Doldi^Hkti \ovice izbiijiijo ïsiiii roirípU; ako : : JO tu (i«ii i»pií!iiik, dan poprej, ; : Ceiiii jiiii jc 7a\ ccio ioto (od aprilu do aprila) ."J K, za poi leta 1'óU K. Naroiiiirm z!i Ntiiiirijo, iiosjio in dnijie (ivropako držuve zriiiša Iv, xa Atiicriko 4'r>0 K. Ust ill «Kiiisi Sfl jllilflljojo llitplfj. Vso íioiiisfí, iiiirořiiiiH) in o/jiaiiila S]»i'ojoiii)L tinkiiriia J. Krajec itiisl. Tpozveza. (Zgodovinski poniišljnj.) (IwitiCf.) [íalijn ill Ixdiiiiski kdiiiíifis. Priziulevaiijc Italije, da bi naSla zvezo s kako dni<^u velc-silo, datirajo vsitkaktjr leta; samo icga iii vedela Italija, kiim naj se oljMie; ali naj se iiiinio jio-laviia s Fj'ancijo, ali naj se z /-vezo z ^tiiiiuijo zavaruje pioli Fi'aiiciji. Ta nc-fí"t(Jvoí5t, ki izvii'a iz poniaiijkanja daUiko-smotrne irolitike, jc bila vzcolt, da je Italija imela od berlinskega kongresa tako tnalo ItorisU iti ostala osatnljetia, Kakor smo že omenili, je morala hiti oljnijena pozornost Italije na to, da ojaěi I" iitfilt svoj položaj v Sredozeniskeni niot jii se razširi v severni Afriki. Tripolis in še liolj — jiižneiim kotien Italiji iiiisjiroti kižeěi — Ttiiiis sta bila polna Italijanov; j«^ iiiiela Italija šOil.iti in ])ospcševati svoje "ilereso. Ali — Francija jo jo prehitela. ■i^'iÉïlijii jc po kontiani titrŠko-ruski vojski ^^^«j izkoristila položaj in se obogatila ^ faznimi pridobitvami. Sklenila jc s Turčijo íívezo, /akai' je dobila Ciper, in si zagotovila vpliv v Egiptu, S tem tiet>rijelno presene-eena Francija je bila potolažena s tem, 'lil je dobila prosto roko v Tttiiisn, ki ga poi!,iejc leta 1SS2 ttuli okupira. To jo bil H'žalv udarce za Italijo; da jo je prizadel, J« bila kriva sama. liisijmrdi bi bil pripravljen na berliii-skem kongresu nastopili za io, da bi Italija J^asedla Tripolii in celo tudi Tunis; ali liiatkovidiia niodi'osfc italijanskega zastop-"ilia grofa Oorti je zavrnila to ponudbo « pnpombo: „Ali jc luiczu liisniarcku res tolilio na tem ležetie, da zamota Italijo vojno .s Francijo?" Težko ljubosumje pil Italiji vzbtijal sklep, naj Avstrija nasede Jïostio jn Hej'cