo jubilanta za častnega zborničnega predsednika. Predlog je bil sprejet soglasno in z iskrenim odobravanjem. Predsednik dr. Rus je nato izročil slavljencu slavnostno številko »Lek^rskega Vjestnlka«, skupnega glasila slovenskih in hrvatskih zdravnikov nakar so sledile čestitke zastopnikov posameznih državnih in avtonomnih oblasti, kakor tudi zastopnikov posameznih zdravniških društev in korporaclj. Slavljencu so čestitali: Veliki župan dr. Vodopivec v imenu oblastnega odbora ln oblastne skupščine dr Brecelj, v imenu me-stHe občine ljubljanske, ki mu je podedila pristojbine prosto meščanstvo, vladni komisar dr. Mencinger, predsednik zagrebške Zdravniške zbornice dr. Hyn Je prinesel čestitke in pozdrave zdravnikov in tovarišev iz Hrvatske ln Slavonije, dekan medicinske fakultete v Ljubljani dr. Šerko se je pridružil čestitkam imenom ljubljanske univerze. Inšpektor dr. Milan Vukčevifi ie čestital slavljencu imenom ministra za narodno zdravje, dr. Goestl v imenu zdravnikov ljubljanske bolnice, dr. Kolterer v imenu zdravnikov mariborske oblasti, dr. Pintar v Imenu Društva zdravnikov v Ljubljani, ki Je imenovalo slavljenca za častnega člana, primarij garnizijske bolnice dr. R. Jug je izrazil tople čestitke v Imenu vojaške oblasti in naše narodne vojske, v imenu zdravniškega naraščaja pa je čestita! jubilantu dr. Slavko Grum. Dr. Vinko Gregorič se Je ginjen zahvalil za izrečene tople čestitke in ovadje. Ponosen je na izkazane izraze priznanja ne toliko osebno, kakor zato, ker vidi v tem uspeh in zmago organizacijske Ideje. Vse mora pa prešiniti edina misel, da je mogoč napredek zdravniškega stanu le na temelju globoke in temeljite izobrazbe. Izjava najmlajše organizacije zdravniškega naraščaja ga je globoko presunila. Apelira pa na starejše kolege, da bodo pravi očetje mladim zdravnikom. Zahvalil se je tudi za odlikovanje mestne občine ljubljanske. Dr. Fran Zajec star. je nato sporočil, da so poslali brzojavne čestitke sledeči: Zdravniška zbornica v Beogradu, Zdravniška zbornica v Sarajevu, Srbsko lekarsko društvo v Beogradu, dr. Cervinka, Polzela, dr. Robič, Maribor, dr. Zalokar, Dunaj, dr. B!eiweis, Novo mesto, dr. Serko, Vransko in vodstvo bolnice v Brežicah. Po zborovanju se je vršil v srebrni dvorani Uniona slavnostni banket, na katerem so se izrekle iskrene, vesele in prisrčne napitni-ce na čast slavljencu. ljudje Pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanju črev, slabotnem delovanju čreves, hemeroidih. arteriosklerozi, izpuščajih, obolenjih na mokračni kislini (Harnsflure), obolenju jeter, žolča in žolč-nega kamna izborao deluje kri osvežujoči in kri čistilni »Planinka« zdra- -- vilni čaj. Izdeluje lekarna Mr. I h. L. Bahovec, LJubljana. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. 98/VTI MR.feAHOvK PLANINKA" Dr. MLADEN KOSTOV bivši bolgarski poslanec in navdušeni pobom k za uledinlen lužnoslovanskih narodov Težnje hišnih posestnikov Proti Izrabljanju odprave zaščite najemnikov s I. novembrom. V nedeljo dopoldne se je vršil v mali dvorani hotela Uniona redni občni zbor Društva hišnih posestnikov Velika udeležba je pokazala, da delajo hišni posestniki v strnjenih vrstah za svoje Interese. Zbor je otvoril predsednik društva g. Iv. F r e 1 i h, ki je uvodoma pozdravil odposlanca zagrebškega društva g. dr Pilerja, društvenega častnega predsednika g. dr. V. Gregoriča, kateremu je čestital obenem k njegovemu jubileju, za kar se je g. Jubilant prisrčno zahvali'., dalje novinarje in slednjič vse navzoče člane društva. Predsednik se je spomnil tudi tekom leta umrlih članov društva ter nato prešel na dnevni red. Poda! le izčrpno poročilo o delovanju odbora v preteklem letu. Vse delo društva je bilo koncentrirano v zahtevi hišnih gospodarjev po odpravi stanovanjske zaščite. Zahtevalo se le mnogo hudih naporov ta intervencij v Beogradu, dokler se Je stvar približala sedanjemu položaju. Društvo je bilo agilno tudi v zadevj davčnih vprašani in le tudi tu doseglo več vidnih uspehov. Zelo važna pridobitev je davčna prostost na nove hiše Po prečitanem blagainiškem poročilu so sledile volitve novega odbora, v katerega so izvoljeni: Ivan Frelih, Emil Auerspeg, Josip Pire. Josip Tribuč. Aleksander GJud, Ivam Sušnik, Simon Kmetec, Makso Hro-vatin, dr Josip Regali, dr Lovro Požar, Janko Jeglič Avgust Jenko. Za računske pregledovalce: Franc Malis, Antonija Kadi-vec in Avgust Bukovic Na predlog hišnih posestnikov iz Šiške, iz Most in Sela so bili izvoljeni v odbor še gg.: Jožef Rajner, Rahue in Matija Weithauser. Po očrtanju razmerja hišnih posestnikov do mestne občine Je aozval g. Frelih vse člane, nai glede na odpravo zaščite najemnikov, ki nastopi s 1. novembrom, ne hite z odpovedbami stanovanj, ker bi to kvarno vplivalo na razvoj dogodkov v bodoče. Take posestnike, ki bi hoteli izrabiti novo stanje, bo društvo posebej ožigosalo. V imenu zagrebškega društva hišnih posestnikov je dr. Piler naglašal, da boj hišnih posestnikov ni samo boj za lastne Interese. marveč ima tudi globlji pomen. Je to boj za ohranitev privatne lastnine. Slednjič so bile prečrtane resolucije, ki zahtevajo: 1.) Da se stanovanjska zaščita s 1. novembrom definitivno ukine 2.) Da se lastniki In najemniki pravočasno sporazumejo o bodoči najemnini, pri čemer naj lastniki ne zahtevajo najemnine na zlato pariteto 3.) Da finančna delegacija odpravi ali vsaj popravi samo v LJubljani izvedeno parificiranie lastnih stanovanj hišnih posestnikov. 4.) Da se zniža mestna voda-rina in gostaščina, sicer se bodo zahtevala doplačila od najemnikov. 5.) Da veliki župan čim prej razpiše volitve v občinski svet ljubljanski, ker pridejo sedaj davkoplačevalci do večje veljave in ni nobenega povoda za odlašanje občinskih volitev, zlasti ker to zahtevajo vse politične stranke. 6.) Občni zbor pozdravlja ustanovitev Ia- Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Torek, 5.: Zaprto. Sreda, 6.: »Pahljača kd" Windermere». A. četrtek, 7.: Zaprto. (Generalna skušnja.) Petek, 8.: «Lumpecij vagabund®. Premijera. Izv. Ljubljanska opera: Torek, 5.: »Mrtve oči». D. • Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: »Eros in P«ihe». G Mariborsko gledališče: Torek, 5.: »Učiteljica«. B. Kuponi. Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: Ob 20. »Manonc. Gostovanje g. Skrivaniča. Sprememba repertoarja v mariborskem gledališču. Ker je goep. Burja obolel, se mora repertoar mariborskega gledališča v toliko spremeniti, da odpade danes v torek najavljena . Poljski pianist Sliwinski v Zasrebu. V Zagrebu bodo dne 13. aprila poslušali poljskega pianista Josipa Slivvinskega, ki ga smatrajo za največjega in najmarkantneišega interore-ta Chopinovih del. Program njegovega večera bo obsegal izključno Chopinove kompozicije. Opereta «Orlov» Operetna firma Marischka & Granich* stadten je postavila na oder izdelek, ki v marsičem spominja na »Grofico Marico* in še na marsikaj podobnega. Vsa stvar gre po gotovem, priljubljenem modelu, po go> tovi formuli, katere clavni sestavni deli so zaljubljenost sladkobno sentimentalne vi« soke dame do prikritega, še boli sentimen« talnega aristokrata, še en zal juhi ien, a manj sentimentalen, zato pa. (vsai. kar se tiče moške pol^vicel. nekoliko bedast par, sme« 'šen, tudi zaliublien. a na ccdilu pnščen sta« r bonvivant. mnogo, a vendar kolikor mo« goče malo lene obleke, modni plesi, balet s figovim listjem. t>ar vpč. ali rajše manj duhovitih d">v< aH bolic*dvoHpov. razkošna oprema, seveda le na distanco, poskočna, lahka, plesna muzika, pa zopet jokavo»za« stnega denarnega zavoda hišnih posestnikov v Sloveniji in to v obliki zadruge, ter naroča odboru, naj takoj organizira pripravljalni odbor za ustanovitev zavoda. Ptujska aktualna vprašanja Na zadnji seji mestnega sveta, ki se Je vršila dne 31. marca, je poročal župan dr. Senčar predvsem o nevarnosti, ki preti ptujski gimnaziji radi nameravane ukinitve vsaj višje gimnazije. Mestna občin« Je že ukrenila vse potrebne korake ln razposlala proteste na merodajna mesta In parlamentarne klube, da se to preprečL Nato se Je premotril nov načrt zakona o upravi in samoupravi mest, stvar pa bo še podrobno preštudiral pravni odsek. Dr. Fermevc je kot predsednik finančnega odbora poročal o došlih prošnjah za znižanje najemnin v mestnih zgradbah, katerim se je v splošnem ugodilo Obširna razprava se je razvila o odpravi še vedno obstoječe stanovanjske bede in zidanju stanovanjskih hiš. V debato so posegli skoro vsi odborniki. Klub SLS Je predlagal, naj se razpiše po vzoru Ljubljane obligacijsko posojilo. Župan dr. Senčar Je pojasnil vse že pričete in sporedne akcije, naglašal pa le, da bi se mogla stanovanjska kriza uspešno pobijatj le z najetjem znatnega posojila. Gradbena akcija bi odpomogla tudi brezposelnosti, ki postaja v Ptuju zadnje čase že zelo občutna. Dr. Fetmevc je povdarjal, da ni zavreči nobene ideje, vendar pa naj stopi mestna občina predvsem v stike z zadrugo »Stan ln dom« in Izvrši sporazumno z njo akdjo, ki bi najbolje odgovarjala ptujskim razmeram. Končno so bili vsi načrti Izročeni finančnemu In '»pravnemu odseku z naročilom, da čim prel poročata plennmu. Sledile so še Interpelacije glede dograditve razdejanega mostu na Kolodvorski cesti, zaslguranja Oralenskega obrežja po železniški upravi, glede raznih odtočnih kanalov in poprave cest. Na tajni seli se Je zopet pokazalo, da ibstolalo med ptujskimi Nemci in SLS prav Intimni prijateljski odnošajl. Toda o tem več pozneje. Jugoslovenska Matica v Celju V čitalniški dvorani celjskega Narodnega doma se je vršil v četrtek redni občni zbor celjske podružnice Jugoslovenske Matice, ki je bil še precej dobro obiskan. Sestale so se pa zopet ene in iste celjske dame in narodni možje, ki dedujejo tudi po vseh ostalih celjskih narodnih in kulturnih društvih. Občni zbor je otvoril predsednik podružnice g. Rafko Salmlč. Posebej je pozdravil bivšega celjskega župana g. dr Juro Hra-šovca, polidjskega svetnika dr. Senekovl-ča ter predsednika celjske podružnice CM družbe g. upravitelja Prekorška. Prisrčen pozdrav pa Je izrekel tudi vsem ostalim navzočim zborovalcem. V zaiešenlh besedah se je spominjal velike naloge, ki bi jo morala Jugoslovenska Matica vršiti za naše zasužnjene brate izven mej naše ujedinjene domovine Zal, da se širša celjska javnost mnogo premalo zanima za to tako važno nacijonalno organizacijo. Nekaj nad 100 članov Jugoslovenske Matice v Celju ne dela baš časti naši narodni zavednosti in ne kaže one nacijonalne odločnosti, ki nam je potrebna, zlasti v sedanjih Časih, ko nam naš dedni neprijatelj pripravlja zopet nove krivice. Omenjal je na kratko vse lanske društvene prireditve ter denarne zavode, ki so z večjimi zneski priskočili Jugoslovenski Matici na pomoč. Med temi so Celjska posojilnica, podružnica Ljubljanske kreditne banke in celjska Mestna hranilnica. Predsednikove besede, ki so napravile globok utis, bi morali slišati in upoštevati zlasti tisti, ki z doslednjim ignoriranjem vsega narodnega dela v Celju kažejo, kako malo jim je za stotisoče trpinov Izven naših državnih mej, samo, da se počutijo sami udobno in sedijo na varnem. Vzorno sestavljeno Je bilo poročilo društvene tajnice gdč Grudnove. Odbor se je resno trudil, da vzbudi med celjskim narodnim občinstvom večle zanimanje za Ju-goslovensko Matico, žal brez zaželjenega uspeha. Na obletnici nesrečnega koroškega plebiscita je sodeloval orkester Celjskega godbenega društva, pevsko društvo »Oljka*, dijaški pevski zbor in pa deklamator-ii iz dijaških vrst, kar vzbuja upanje, da naša mladina ne bo pozabila svojih neod- maknjena, v slučaju »Orlovaa dunajsko« madžarska s ponesrečeno rusko zabelo in nedolžnim jazzom, pri katerem smo slišali razglašene saksafonske poizkuse, violono« fon, fleksaton itd. To, semtertam še dovolj težje kalibrno, a v splošnem ne prav origi« nalno glasbo je z ambicijozno, široko ge« sto, vendar pa včasih prekrotko in premalo živo dirigiral g. Švara, izrežiral sigurno in eksaktno g. Povhe, plese pa uvežbala, ko« likoT je to pri nas mogoče, precizno in pri« jazno primabalerina Tuljakova. V glavnih vlogah smo slišali našo priljub« Ijeno subreto go. Poličevo (Nadja Nadja« kovska). elegantnega g. Drenovca (Aleksan« der), g. Povheta (John Walsh), go. Balat« kovo (Dolly) in g. Pečka (Jolly Jefferson). Ge. Poličevi bi vendarle svetoval, da ne b: guban čila svoje čelo in oči, kar daje nje« nemo obrazu v nasprotju s situacijo šalen, skrbipolen izraz in jo močno kazi. Pevski nesrečen, kakor sem že ob priliki »Grofice Marice* povedal, g. Drenovec, igralski pa prikuj'jiv in okreten. Ako hoče naša opera gojiti tudi onereto resno, mora si preskrbeti prvega operetnega pevca. Morda se pa motim; n.iši publiki je vse dovolj dobro in ona ploska slepo vsemu. Kar ji serviraio. G. P^vIip se je dobn držal in se ni lovil za dostikrat dovolj neokusne ekstempore. Ta. „ smejati se p? Ie ne zna, da bi sugestivno povlekel publiko za seboj, kakor ie to s Pečki • - prvem aktu poiz« t-usil. \iemu in g. P^čku bi priporočal manj hruma in šuma. ^ja. Balatkova je Cisto lušt« na in živah:.i naivka, le peti ne zna. _..o Samo še danes ob 4n Vt6., Vz8. in 9. uri vonumentalni historični film Beatrice Cenci V glavni vlogi slovita tragedlnja Marija Jacobini. Kolosalni so posnetki velike povodnji v Rimu. LJubavne skrivnosti in grozovitosti Rima. Inkvizicije. Obglav-IJenJe pred angeljsko trdnjavo v Rimu. — Samo še danes! — Ne zamudite! Telefon 2.730 Kino »DVOR« Pride! Mesto bodočnosti: »METROPOLIS«. — Velemesto v letu 2.500 rešenih bratov. Narodne dame so razprodaj aie znake in razglenice, kar je vrglo okrog 5000 Din dohodkov. Dinarski dan ob obletnld Rappala le dal 2000 Din. Stalni vir dohodkov pa obeta društvu tehtnica na celjskem kolodvoru, ki Jo je dobila podružnica od ljubljanske pokrajinske organizacije. Pri podružnici so se oglašali številni priseljenci iz Koroške in Primorske s prošnjami za razna potrdila in celo denarno podporo. S pozivom, da se posreči celjski podružnici Jugoslovenske Matice, ki je na-cijonalna organizacija vseh narodnih stanov brez razlike političnega prepričanja, razširiti svoje delo v prihodnjem letu, Je gdč. tajnica zaključila svoje izredno lepo poročilo. Blagajnik g Sadar je poročal o blagajniškem stanju. Na članarini se je nabralo Din 1299, denarni zavodi so prispevali Din 1430, koroški dan je vrgel čistega Din 4415, dinarski dan 2045 In gospodinjski koledar, ki se je razpečaval. Din 1831 Čistega dohodka je bilo 12.557, od teh se je poslalo v Ljubljano nekaj nad Din 9000. Pregledova-lec računov prof. Mravljak Je nato poročal, da Je našel blagajno v redu ter predlagal absolutoril blagajniku ter celokupnemu odboru Pri volitvah' le bil izvoljen z vzklikom in ob burnem pritrjevanju za predsednika g. Rafko Salmlč, v odbora pa gg ravnatelj Gruden, učitelj v p Luznik notar Drnkar, gdč. upraviteljlca Zupančičeva, poštni upravnik v p Mimik, učitelj Zdolšek, Sadar, Cimprlč ln gdč Grudnova kot namestnika gdč učltelilca Sepeleva ln g. prof. Ralč kot pregledovale« računov prof. MravUak ln ravnatelj Kralj Za delegate na pokrajinski skupščini so se določili gg. Gruden Sahn'č, Prekoršek In Mravljak ter gdč. Zupančičeva In Sepeleva. Senzacionalne aretacije v Mežici Aretiran tudi oblastni poslanec MSderndor-fer. — čudne mablnaclje mežiškega kraj-nega šolskega sveta. Maribor, 4. aprila Nedavno smo ponovno poročali o čudnih mahinacijah v Mežici, nakar nam je pošiljal tamošnji učitelj g. Moderndorfer celo vrsto popravkov. Mi smo popravke sicer priobčili božji mlini na meljejo kljub temu počasi in sigurno. Preiskava se Je med tem nadaljevala ia mlini so zmleii, kar je bilo nezdravega v Mežid. Kakor smo ooročali, gre za razne velikanske Izdatke" pri gradnji šole ln raznih občinskih naprav. V Mežid so namreč gradili na občinske stroške veliko šolo, 1. 1926 pa občinski vjdovod Po načrtih in proračunu inž Gusttačiča naj bi stala gradnja vodovoda okrog 800.000 Din. Delo je prevzel v izvršitev krajnl šolski svet v Mežici, ki je gradil v lastni režiji in poveril delo neki produktivni zadrugi v Celju, ki Je sicer vpisana v zadružni register, vendar nima oblastne koncesije za izvrševanje gradbenih del in tudi sicer nihče ni vedel, da bi se bila ona kdaj pečala s takimi posli. Vodovod v Mežici Je zadruga gradila od i unija do novembra 1926. Izkazalo pa se ie, da Je prekoračen proračun za 700.000 Din in da bodo dela stala mesto 800.000 skoro 1,400.000 Din. Poleg drugih zadev je dal velik! župan g. dr. Plrkmayer tudi to stvar prdskat! in poveril s preiskavo Hi-drotehnični urad ter izvedence v knjigovodstvu Kmalu se je izkazalo, da bo treba posvetiti v te posle tudi s policijo in tako le dobil policijski komisarijat v Ma-ribru nalog, da ugotovi krivce, ki so povzročili velikanske neutemeljene izdatke. Iz-vedend so kmalu ugotovili, da izdatek presega najmanj za 200.000 Din normalne izdatke. Policija le Izvršila nato obširne preiskave v Mežid, Celju in Ljubljani Nakopičilo se je kmalu toliko obtežilnega mate-rijala, da ie bila stvar zrela za sodišče. Policija je ugotovila težke nerednosti, ki J. še dokaj drugeoa ' i na ooru. Vsi so prav vneto pomagali, da je « Orlov*, ki je itak že napol tlel. končno zagorel v ce« lem morju aplavzov, vzklikov in šepetanja. Blamiran s svojo hvalo mladini ob priliki zadnje ocene »Erosa in Psihe» sem jo od» kuril iz onere. _5. Ponovitev Sofoklejeve tragedije r ljubljanski drami. Nocoj, v torek ob 8. ponove dijaki humanistične gimnazije Sofoklejevo tragedijo cKralj Ojdipus®. Predstava se vrši v dramskem gledališču, vstopnice se dobe pri gledališki blagajni. Novi slovenski cframi. Pisatelj Angelo Cer-kvenik je izročil ptujskemu gledališču v vprizoritev svojo novo dramo »Očiščenje«. Premijera bo baje še ta mesec. — Dr. Alojzij Remec piše novo dramo »Krik iz samote«. Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice priredi v pondeljek, dne 11 t. m. v Unionski dvorani svoj prvi letošnji samostojni koncert. Izvajal bo celo vrsto mešanih in moških a capella zborov iz jugoslovenske, češke in ruske glasbene literature Nekateri zbori se bodo prvič izvajali na javnem koncertu. Zbore je naštudiral ravnatelj konser-vatoriia in zborovodja pevskega zbora gosp Matej H n b a d. Zbor nastopi v imnozant-nem številu okrog 100 pevcev in prepričanj smo. da bo njegovo umetniško izvajanje na isti stopnii popolnosti, kakor smo to od Matičnega zbora navajeni. Natančnejši spored javimo jutri. Na koncertu sode!u;e tudi koncertna pevka ga. Zinka Vilfan - Kune iz Zagreba. Predprodaja vstopnic od danes naprej so kaznjlve, kajti denar, namenjen za vodovod, se le dvigal pri podružnici Trgovske banke v Prevaljah in nakazoval zadrugi »Naprej« in je prišel končno v roke neke kmetsko-delavske zveze Polidjski komisarijat Je včeraj predložil vse spise, zaplenjeno korespondenco, knjige in zapisnike krainega šolskega sveta v Mežid državnemu pravdništvu. Okrožno sodišče je nato odredilo aretacijo članov bivšega krajnega šolskega sveta v Mežici, na podlagi česar so bili včeraj zjutraj aretirani in opoldne prepeljani v zapore mariborskega okrožnega sodišča: Leopold Ozimič, Franc Blatnik, učitelj in oblastni poslanec Vinko Mdderndorfer ter lesni trgovec Veselko, vsi iz Mežice. G. MSderndorfer se je pri aretaciji sicer skliceval na neko imuniteto oblastnega poslanca, toda policija ga je kmalu prepričala, da ta imuniteta še ni uzakonjena. V Celju le bil aretiran tajnik, kmetsko-delavske zveze Lojze Leskošek, v Črni pa dva 'osumljenca. Ravno tako je bil v osebni zvezi z vodovodno afero aretiran neki že večkrat kaznovani kurir komunistov, ki je nosil čez mejo komunistične letake. Vsi aretirana so sedaj v zaporih mariborskega okrožnega sodišča, ki bo vršilo nadaljno preiskavo. V Mežici so vzbudile aretacije naravno ogromno senzacijo in razumljivo depremi-ranost med delavstvom, ki je slepo zaupalo svojim voditeljem v prepričanju, da se borijo oni res za delavske pravice in !de-ale razrednega boja. Črnomeljski drobiž Tudi naš napredni cestni odbor je doletela ista usoda kakor ostale v ljubljanski oblasti. Klerikalci so ga samopašno razpustili ln postavili nekdanji klerikalni cestni odbor. Nameravajo pa, kakor čujemo, popraviti tudi črnomaljsko občino in postaviti komisarja, čeprav nimajo za to nobenega povoda. Tudi somendo že popravljajo, ne oziraje se na 'o, ali bo popravljanje ogrožalo sigurnost in uradovanje javnih oblasti, kakor sodišča in posebno davkarije. Klerikalci ne 00znajo nobene obzirnosti. To so že ponovno dokazali in upamo, da se bodo o tem prepričali sedaj tudj naši »samostojneži«, ki so se ž njimi bratill in ž njimi paktirali. Sicer pa božji mlini meljejo počasi, a sigurno. Zato naj bo tudi naše geslo proti klerikalcem vedno le: Zob za zob! Novi cestni odbor je stara metla. Videli bomo, kako bo pometala, in skrbno pazili na njeno delo. Nal klerikalni cestni odbor nikdar ne pozabi, da je cesta Dobliče-Črno-melj najprometneiša cesta v Bell Krajini, po kateri se prevaža vse bogastvo pokrajine, premog in les. Toda ravno ta cesta je v tako slabem stanju, da preti nevarnost, da se lepega dne ustavi na njej sploh ves promet, kar b, moglo postati naravnost katastrofalno za že itak dovolj siromašni belokranjski narod. Dne 24 marca je umrl v Črnomlju brivec Drago Satošek star., eden izmed onih redkih napredajakov, ki so ostali neupogljivi in dosledni v svojem naprednem prepričanju. Bi! je zaupnik SDS v Črnomlju. Svoje otroke le vtgoiil v narodnem in naprednem duhu. Napredno naše mesto je znalo ceniti njegovo delovanje in je pokazalo to zlasti s krasno udeležbo na pogrebu. Bodi vrlemu možu ohranjen časten spomin med nami! Najbrže nikjer ne dobite boljšega in cenejšega blaga za moške »n ženske obleke kakor v veliki zalogi manufakturnega blaga JOSIP ŠLIBAR Ljubljana, Stari trg 21, poleg Zalaznika Poskusi povsod, pri nas pa se odlofUI uuuuuuunDcx3DcxjLX]uunaaaDcjijazi v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne. Pesniška zbirka Srečka Kosovela izi,]e takoj po velikonočnih praznikih. Knjiga bo imela šest pol, izide v lični opremi z naslovno stranjo akad slikarja prof. A G Kosa in s pesnikovo sliko. Zbirko je nriredil za tisk Alfonz Gspan, ki je zbral nad šestdeset najznačilnejših pokojnikovih pesmi. Odbor za založbo knjige pro^i. da se mu naročila javijo čim prej. Broširana kniigy bo stala 20 Din. vezana 27 Din. Naročila sprejema Odbor za založbo pesmi Srečka Kosovela, Ljubljana, Križevniška ulica 6/1. Jaro Hilbert na slikarski razstavi v Kairu. »Societč des ami9 de Parit v Kairu je priredila v prvi polovici marca slikarsko razstavo pod pokroviteljstvom egiptovskega kralja. Otvoritvi so prisostvovali poleg kralja vsi ministri in ves diplomatski zbor. Naš rojak Jaro Hilbert je razstavil nekaj akvarelov in portre tov. Posebno pozornost je zbudil z dv^ma slikama. Prvo je naslovil >Dans Ia rue\ dru Borsalino. Habig. Pichler itd. Samo dobro solidno blago! P. Magdid, Ljubljana 122 u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PBELOGU. Ljubljana. Stari trg 12 in Zidov-ska ulica 4. 93 U— Klub ljubiteljev športnih psov sklicuje odborovo sejo za dne 6. aprila v »Ljubljanskem dvoru« soba 3. — Tajnik. u— Najceneie In najsolldnejše ste postrežem za praznike pri Francu Pavllnu, Gradišče 3, z raznim manufaktumim. galanterijskim in špecerijskim blagom. 519 u— Za žaganje drv z motorno žago se uljudno priporoča K. Miklavc, Komenskega ulica 36. 514 Iz Maribora a— Natrpana nedelja. Čeprav smo že v lepih pomladnih dneh. se vendar Maribor trudi s polno paro, da še izrabi zadnji čas zimske sezone za kulturne prireditve. V soboto zvečer je bila Gotzova dvorana polna pri »Dravinem« koncertu Oljke, istočasno gledališče ob dTamski reprizi »Učiteljice«. V nedeljo dopoldne pa je imelo zgodovinsko društvo predavanje oJovano C v i j i č u najemniki protestno zborovanje na prostem in vojaška godba svoj prvi promenadni kon cert v parku. Popoldne je »Drava« zopet izvajala Oljko, gledališče pa opero »Madame Butterily. Dopoldne je bil krasen solnčni dan, popoldne pa hladno in oblačno, ravno-prav za športne tekme v Ljudskem vrtu. a— Opasno gnezdo škrlatlnke. Pretekli teden je obolelo v Mariboru .9 oseb na škr-latinki, od teh 7 otrok v barakah Dajnkove ulice, kjer bivajo najbednejši proletarci in brezstanovanjci Kakor nam poročajo, je mestm fizikat vse mogoče ukrenil, da ob danih neugodnih higijenskih razmerah v barakah po možnosti omeji nadaljnje širjenje škrlatinke- a— Gibanje najemnikov. V nedeljo dopoldne se je vršri v vrtu Gambrinusa protestni zbor najemnikov, ki je zahteval, da vlada podaljša zaščito najemnikov tudi še čez I. majnik, odnosno 1. november. Lepo obiskan shod, kateremu je predsedoval g. Ozmec, je pokazal, da se v Mariboru nižji sloji in uradništvo upravičeno boje ukinjenia stanovanjske zaščite, saj je pri stanovanjskem sodišču skoro tisoč prošenj za stanovanja nerešenih. Govornika g. Rudolf Golouh in Viktor Eržen sta razpravljala vsled tega predvsem o potrebi gradnje stanovanjskih hiš v Mariboru ter razkrinkava nesocijalno delovanje klero-radikalne vlade in žela ravno za ta izvajanja živahno odobravanje. Vlada ie poslala na shod svojega poročevalca. ki si ie natančno zabeležil govore. Kakor namiguje »Slovencev« mariborski poročevalec v nedeljski številki, hoče vlada na-daljna protestna zborovanja, ki gredo klerikalcem silno na živce, enostavno zatreti. Zrčela je s tem svojem znanim klerikalnim terorjem že minuli petek s prepovedjo že-lezničarskega shoda v Celju. Nezadovoljstva med ljudstvom pa tudi to nasilje klero-radikalne vlade ne bo moglo zatreti. a— Ciril Metodovi podružnici v Mariboru priredita pod okriljem Podmladka Rdečega križa v korist obmejnim šolam v soboto zvečer rodbinski večeT z dekfamacijami, petjem in godbo. Posojilnica je dala za to gorenje prostore Narodnega doma brezplačno na razpolago, sodeloval pa bo že ponovno pohvaljeni, odlično izvežbam dijaški orkester, pomnožen z godbeniki vojaške godbe. Vstopnice stanejo v predprodaji ie 5 Din, tako da bo to gotovo najbolje obiskana prireditev zadnjih tednov. a— Gojenke drž. ženskega učiteljišča v Mariboru prirede dne 6. aprila ob 8. zvečer v Kazinski dvorani akademijo. Na sporedu so: 3 ženski zbori. 2 mešana zbo-a_ med njimi E. Ropasove nova kompozicija »Rdeči r.ageljčki«, spesnila Marica Stmad-Cizer-Ijeva, ki se še ni izvajala: dalje klavirska točka J. Suk »Pomjade, igra prof. M. Finž-garjeva ter 3 solopevske točke poje operna pevka. gdč. Zora Ropasova Uvod v prvi in drugi del akademije pa tvorita dekla- nsaciji, t. j. Ljudmile Poliančeve »Orač na Topoli« in Marice Styiad-Cizor!jeve: -Rojenice ob prvi slovanski zibki«, obe lepi, s pristnim slovanskim čustvom prepojeni novi pesnitvi. Cisti dobiček akademije je namenjen deloma poučnemu potovanju go-jenk IV. letnika, deloma Podporne/nu društvu drž. ženskega učiteljišča v Mariboru. a— Oficirski dom v Mariboru priredi 9. t m. svoj družabni večer v veliki dvorani Kazine z zabavnim programom. Začetek ob 21. uri. Obleka promenadna. a— Gibanje med razburjenimi železničarji Razburjenje med železničarji med katere je s toliko brezsrčnostjo posegla sedanja vlada ki jo reprezentirajo v Sloveniji klerikalci, v vsej mariborski oblasti narašča. V nedeljo so se vršili na neštetih krajih, kjer Sli še pri zadnjih volitvah dobili klerikalci radi demagoških obljub skoro vse železni-čarske glasove, krasno obiskani shodi železničarjev, katerim so se pridružili tudi drugi stanovi, ki čutijo s preganjanimi ter so navdušeno protestirali proti nepotrebnim redukcijam in znižanjem mezd. Zlasti lepo obiskani so bili shodi v Dravogradu. Lim-bušu, Breznem, Vuzenici, Pragerskem in Grobelnem. Govorili so iz Maribora došli železničarji Kra.mik, Bahun. Canžek in Mag-dič V Rušah se je vršil tudi lepo obiskan ženski shod. a— Nevarno zastrupljenje. V nedeljo opoldne je bila obveščena mariborska policija, da leži v stanovanju Kettejeva ulica št 2, železničar Franc Zelenko na sumljivih znakih zastrupljenja. Policija je morala udreti v zaprto stanovanje, ter je našla Ze-lenka že nezavestnega. Prepeljali so ga v bolnico, poskrbeli pa so tudi za varnost njegove priležnice Genovefe Lepenik kjer je podan sum poskušenega umora. Uvedena je stroga preiskava. a— Nesreča pri konjih. Pri Sv. Barbari pod Mariborom je napregal v nedeljo 19 letni posestnik Ernest Salamon konja, pri čemer ga je konj s tako silo brcnil v glavo, da mu je razbil spodnjo čeljust Nesrečnega k.Teta so prepeljali v mariborsko bolnico. a— Avtomobilska nezgoda v Framu. V ne aeijo zvečer se je vračal 29. ietru mesarski pomočnik Ivan Salinšek iz Frama po državni cesti domov. Pri tem sta v neposredni njegovi bližini trčila dva avtomobila in se je ponesrečil tudi Selinšek. ki se ni mogel več izogniti. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko boimeo. a— Razgrajajoči narednik. V nedeljo ponoči ie napravil neki narednik pred gostilno Kosovo na Grajskem trgu silen kraval, ki je končal celo s sabljami. Narednik ie tekom prepira pred gostilno potegnil sabljo in ranil nekoga iz svoje gostilniške družbe. Vmes je posegla končno policija, ki je poklicala vojaško patruljo, ki je odvedla vinjenega narednika v zapor. Iz Celja e— Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju priredi v soboto 11. junija cvetlični dan v prid naši obmejni ubogi deti. Druga društva naj se ta dan vzdrže sličnih prireditev. e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje-mesto odpade ta teden radi druge važne seje. Sestanek članov ktajevne organizacije Celie-okolica istotako ta teden odpade in se bo vršila v četrtek zvečer samo seja odbora krajevne organizacije v gostilni »Na škarpi« na Bregu. Gospodje odborniki naj se te seje zanesljivo in točno udeležijo. e— Srezki gremlj trgovcev v Celju naznanja svojim članom, da je v tajništvu s 1. aprilom postavljena telefonska postaja pod štev. 132. — Načelstvo. e— Dijaški dan. Napredna dijaška orga-nizac ja »S'oga« v Celju ponovno opozarja vsa društva, da je svojo akademijo preložila na 30. t m. in dijaški športni dan pa na 1. maj e— Akademični FeriJalni Savez v Celju. V celjskem mestnem gledališču je priredi* lo dijaštvo celjskih zavodov, organizirano v Ferijalnem Savezu, v soboto dne Z t. m. svojo akademijo, ki je v vsakem oziru prav lepo uspela. Zlasti so ugajale pevske točke, ki jih je proizvajal dijaški oktet, ker jc izbral zelo srečno domače pesmi. Z lepim glasom sta razpolagala tudi oba solopevca, ki Si bila gotovo še mnogo bolj ugajala, ako bi bila dala v svoj program lažje stvas ri naših domačih skladateljev. Tudi trode* janka Gerolama Ravetta, ^Nepošteni«, ki jo je poslovenil g Gradišnik, je fcila zelo skrbno in lepo inscenirana ter odigrana v glavnih vlogah z velikim temperamentom in sigurnostjo. Opetovano je imelo občins stvo občutek, da ima že rutiniraDc igralce pred seboj. Po vsebini pa, ki je sicer lepa in pisana z učinkujooo tcndscco. zahteva igra pač zrelejše igralce in interpretorje. Upamo, da je bil tudi gmotni uspeh tak, da bo moglo dijaštvo izvesti svoje lepe po= čitniške načrte. e— Beethovnova IX. simfonija v Celju. Ves kulturni svet proslavlja 1003etnico smr. ti slavnega skladatelja Ludvika v Beethov« na. Tako proslavi tud: Celje z izvajanjem IX. simfonije dne 10. aprila ob 4 popoldne v Celj*kem domu s sodelovanjem zbora mariborske Glasbene Matice in orkestra ter obeh vojaških orkestrov iz Ljubljane in Maribora. Sofisti pevci so gg.: Z. Zikova, M. Pospišilova ter P Burja in Jos Križaj. Dirigira priznani odlični kapelnik g. Jos. Hladek=Bohinjski. Za zunanje posetnike je dokaj ugodna prilika, ker imajo ugodne že= lezniške zveze na vse strani Proslava kon« ča cA 18. V Celju še nismo imeli priliko sli. sati zbor v tako impozantnem številu (70 mož orkestra in 120 pevcev) Predprodaia vstopnic pri tvrdki Gori čar & LesJcovšek. Občinstvo se radi velikega navala opozar* ja, da dvigne vstopnice za rezervirane se« deže najkasneje do petka zvečer, ker se v nasprotnem slučaju iste oddajo drugim re» Qek tastom. t— Sprejem strank pri komisarju mestne občine celjske. Vladni komisar mestne občine celjske, g. vladni tajnik dr. Anton Far-čnik, sprejema stranke ob sredah ln petkih od 11 do 12. dopoldne v županovi sobi na mestnem magistratu. e— Osebna vest. Včeraj, dne 4. t in. je zapustil Celje dosedanji poveljnik vojaškega vojnega okrasa g. polkovnik Avram Be-rah, da nastopi svoje novo službeno mesto v Bjelovaru. Pri opoldanskem vlaku na kolodvoru se je zbralo zaradi tega mnogo osebnih znancev in prijateljev Berahove rodbine, da se poslovijo še od odpotujočih, ki so bili za Izkazane simpatije in pozornost vidno gin! eni. Novi poveljnik celjskega vojnega okruga g. Purlč je nastopil svoje službeno mesto že prejšnji mesec. e— Umrljivost v Celju v marcu 1927. V mesecu marcu so umrli: V mestu: Oton Kuster, 65 let. zasebnik; Ivan Repinšek, 75 let, poStni poduradnik v pok.; Marija Berna, 27 let, trgovčeva žena; v javni bol« niči: Barba Sini t, 8 let, občinska reva, Jur« kloSter; Ana Sušeč, 38 let, trgovčeva žena. Polzela; Kristina Kovač, 20 let, posestni' kova hči, Stranice; Marija Krajnc, 68 let, zasebnica, Celje okolica; Alojzij Podbre* gar, 78 let, dninar, Liboje; Marija Krvišek, delavčeva žena, Celje; Franc Orač, 61 let, dninar, Ponikva; Mihael Papov, 63 let, čev« ljairski mojster, Celje; Alojzij Drofenik, 19 let, dninar, GaberccPlat; Franjo Cilen« šek, 29 let, dninar, Braslovče; Petronela Maršal, 62 let, vzgojiteljica, Celje okolica; Tomaž Praznik, 67 let, občinski revež, Re« čica ob Savinji; Terezija Vrečko 65 let, najemnica, Celje okolica; Neža Ograjšek, 65 let, prevžitkarica, Podvin; Florjan Pod« lesnik, 52 let, dninar, Žalec; Miodrag Janj« ševič, 26 let, stud. tehnike, Beograd; An« ton Kolin, 29 let, najemnik, Celje okolica; Justina Medved, 21 let, najemnikova hči, Pleterje, Marija Plajher, 16 let, dninarlca, škofja vas in Mihajlo Palurevič, 19 let, di« jak, čačak. Iz Trbovelj t— Opazovanje plazovnega terena* Ob« činski zastop je dovolil za opazovanje pla» zovnega terena 8000 Din. Večji del plazov« ja je v Hrastniku, kjer trpi več posestni« kov veliko škodo. V stvari teče dolgotraj« na pravda proti TPD, katero tožijo za od* škodnino. t— Dve novi stanovanjski hiši. Novo sta« novanjsko hišo si je pričel graditi nasproti hiše peka Kačiča v Retju g. Martin Povše, pri vili g. Ličarja v Trbovljah pa g. Edvard Kukman. t— Nakup plemenskih bikov. Okrajni zastop bo kupil več bikov murodolske pas« me od 16 do 18 mesecev Nakupovanje se bo vršilo na treh krajih, v Trbovljah v sre« do 13. t. m. ob 9. dopoldne pri Rošu v Hrastniku, na kar opozarjamo vse naše kmetovalce. t— Nov most čez Trboveljšico na poko« pališču pri Zagorcu postavijo v kratkem. t— Občinski izdatki za ceste. Od Nove« ga leta do danes je izdala občina za po« pravo cest, mostov in za razsvetljavo oko« I! 150.000 Din. Sedaj pride na vrsto cesta v Knezdolu < \ cesta od Raven do Klajnškove hiše. Dopisi SP. ŠIŠKA. Dne 7. maja priredita k. o. SDS in NSS družabni večer v gostilni Ba-tič (prej Valjavec) Prvotno je bilo določeno. da bo ta družabni večer dne 9. aprila. a se je vsled nepričakovanih ovir moral preložiti. ŠKOFJA LOKA. V začetku maja se bo vršil v Škof ji Loki krojaški moški in dam-ski prikrojevalni tečaj, ki za priredi krojaška obrtna zadruga v Škofji Loki s pomočjo »Zavoda za pospeševanje obrti« v Ljubljani pod vodstvom strokovnega učitelja g. Aiojziia Knaflja. Krojači ln šivilje se vabijo da se prielase najkasneje do 15. aprila pni g. Janku Hafnerju, načelniku krojaške zadruge v Škofji Loki. Celotni stroški za tečai znašajo 125 Din. Na kasnejše prijave se zadruga ne bo mogla ozirati LITIJA. Ker klevetniki ne mirujejo glede mojega poslovanja kot bivšega Sletnega blagajnika pevskega društva »Lipa« v Litiji. jih s tem opozariam. da bom v bodoče vsakega poklical na odgovor pri mero-dajni oblasti. Rudolf Habjan. 518 Sokol Sokol I. prosi svoje članstvo, da plača članarinopo možnosti osebno v društveni pisarni (Tabor, severna stran, pritličje le« vo). S tem članstvo društvu več koristi, se= be pa obvaruje pred nadlegovanjem inka. santa. Zdravo! — Odbor. Svetovna muka Cendro de rose Rouge mandarine Bourjois - Parla 1 Šport Nedeljske nogometne tekme doma in v tujini Skoraj povsod so tekme koodele z nepričakovanimi izidi. Na rezultate tekem prošle nedelje je športno občinstvo čakalo s posebnim pri« čakovanjem. Doma in v inozemstvu so se vršile prav zanimive tekme, ki pa so po večini končale z iznenadenjem. V nastop« nem prinašamo podrobna poročila o nedelj« skem nogometu. Nadaljevanje prvenstvenih nogometnih tekem v Ljubljani Prvenstveno tekmovanje se je v Ljublja« ni proelo nedeljo nadaljevalo. Ob tej prili« ki so nastopili štirje prvorazredni in dva drugorazredna lduba. Umestno bi bilo, da bi tudi rezerve prvorazrednih klubov na* stopile v predtekmah, kakor se je to do« slej tudi vTšilo. S tem je dana možnost na* stopa mlajšim igračem, a obenem se izogne LNP event. pritožbam, da so v tekmah re» zerv, ki se bodo predvidoma odigrale po orcdt&v Kraj Cas opazovanja Ljubljana (dvorec) , Maribor Zagreb Beograd . Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split Prahs • • • e • • 7 & 14. 21. 8. g 1 Ol X Sn,ei ven , o ■S 2 a. H ir Hrzim P d a u f^. Z* v metrih /60 9 30 ~5 E 1 10 /61-2 38 84 E 3 in 7599 13-4 51 W 6 10 76 V 9-6 t-5 SSW 4 NW ' 5 h /604 7-0 81 10 75W /• 0 88 WNW 3 10 /60 4 10-0 7J mirno 0 /6i 9 60 53 mirm- 5 760-9 91 75 mimo 9 605 11-0 43 NW 1 10 /b08 .11-0 69 NNE 2 2 76H-3 4-0 - WNW 30 10 Padavine Vrsta dež . mm 4o i u« 7.0 prvenstvenih tekmah I. moštev, nastopili igrači iz I. moštva. SK Slovan : ŽSK Hermes 3 : l (0 : 0). Hermes, ki je ob otvoritvi spomladanske sezone pokazal dobro formo, je v nedeljo proti Slovanu zatajil. Za svoj pora« se ima njegovo moštvo zahvaliti v prvi vrsti dej« stvu, da je podcenjevalo svojega nasprotni* ka ter smatralo, da ie samobsefci umevna v presojanju foulov. Slovan je nastopil z nekoliko sprem en je« no postavo, torej z novimi močmi, ki so se izkazale kot dobro uporabne To velja posebno za napadalno vrsto, ki je postala ofenzivna, prodorna ter ne okleva v stre« Ijanju. Enako borbena je tudi krilska vTSta, a zelo dobra je bila ožja obramba, kjer je ugajal mladi vratar Neutrudljlv je bil Vol* kar, toda igra še vedno preostro. Hermežani so imeli več od igre v prvem ter v začetku drugega polčasa Toda Slo« van se je žilavo branil ter znal odbijati vse napade Hermesa tako. da ie polčas ostal neodločen. V drugem polčasu zabije Slovan vodilni gol, kar pa Hermežani kmalu izenačijo. Od« s,'ej Slovanovci dalj časa napadajo to do konca povišajo rezultat na 3 : 1. Vodil je tekmo g. Smole, ki pa je grešil v presojanju faulov ASK Primorje : SK Jadran 5 : 0 (1 : 0) Ta tekma je bila dokaj bolj zanimiva ne« go predtekma med Slovanom m Hennesom. Za izid je vladalo napeto zanimanje, ker se je vedelo, da bo Jadran nastopil v naj« močnejši postavi. Tekma je pričela z ostrim tempom, ki so ga diktirali Primorjaši Toda Jadran je pridno sekundiral, tako da je igra valovila z ene polovice na drugo. Obe oijrambi sta krepko odbijali napade, nekoliko več dela je imela' vsekakor Jadranova. Enajstmetrov« ko, diktirano vsled handsa. je Erman za« streljal. Že je izgledalo, da bo ostal prvi polčas neodločen, ko zabije Uršič po lepem predložku neubranljiv gol ter se s tem re* zultatom zaključi polčas. V drugem polčasu je Jadran povsem po« pustil. Njegovi napadi so bili redki, tem bolj pogosto so pa Primorjaši bombardi« rali Jadranova vrata, kjer se ie izkazal vra« tar Vidmar, toda drugega gola ni mogel ubraniti. Pri rekontreju Dršiča z nasprot« nima branilcema je sodnik nepričakovano izključil Uršiča Kljub temu, da ie moralo odslej moštvo Primorja igrati le z 10 igral« ci, ni v napadaniu popustilo Primorjašem se je poznalo, da smatrajo položaj za resen ter so baš od tu dalje predvedli še lepšo igro. Oddajanje žoge je bilo dobro, enako igra z glavo, vendar ni moštvo še doseglo lanskoletne forme. P- tudi napadalna vrsta še vedno preveč kombinira In to baš v ka« ženskem prostoru, kjer bi se moralo v pr« vi vrsti — streljati. V kratkih presledkih o sledili trije goli, vsi neubranljivi, od teh ena enajstmetrov* ka. Strelci so bili: po enega Uršič m Cebo* hin, 3 Erman. Pri Jadianu je ugajala obramba in vratar Vidmar, ki je ubranil mnogo nevarnih se je najbolj odlikovalo levo krilo, pri Ptuičanih pa srednji napadalec in desni branilec. Tekmo ie sodil g Radolič dobro Pokalni semiflnaie v Celju. Atletiki : Rapid 4 : 2 Druga garnitu-a Rapida je v Celju igra« la v pokalnem semifinalu z Atletiki Bila pa je poražena 4 2 Nogomet zunaj Slovenije. BEOGRAD: Prvenstveni: BSK : Jedin. stvo 4 2 (3 : 2). lugoslavija Slavi ja 5 • 0 (2:0) ZAGRtB Iznenadenie je bil poraz Gradjanskega po Železničarjih Gradianski je s tem izgubil vsako nado, da postane le« tos prvak ZNP. čigar mesto je sedat za« sigurano Hašku. Gradianski je sedat z osmimi točkami in sedmimi tekmami na tretjem mestu za Haškom (14 točk. 8 te« Vem) in Železničarjem (9. 9) Izidi so bili: Hašk : Derby 4 : 1 (1 : 1). Železničarji : Gradianski 1 : 0 (1 : 0). Concordia : Croa. tia 2 : 1 TO : 1). S' BOTICA: Prvenstvena: Sand : Bačka 5 ; 2 (4 : 1). DUNAJ- Naiboljše uruguaysko moštvo na Dunaji ni dobro odrezalo, in to docela zasluženo ker so se L'ruguayci pokazali razven dveh, desnega krilca in leve zveze, kot povorečno .nožtvo Zmaga'a je dunaj« ska reprezentanca s 3 : 1 (0 : 1). Poleg te« ga so se Uruguavei ponašali zelo nediscip. Iinirano. PRAGA: Prvenstvene: Snarta : Viktor!« ja Žižkov 9 : 0 (6 : 0), Slavija : Kladno 8 : 3 (3 : 2), CAFK : Meteor VIII. 4 : 0 (2 : 0). BRNO:: Žldenice : Moravska Slaviia 6:1. GRADEC: GraSki nogometni derbv: GAK : Sturm 5 : 1 (1 : 1). BRATISLAVA: Vienna : SK Bratislava 3 : 0 fl : 0). PARIZ: Simmering«SIovan komb. (Dunaj) : Red StaT.Ohmpique komb. 3 : 0 (2 : 0). Solnce vzhaja ob 5.35, zahaja trt) 18.32, luna vzhaja ob 7.22, zahaja ob 23.18. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19.7 C, najnižja 2.2. Dunajska vremenska napoved za terek: Pretežno jasno, bolj toplo. 'Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma jama Temperatura od 8 do 15 stopinj. Morje nekoliko razburkano. ASK Primorje, nogom. sekcija Danes, v torek, ob 18. sestanek na igrišču rezerv« nega in iimtorskega moštva. — Načelnik. ŽSK Hermes Trening za I. in rez. mo> štvo se vrši v sredo 6 t. m. in v petek 8. t. m. ob 17.30 na igrišču (glei obiavo na klu« i bovi deski v lokalu) — Načelnik. Gospodarstvo Trgovinska bilanca v januarju 1.1. pasivna Naša carinska statistika Je zaključila te dni delo okrog sestave uvoznih podatkov za mesec januar t. 1. Uvoz je znašal v tem mesecu 73.428 ton v vrednosti 546.84 milijona papirnatih ali 49.86 milijona zlatih dinarjev ter je bil po količini za okrog 18 odstotkov, a po vrednosti za okrog 11 "odstotkov manjši "od uvoza za enako dobo lanskega leta. Najglavnejši uvoani predmeti v januarju t. 1. so bili (po vrednosti v milijonih papirnatih dinarjev): bombažne tkanine 78.1. bombažno predivo 88.1, volnene tkanine 30.1, sirova kava 22.9, razni popolnoma izdelani železni* predmeti 18.1, sirovi bombaž 17.8, električni stroji in elektrotehnični predmeti 18.2, kože domačih živali nepredelane 12.8, prevozna sredstva 9A, ovčja volna 9.7, petrolej 9.6, luščeqj riž 8.4, vreče 8.2, premog vseh vrst 7.6, razna rastlinska olja 6.6, železna pločevina 6.4, izgotovljena zdravila 5.4, sirova nafta 5.0 ln drugo. Tkanine, ki so naše glavno uvozno blago, smo uvažali največ iz Češkoslovaške, potem Avstrije, Italije in Nemčije, bombaino predivo Iz Italije. Anglije in Češkoslovaške, sirovo kavo iz Brazilije, Anglije in Zedinje-nih držav. Izdelane železne predmete iz Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške, sirovi bombaž iz Zerlinjenih držav. Angleške Indije in Turčije, elektrotehnične stroje ln predmete iz Nemčije, Avstrije in Madžarske, nepredelane kože domačfh živali iz Italije, Anglije in Nizozemske, prevozna sredstva iz Francije, Italije in Zedinjenih držav Kljub manjšemu uvozu napram enakemu času lanskega leta je bila trgovinska bilanca za januar t. 1. pasivna, ker je tudi izvoz v tem času močno nazadoval In (e znašal, kakor smo že poročali, vrednost 48878 milijona papirnatih dinarjev Trgovinska bilanca za januar t. 1. ie torel pasivna ra 62.56 milijona papirnatih dinarjev, odnosno 'zvoz je za 11.45 % manjši od uvoza Ako malo pre-motriroo na8£ uvozno blaeo. nam predvsem pade v oži razmeroma velika vsota, ki io zahteva uvoz sirove kave In H v nemali meri bremeni našo trgovinsko bilanco Treba bi Min naiti sreHotev. da se malo ometi ta pretirana razvada zaužlvnnls kave v naši državi. Tudi bi se lahko znižal uvoz tkanin, ako bi se tej Indnstrllski stroki posvetila večja pokornost. ««l Imamo (Hrovln za tkanine precej v naSi <1*žavl In M ifh Mlo Se več. če bi «e »Vanln«kn Indnsfril« zsčela raz-viiatl. Podobno veliš za neka!«* druee predmete, ki zaMevalo ve?ii uvor Kakor se sodi. bo nepovollno stanje naše »rgovin-«ke bflimre v naslednjih mesecih gotovo zo-net popravilo. TaMov^ KmeUp^v Nn zadnjem občnem zboru Hmelfarskega društva za Slovenijo v Zalcn. o katerem -rno že poročali, ie govoril predsednik g Roblek tudi o anketi, ki se le vršila 6 marca t. 1. pri ministrstvu za kmetllsfvn in vode v Beogradu o zadevi Ta*namen«vanla kvalitetnega hmelta Ker anketa ni dovedla do zaže-!jwm*ra zaključka, se bo nonovno sklicala mesera aprila t. 1. v Celje. Soglasno so bile sprejete naslednje po predsedniku predlagane rosolnciie: 1.) Hmeliaril ematrain sedanle hrezmeine širienle hmeliar«tva ne le t lastnega. ne,go iz splošnega gosnodara^efra stallVa kvarno in porivalo vlado, da skiiSi to omefltl potom primernega pouka in potom kontrole, »la =*> l*v»*«!n melSar|l kol ovoln trgovinsko rmif Vo in Ia priznavalo le hmeMn trn nk«ll5a. 51 Thranl hmel'arfl zahtevalo, da mlnl-•jti-sfvo za trffnvlno In Indnctrltn prlr"a in 5*'ti »rlnlaklm '•m^inrlem rnamko c.Tn*na 4taier«ka — Pavlnlaba d«|lna» pod katero en arlno na naS htneli pri uvozu v H državi 7a uvoz čn5Vo«lnva5k»ffa In nemSkega hme-lia se pa priznava od naše strani popolna pariteta 9 1 H veren (e ori 'zvozil hmella se nai od-nravi. ker ovir« tr""vino z inozemstvom in le prodnVrlii škodljivo. Trfna Bn'0?l8 NoTo«adska blagovna bona (4. t. m.) P š e n i ea: gremska. 74 — 75 kg. 8 vagoni 295 T u r š č i e a baška. 6 vagonov 158; ba-§ka, 2 vasona 162.50; sremska. Ruma. 1.5 va-eona 155 Moka: baška, «-5», 1 vagon 860; banatska. f7>, 1 vagon 270 Tendenca mirna = Vplačevanje delnic Obrtne hanke SH8- Vpisane delnice se vplačujejo četrtletno. Za vsako četrtletje z izjemo 15. bodo vplačevali delničarji po 10 Din od delnice. Prvo četrtletje (april. maj. junij) se bo pričelo t 10. t. m. Za to četrtletje Je trebn vplačati obrok najkasneje do 30. t. m. Zamuda je dovoljena samo za 15 dni. Vse delnice, katerih obroki za prvo četrtletje ne bodo vplačani do dne 15 maja. izgube veljavo na ta način, da pride 25 % vrednosti v reservni fond, 75 % se pa vrne lastnikom uničenih delnic. Vplačevanje delnic bo trajalo 15 četrtletij. Za 14 četrtletij se bo plačevalo po 10 Din za vsako vpisano delnico, za 15 četrtletje pa po 20 dinarjev. Vplačuje se direktno pri Obrtni banki SHS v Beogradu ali pa potom čekovne položnice. = Pred pogajanji za trgovinsko pogodbo z Grčijo. Te dni bo odpotovala iz Beograda v Atene naša delegacija za trgovinska pogajanja z Grčijo. V naši delegaciji bodo: direktor oddelka za zunanjo trgovino v zunanjem ministrstvu Sava Kukič, inšnektor v ministrstvu za trgovino in industrijo Millvoje Pilja, inšpektor generalne direkcije carin M. Ojako-vič, tajnik Centrale industrijskih korporacij SHS Dragan Miličevič ln tajnik Jugoslovan- ske trgovske zbornice v Solunu Sava Obra-dovič. Pogajanja, ki 6e bodo pričela v Atenah, se bodo zaključila v Beogradu. = Dohodki neposrednih davkov in doklad v januarju t. i so znašali okrog 103 milijone dinarjev. Od aprila 1926 do t. februarja L L (10 mesecev proračunskega leta 1926./27.) so dosegli 1590 milijonov dinarjev (po proračunu je bilo predvideno 1540 milijonov dinarjev). Plačalo se ie torej za 50 milijonov dinarjev več, kakor je bilo preračunano. = Trgovska zbornica f Skopljn proti prisilni poravnavi Minuli petek se je vršila plenarna seja Trgovske ibornice v Skoplju in je bila sprejeta resolucija, v kateri se po-vdarjajo vse slabe strani prisilne poravnave izven konkurza ter se protestira proti uvedbi te Institucije. = Načrt zakona o kmetijskih tborairah. Iz Beograda poročajo, da se je določila v ministrstvu za kmetijstvo ln vode komisija, ki bo izdelala načrt zakona o kmetijskih zbornicah. Kmetijske zbornice se bodo ustanovile takoj, ko bo zakon sprejet = Polovična vožnja za posetnike Zagrebškega zbora (velesejma). Za poset Zagrebškega velesejma, ki se bo vršil od 1. do 8. maja t 1., je dovoljena polovična vožnja za vse vlake razen simplon-orient-okspresa. Razen tega ne bo treba posetnikom dajati 9ejmskih legitimacij žigosati ca domači postaji. To pomeni veliko olajšavo, ker poset-nik lahko kupi legitimacijo šele v Zagrebu in se lahko brez žiga domače postaje vozi nazaj. Vozni listek, ki ga kuDi posetnik pri odhodu v Zagreb, in velesejmska legitimacija dajeta vsakemu posetniku pravico do brezplačnega po vra tka. = Melioricarijska razstava v Pragi. V okviru letošnje kmetijske razstave v Pragi bo prirejena posebna meliorizacijska razstava. Sodeč po pripravah, katere je začelo češkoslovaško kmetijsko ministrstvo, bo omenjena razstava celodržavnega značaja in bodo na njej zastopane vse panoge, ki so v zvezi z meliorizacijskimi podjetji. Ta razstava bo imela nastopne skupine: 1.) kmetijsko ministrstvo; 2.—6.) Češka. Moravska, Šlezija. Slovaška, Podkarpatska Rusija; 7.) iznajdbo; 8.) šolstvo; 9.) časopisna in knjižna literatura; 10.) vodnogospodarske organizacije: ti.) stroji vodomerski ter drugi, stavbeni stroji in orodje, črpalnice. črpalne postaje itd. Razstava bo smotreno izpopolnjena z vrnitvijo kongresov, konferenc in posvetovanj ter s strokovnimi ekskurzijami in Izleti. Borze 4. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.50—87, Vojna škoda 837—338, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 - 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediooa 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 415 - 0, Vevče 0 — 150, Stavbna 55—65, Sešir 104 — 0. — B1 a g o: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 20 vagonov lesa. ZAOREB. Tendenca za Vojno škodo je bila nespremenjena. Tečaj ji je malo oslabel. Promptno blago se je trgovalo po 837 do 838. Kasneje se je pojavilo večje povpraševanje, pa je denar končaj na 337. — Na deviznem tržišču je Italija dalje poskočila radi svoje mednarodne čvrstoče ter se je trgovala po 271.5 — 272. Druge devize brez spremembe. Skupni devizni promet 10 milijonov dinarjev. Notirale so devize Dunaj izplačilo 8005—803.5, Berlin izplačilo 1351.78—1354.78 Budimpešta 995.5 - 9985, Bukarešta 34.75 do 35.25, Italija izplačilo 270.74 _ 272.74, London izplačilo 270.2 — 277, Newyork ček 56.75 - 56.95, Pariz izplačilo 222.5 — 224.5, P rasa izplačilo 168.3—169.1, Stoekholm 1533 do 1537, Švica izplačilo 1094 — 1097; v a 1 u-t e: švicarski franki 10785 - 10815; e f e k-ti: bančni: Eskomptna 1045 - 105, Poljo 17 - 17.25. Kreditna Zagreb 93 - 96, Hipo 65 - 66, Jugo 95 — 955, Obrtna 40 — 42, Praštediona 850 _ 855, Srpska 129 - 130, Ljubljanska kreditna 154 — 0; industrijski: Dubrovafka 412.5 — 420, Danica 115 — 120, Gutmann 260 — 285, Isis 45 — 49, Slavonija 275 - 28, Trbovlje 425 _ 4275, Vevče 140 do 145, Šečerana Osijek 450 — 460; državni-: investicijsko 86.5 — 87, agrarne 54 — 545, Vojna škoda promptna 337 — 3375, kasa 337 — 3375, april 337 — 339, maj 338 — 343* junij 341.5 - 3425. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2283 do 2289, Dunaj 800.5 — 8035, Berlin 13505 do 1353.5. Bruselj 793.5 — 7965, Budimpešta 995.25 - 998.25, Italija 27 15 — 273 15, London 276.2 — 277. Newyork 56.75—56 95, Pariz 222.5 — 224.5. Praga 168.3 — 169.1, Švica 1^94 — 1097. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.2625, Newyork 520, London 25.25375, Pariz 20.365, Milan 24.75, Praga 15.40, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.14, Sofija 3.75, Dunaj 73.125, Varšava 58. TRST. Devize: Beograd 36.50 — 37, Dunaj 290 - 300. Praga 61.90 - 62.40, Pariz 81.80 - 82.30, London 101.60 - 101.90, Newyork 20.85—20.95. Curib 40050—404.50, Budimpešta 362 — 372, Bukarešta 11.85 do 12.85; valute: dinarji 86.50 — 87. dolarji 20.75 - 21. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4625 do 125025, Berlin 168.23 - 168.73. Budimpešta 123.92 — 124.22, Bukarešta 4.2975 — 4.3175, London 34.48 - 34.58, Milan 33.99 — 34.09, Newyork 709 55 - 712.05, Pariz 27.805 do 27.905, Praga 21.01 in ena šeetnajstinka do 21.09 in ena šestnajstinka, Sofija 5.11 in ena šestnajstinka do 5.15 in ena šestnajstinka, Varšava 79.18 - 79.68. Curib 136.50 _ 137; valute: dinarji 12.445 — 12505. Devira Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.25, v Berlinu 7.396._ Napisi na ološčafa prevlečeni z radio»tinkturo moreio se čitati tudi ponoči. — En primer. NOGAVICE,, KL1UCJI / Iz življe Wilkinsova polarna ekspedicija Znani kapetan Wilkins, ki je lani zaslovel s svojim poletom v arktično ozemlje, nadaljuje tudi letos svoja raz-iskovanja in poizvedbe v polarnem ozemlju na severu. Dne 29. marca ob 6 zjutraj je odletel z letalom v smeri, kier upa, da bi utegnil odkriti novo kop: no zemlio. V Pointu Barrovu na Aljaski so pričakovali, da se vrne še isti dan ob 9. zvečer. Zato so začeli ljudje sedaj ugibati, kaj je prav za prav vzrok, da se še ni vrnil. \Yilkins je ob svojem odhodu ustavil pismo, da bo v primeru, če se ne bi mogel pravočasno vrniti, obvestil svoje ljudi potom brezžične telegrafije. Naročil ie, naj se dva dni po njegovem odhodu poda na poizvedovalno pot drugo letalo, ki naj preleti kakih 150 anglsšKih mili v jugozapadni smeri, potem pa se 150 v vzhodni smeri. , . Letalo je res odšlo na poizvedovami polet, toda ni moglo sprejeti nobenih vesti. Ker divjajo sedai v arktičnem ozemlju veliki snežni viharji, sveto in zabavo. Tretji, ki odločuje pri našem književnem programu, so naše domače razmere in časovne potrebe. Temu primerno je 6kušala (Družba, že prvo leto vršiti svojo kulturno dolžnost. Izdala je dve leposlovni in dve poljudno znanstveni knjigi. Dasi je bilo treba vse delo izvršiti v par mesecih, se ji je posrečilo izdati dvoje leposlovnih del traine vrednosti, ki sta v splošnem želi mnogo priznanja pri članstvu, v in (Tajnostih priro-dei pa je zbranega mnogo zanimivega čtiva iz vseh panog znanosti in važnih sodobnih dogodkov, iznajdb, odkritij in raznih času primernih poučnih spisov. Kritike — razen črnih, ki so se postavile na pristransko strankarsko stališče, so bile ugodne in se je splošno priznalo, da je bil za 20 Din to lep dar. Gotovo je, da v enem letu v tem obsegu za ceno 20 Din ni mogoče vsega najboljšega podati. Zadovoljiti se moramo z najboljšim, kar imamo, ker se program vseh takih družb vedno giblje med tem, kar bi radi in med tem. kar je. Družba je skušala zbrati okoli sebe vse najboljše naše literarno in 7manstveno delujoče sile, da bi mogla nuditi članom kar najboljšega čtiva, ako se komu to ali ono ne zdi najboljše, pripisujmo to nepopolnosti vsega, kar je človeško. Članstvo Vodnikove družbe je zelo pestra množica stanov in ljudi, zato tudi velja pregovor: da vsem ni mogoče ustreči, ker so zahteve priprostega človeka precej drugačne od zahtev izobraženca. Veliko večino članov tvori naš srednji stan in priproslo ljudstvo, temu primerno je bil prirejen tudi letošnji književni dar. je torej prvo leto srečno prestala svojo preskušnjo in je med tem mogla misliti na stalen knjižni program. Temu primerno se je letos odločila, da izda zopet štiri knjige, in sicer: Koledar s pestro vsebino in ilustracijami, Bevkovo povest: (Srd brata> in še eno leposlovno delo. ki vsled večje izbire do danes še ni določeno, in knjigo življenjepisov največjih slovenskih pisateljev pod naslovom: (Glasniki in preroki,. V slučaju, da bodo naši poverjeniki zbrali izredno visoko število članov, bi se mogla družba odločiti tudi za peto knjigo. ki je že določena. Pri presojanju spisov je skušal odbor upoštevati nasvete in želje poverjenikov, oziroma članov. Takih dobrih in zelo različnih nasvetov in želj je prejel odbor mnogo — zato je bilo tem bolj nemogoče vse upoštevati. Odbor pa prosi svoje članstvo, da 5e v bodoče podaja svoje želje in misli, ker na ta način ostane ž njim v stalni zvezi. Direktive, ki vodijo odbor pri literarnem programu, bi bile vobče sledeče: Pratika bodi res praktična knjiga za vsakogar, ki naj podaja vsa važne podatke za vsakdanje življenje, zraven pa raznovrstno zanimivo berilo v kratkih odstavkih z lepimi ilustracijami, ki naj odgovarja kolikor mogoče časovnim zahtevam. V tem ozi-ru bo letos Pratika še deloma popolnejša od lanake. Obe leposlovni knjigi bodita originalni deli — po prevodu naj ae seže šele, če ne bi bilo mogoče dobiti izvirnega deia. Kljub temm bodi pravilo: boljše dober prevod nego slab original. Zal, da je dobrih originalnih del v tem obsegu tea&o dobiti in da je le težko izbrati dela, ki bi vsem ugajala. Tako zvane kmečke povesti, s katerimi 9e je svoj čas zabavalo naše kmečko ljudstvo, so se v tej obliki nekako preživele in je vprašanje, ali se ravno z njimi najboij ustreže priprostemu ljudstvu Za kmeta prav pisati, ni lahka stvar in odbor bo le vesel, ako bo mogel na tem polju nuditi svojemu članstvu kaj posebnega. Zato pa ne stojimo na stališču, da ravno s t. zv. kmečkimi povestmi članstvu najbolj ustrežemo: glavna stvar je, da je delo lepo zanimivo in naj se godi v katerihkoli slojih našega naroda. Odbor ne stoji na stališču, da bi morala bi*i leposlovna dela (Vodnikove dru£be> tende.i-cijozna. Za ta del njenega programa službo poljudno znanstveni spisi. Želi le, da je delo po jeziku ln vsebini lepo, da ima v sebi zdravo idejo, da je pisano zanimivo in da ga z užitkom čita kar največje število članstva. V 6plošnem naj prevevajo vse spise i postaja družina, ki bo razvila v desetletjih do velikih številk .n temu primerno se bo prilagodil tudi književni program. Dr. I.' L. Noiboliš: n neiekomicnejši elektromotorji iz znanih čeških tvotnic Skoiovih zavodov v piznju se nahajajo v velikosti 1/i do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani Obrnite se na: eiv. inž. JI fi. Stebi, £jnbl'ana, Selenturgova ul 7 Telefon štev. 2966. Ali si že vpisan v Vodnikovo družbo? Elegantna precizna ura za zmerno ceno se dobi v vseh boljših trgovinah z urami. r" Največja tvornica pletilnih strojev išče za Slovenijo zastopnika s komisijskim skladiščem. Ponudbe na og asni odd. Jutra pod „GROSSER" 1330» L__^J Zahvala Za izkazano soi.il je in za mnoge brojno spremstvo na zadnji poti na-šega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka itd., jospoda Franca Langa izrekamo tem potoni svojo najpn-srčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku ter gg. pevcem Dolnje Logaškega »Sokola« za ginljive žalostinke. Dol. Logatec, 5. aprila 1927. ŽALUJOČI OSTALI. JfčLro^jUi. in, vse dopisi U&oŽa, M- ntaUt, oglasov, jt- postati rta, Oglasru. oddthk JlgTRA, Ljubljana, PrtJUrrurisa, ul.4. Cdunnu, rtzciuv parku, kstvul/uct, LfuMfcuia-Jt 11Ž42 TaUforL sbuiLUza, 2492 wsas Irgoviktpa. ah rttlcuuuga značaja, vsaka btstda Duir-. ttalmaei0« na Veleeejma. 11858 Šivalni stroj otroSki voziček (Brenabor) Ia gramofon s ploičami po e«aj naprodaj. Naslov v opravi »Jutra«, Maribor. 11358 Kovačnico 11881 (felifecbmiede) 888, - Ima aapodaj v dobrem stanja s« vsoto 900 Din. 11348 štirikolesni ?orič«k zel« močan, teiaa, s lej-tricami, ceao napradaj. Poirr. s« v oglaaaeia co- tet Večjo hišo s dvoriščem tli vrtom ka-pim * eantru Ljubljane -proti takojšnji gotovini -Ponudb« a« oglas oddelek •Jutra* pod Slfro «Večj« hib v Ljubljani«. eS33 Parcelo v Izmeri ca 2000—8000 m> kupim takoj na Hlrjn «H Pod Bolnikom, event tudi manJSo v meeta Ponudbe i navedbe cene m> na ogl oddelek sJntra« rod Slfro •Parcel« 3000». S2S4 Zemljišče 0b progi juinr železnice, tovarne «Saturnus» v Mostah, v skupni izmeri ipn 34 800 m> naprodaj Zelo primerno *a večja skla dllča ali zalog« kakor tudi sa Industrijo lzpelja va lastnegs tiri omogoče-na s majhnimi itroiki. ker je indastrljski tir tik pred zemljiščem že Izpeljan — Naslov v oglasnem oddelka Lepo stanovanje sobe, kohinje in pritikliB, takoj oddam onemu, ki plača 6000 Din za dv* leti naprej Ia posodi 6000 Din ta pol leta. — J »tetina AmsJija, Bolna dolina, cesta ZČD, 1. 11820 Stanovanje oddam in pohištvo prodam, belo, mehko spalnico tn kuhinjo, kompletno ali po- iam«saa. — Odstopim ob-enem stanovanje, pol ure od centra Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 11327 Preprostega obrtnika sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. 1183» Belo sobico s aporabo kopalnica, takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. 11888 Sobo s kuhinjo ln prHIklinami Uče državni uradnik brea otrok v Ljub ljani ali okolici Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «TakoJ ali pozneje« 11096 Komfortno stanovanje 3—4 sob. kuhinje, kopal nioe ia pritlkiia iiče mirna stranka brez otrok r me stu u takoj ali oajka»neje koncem julija Ponadbr na oglasni oddelek «Jatra» pod •Komfortno stanovanje* 8235 Sobo lepo opremljeno, s električno r«se*«tijavo, tudi z vso oskrbo, oddam v bli Sini Tabora. Našlo v ogl ddelku »Jatra« 11308 Sobo v ©entruma oddam enemu ali dvema. Naslov oglas-nsm oddelku »J sira«. 11196 Sobo lepo, s posehaim vhodom, oddam. Cen« 300 Din. — Istotam J« naprodaj nova pleten« oblek« sa vitko damo. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 11305 Sobo a posebnim vbodom ia •Iaktričoo rasevatljavo telim s 15. aprtiem Ponudbe na opravo »Jatra« pod »Soba 10«. 11310 Sobo za 2 gospoda s hrano in vso eskrbo oddam pod agodnimi pogoji - - ■ - Ml sa Sv. Jakoba trga 11101 ICtipitcU Trg. podjetje sprejema v ugodno obrestovan je tadi manjše vloge. Pouudbe pod Silro »Obresti 10%» aa oglasni oddelek «Jutra>. 11196 Di/pifi Gospodična Celi prijateljstva z značaj-nim, inteligentnim, dobro sitalraaim gospodom do 45 let. Ponudbe na oglašal oddelek »Jatra« pod »Taj-da 14«. 1UU »Melanholija 24« Bil slntbeao odsoten Piv mo lele dan«* prejel. Prosim določite sestanek. 11818 Ines Beethovnova 16. 11388 Lepa prihodnjost Prosim, dvignite pismo v oglaaaeo oddelku »Jutra«. 11044 Carmen P. Odpotoval. Vrnitev Wr»k (večer. Mislim nate. Tvoj. Orehi dospeli — nujnost iaC*-ljeaa. 11349 ŠivcUi Konja s vso opremo prodam ta 800 Din. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 11088 Dobermana ovčarja, pristnega, ko-plm. Poandbe pod »Haloze« aa oglasni oddelek »Jatra«. 11289 Pavi enoletni samec in samica ter Se ena samica naprodaj v tovarni Dragotin Hribar, Zaioika cesta 14. 11175 Ola*fKl Klavirji Tovarna is aaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov raaiitalh tvrdk, kakor tudi lastaik izdelkov Poee-koa oddelek za popravila. UglaAevaaJ« ln popravila za Koasevatorij ln druge Institute Isgotsvlja moj« tvrdka Točna poetretba in smerne eene tod) a« obrok«. — Izdelovalec klavirjev K. Warblaek, LJoblJana, HOSerjeva ulica 5, L 11153 Klavir dober, po nizki ceni takoj piodaa. Ogleda se med piodaa. 10 in 14. aro. Naslov »ia- v« Inseratni oddalak »Jatra«. 11299 Klavir izposodim. Plsmsne ponudbe pod »Klavir 30< na oglasni oddelek »Jatra«. 11330 Lažja jetikal Zavod (Aastalt) dr. Peč-oiks za UCjo J etiko, sa gori JSnina, občina Scčo-vo, potta Rogaika Slatina. Prospekt 8 Kn. 8070 Zastonj dobijo blago 12. in 18- Srla tisti, ki e o kupili marca v moji trgovini v Šiški in SI. na 6ve Petra eeeti. v« se predložitev blagajniških listkov. — -van Kol 11848 Gospodične ki si hočejo šivati perilo za sč, sprejme zopet M Ale-Sovec, Cankarjevo nabrežj* St. 1. 11020 Odeje •prejemam v delo ln popravilo tai vato v eufasje. — Rožna ulios 19 4S Velikonočna prodaja »DOKO» čevljev po znatno znižanih cenah. »DOKO* Prešernova ulica št. 9, dvorišče. Spomladanske novosti oravkar doile. velika izbira različnih modemih ko-?ic 2a obšivanje spomladanskih piaSčev in iopic. Se oriporoča Filip Bizjak, krznarstvo Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. Osrednie mlekarne m Ljubljani, Maistrova 10 nudijo v vsaki množini in po nainižjih cenah vse mlečne proizvode kakor; prvovrstno čajno maslo, maslo za kuho, švicarski ementalski in polementalski sir, trapistovski sir vseh vrst in druge izdelke. 3846 a Jernej Ložer, . Sv. Pena testa it 20 Sobo s possbnmi vho-Iom, v bližini sodiSča, v parterju ali Krem nadstropju, iščem, i piše pod »Takoj 96« i oglasni oddelek »Jatra«. 11879 Čisto sobo udobno, s posebnim vhodom, ta dobo treh tednov ta dve dami, v centroma meeta, tičem — Dopise aa oglašal oddelek »Jaua« pod »Velikonočni prazniki«. 11813 Opremljeno sobo t 8 posteljlma, takoj od-. Poliva s* priporoča svoi fino urejeni modni salon za gosoode in dečke Najooljša izdelava obek v la tni delavnici Inikroi- Vedno v zalogi angitšk<> in češko sukno. Mod rna konfekcija obleke raznih veiikosti vedno v zalogi kakor tudi perilo, klobuki ovratniki, kravate, naramnice. Najcenejši nepremoč-ljivi oežni plašči vseh v< lino-ti, ragiani, p< vr^niki, Hubctus ola*či za turs>e. Konkuienčne cene. Točna postre>ba. Vsled selitve razprodam jedilnico, spalnico (Altdeutsch), gramofon z več ploščami, 4 štampiljatorje in razne druge reči pri g. Harln Wnndra, Boritolkov trg 3« L tka tlica K Kotodvor- 11318 Opremljeno sobo t električno razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora, oddam takoj bolj-Semu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11336 Opremljeno sobo oddam na Mestnem trgu St. 23, L, levo. 11321 Dijakinjo radnlco sprejm ali uradnico sprejmem. — Naslov ▼ oglasnem oddelka »jtitK osa I Zastopnika za Slovenijo strokovnjaka za prodajo lakov in barv, jf(e dobro uvedena domača Industrija. Ponudbe na PUBLICITAS D. D., Zagreb, Gunduličeva ul. 11, pod .Za 11.797*. A. Zevaco 115 Papežinja Favsta Romat Ker so stražarji izstrelili puške, so bili zdaj brez orožja, zakaj basanje je trajalo tisti dni še dve minuti, ne glede na to, da niso imeli streljiva s seboj. Spet se je razvila bitka, tem strašnejša in obupnejša, ker so bili vojniki pometali plamenice na tla. Jetniki so suvali s- helebardami, stražarji so vihtili arkebuze kakor buzdo-vane; sredi tega divjega meteža pa je skakal Pardaillan kakor ris, zaganjal se s pobešeno glavo ter klal na desno in levo, odpiraje tovarišem krvavo gaz skozi vrste sovražnikov. Boj je trajal nekaj minut. Dvorišče je bilo vse krvavo, stražarji že vsi zbegani; novih, ki so prihajali na pomoč, se je takoj polaščala zmešnjava... Meščani okoli Bastilje so se budili in strahoma ugibali, kaj pomeni ta neobičajni hrup... Zvon v stolpu bastiljske kapelice je udarjal na vzbuno... Straža pri vhodu, skrčena na dvajset mož, se je utrjevala v svoji čuvajnici, pripravljaje se na obupen odpor... Obče mnenje je bilo, da so čete Henrika III. nenadoma vdrle v Pariz in prišle skozi kaka preslabo zastražena stranska vrata v Bastiljo... Pardaillan je med tem na dvorišču dopolnjeval poraz svojih nasprotnikov; osvobojeni jetniki so se z besnim krikom razlivali po hodnikih... Na tlaku je že ležalo do trideset mrtvih, med njimi tudi razcapani starec brez imena; smrt mu je bila odprla vrata v svobodo... Pardaillan, Karel Angoulemski, Monsery, Sainte-Maline in Chalabre so se brž domenili. Vsi skupaj, pet jih je bilo, so krenili proti glavnemu izhodu. Tu pa tam so še pokale arkebuze straž, ki so zbegane dirjale po jetniščnici in v zmedi streljale druga na drugo. Nekateri so že metali orožje od sebe in vpili: »JVlilost! Smrt Guisu! Živel kralj!* t Pardaillan je prišel do vrat. Dvajsetorica vojnikov se je bila utrdila v stražnici Vitez je s kolomcem vtrl okno in pomolil krvavo, naježeno glavo med oblegance. »V imenu kralja,« je zaklical, »predajte se! Dva tisoč naših je v Bastilji!« »Živel kralj!« so zatulili obleganci. »Predajte orožje!...« Arkebuze in haJebarde so zaropotale skozi rešetko. »Dobro!... Da se mi nihče ne gane, kdor hoče živ učakati jutra! Tisti, ki ostanejo mirni, so pomiloščeni!...« »Živel kralj!... Smrt Guisu!« so zarjoveli prestrašeni vojniki. Sainte-Maline, Monsery in Chalabre so med tem odprli velika vrata in spustili mostič. »Odrinimo!« so zavpili. »Srečno pot!« je odgovoril Pardaillan. »Pa vi?« »Tak izginite že. smrti vam božje!...« »Z Bogom, gospod de Pardaillan! Ne pozabite našega dolga!...« S temi besedami so planili na mostič. Še trenutek in noč jih je zagrnila. Karel je osuplo gledal Pardailiana, kakor bi ga vpraševal, zakaj odlaša; toda zaupal mu je neomejeno. Kakšen posel je še ustavljal viteza v Bastilji? Njegov položaj je postajal čedalje opasnejši. Bastiljski zvon je bil plat in drugi pariški zvonovi so mu odgovarjali. Okolica se je dramila, vrata in okna so se odpirala. Ljudje so prihajali na ulice, da vidijo, kaj se godi Pa ne da bi bili Bearnčevi krivoverci zavzeli Pariz? In res: kaj se je godilo? Bastilja je bila zavzeta; česa je čakal Pardaillan? Zakaj ni bežal?... Mirno je stopil k rešetki, za katero so se prestrašeni vojniki izpovedovali drug drugemu, meneč, da je kralj v Parizu in da se jim bliža smrtna ura. »Kateri je poveljnik?« je vprašal Pardaillan. Narednik se je približal in sklenil roke, rekoč: «Milost, gospod! Nič bolj nisem kriv od ostalih!...< »Pomiri se, prijatelj,« je rekel Pardaillan. »Vsi boste pomiloščeni. Samo ključe celic mi daj in šest nai vas pride venkaj.« »Živel kralj!« je zavrisnil narednik. Čez nekaj trenutkov je stopil iz stražnice s šestorico mož, ki so nosili vsak svoj sveženj ključev. »Prijatelj,« je dejal Pardaillan, »kralj si hoče še nocoj ogledati bastiljske jetnike, vse razen onih, ki so zaprti v Severnem stolpu.« »Da. tam so nevarni razbojnikL« »Saj zato. Stopi mi po ostale in podvizaj se, ako hočeš izbrisati greh, da si bi! guisovec.« nHnpnnnnnmnnm m»m jnmmnr Preselitev. Posredovalnica PAVLA MRAK se je preselila na sv. Petra cesto 8 (nasproti hotela Lloyd . umu šči se dolgoročno oosojilj oko! Din 1,000.000* s po lolniai zem j ško knjižn n .a>aro vanjem ob dobr h Lbresiih. ^onjdbe pod .Za-11 5:3° na Purlicitas d d Zsg eb G nduličeva 1 4533 a 5 tem naznanjam vsem ljubim sorodnikom in znancem, pretuino vest. da je moja draga, edino dobra mamica, gospa Marija Krope] vdora po nadučitelju po kratkem, težkem trpljenju, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, dan« zjutraj blaženo preminula v 67. letu starosti. Pogreb bo v torek, 5. aprila, ob pol 5. popoldne iz splošne javne bolnice. Sv. zaduaiice se bodo služile v Zidanem mostu. V Ljubljani, 4. aprila 1927. FRIDA KBOPEJ. hči. A MUC? OF GENERAL MOTORS flibake posredovalne prodale! iz tovorne naravnost k Dam! Vabimo Vas. da si ogledate našo zalogo pomladne moške konfekcije kakor tudi oblek za dijake m otroke, Ne dajemo na obroke! Pač pa smo posebno cen in solidni! Mehanična tovarna oblek d. d. oodruinica Ljubljana, Mestni trg št. 5 r/CHEVROLET^ m t Tužnim srcem »poročam vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, sestra, svakinja in teta. gospa ii mm rojena Dobrilla soproga delovodje danes zjutraj, prevideaa s sv. zakramenti preminila. Pogreb drage pokojniee bo v sredo dne 6. aprila ob 10. dopoldne iz hiše žalosti v Senovem na po pokopališču Rajhenburg. Rajhenburg. dne 4. aprila 19"27. ANTON KREM2AR. soprog. III T RAJE H - STA A'O VITE A Lepa zunanjost in dopadljive linije CHEVROLET-a zakrivajo pravo moč in trpežnost. katera Vam jamči trajno zadovoljivo obratovanje tega voza. Poleg jake konstrukcije polagana je največja pozornost CHEVROLET -ovi zunanjosti, ker je tudi to velike važnosti, da bodete popolnoma zadovoljni in je važno radi eventuelne poznejše preprodaje automobila. Na vseh cestah, na goratih, v blatu aH pesku, CHEVROLET Vam vedno nudi isto sigurnost v svojem ekonomičnem obratovanju in s tem tudi udobnost v vožnji, katero bi mogli zahtevati samo od mnogo dražjega voza. CENA 5-sedežnemu TOURING-u Din 56.000,-z balon pneumatiko, DISC kolesi in eno rezervno gumo. Zastopniki za kraljevino SHS: V. & M. BARESIC & Co.. Centrala in skladišče rezervnih delov, Zagreb, Kukovičeva ulica štev. 30. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. Dušan Žečevič. »Velauto«: Novi Sad. Aleksandrova štev. 6. Auto-Omnia Lazar L. Miličevič, Centrala: Beograd, Kr. Aleksandra 11—13. Kateri its:i industri;a!ec b: dal v komisijsko prodalo ko j večjo množino (ca 30 vagonov) vsakovrstnega mehkega tKonesn in žosrnieso lesa o ugodni ceni r Za b ago nudim oopolno ban čno garancijo Ponudbe na ogiasn odde!ek pod šiiro ,.Komisija" 4542 • REKORD TE SEZ1JF bo dosegla zaradi izredno nizkih oen sigurno špecijalaa trgovina češkega in angleškega sukna Josip Ivančič, LJUBLJANA Šelenburgova uL štev. 1 (dvorišče levo) Pred nakupom moške obleke ali površnika si oglejte zalogo ic ceno! Vsakdo naj se prepriča! t Boguvdana, previdena s tolažili sv. vere, nam je umrla danes po mučni bolezni naša 74 letna dobra, skrDna mama ina Zamik roj. Jarc posesfnfca na Krilni Pogreb blagopokojne naše mame se bo vršil v torek, dne 5 t. m ob 10. uri dopoldne na domačem pokopališču. Na Krtini dne 3. aprila 1927. Joško, sin — Anica, Marija, Zinka, hčere — Vnuki in sorodstvo. 4543 ■ al role) iz ta.uiiike stroje ček in koi II1V fža^ §J tone zvitke za blagajne vseh siste 1 w B •I« w mov. ma vedno v zalog Lud. Baraga, Ljubljana, Selenbur?ova al. 6 l. ft 'e on fpt t Naznanjamo v neizmerni bolesti , vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da je preminul naš najboljši soprog in zlati papa, b:at, svak in stric Med. dr. Karol Wisniger sreski sanitetni referent danes ob pol 3. uri zjutraj po kratki bolezni previden s svetotaj-stvi za umirajoče. Pogreb se vrši v sredo ob pol 4 uri pop. iz hiše žalosti na Litijsko pokopališče. LITIJA, dne 4. aprila 1927. Dosipina Wisniger, soproga ladilc. sin Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je mirno v Gospodu zaspala v 79. letu starosti naša nad vse ljubljena mati, stara mati, teta itd., gospa Marija Gržina posestnica. Pogreb nepozabne pokojniee se bo vršil dne 5. t m. v Št Petru na Krasu. Št Peter na Krasu, dne 4. aprila 1927. Žalujoči ostali. Urejaj« Fnoc Poe. izdaja u Konzorcij cJutTM Adoii Ribnik«. Za Narodno tipkamo do. kot u&kanuut* Fran leseršek. Za insetami del je odeovores Alojzij Novak. Vsi « Ljubljani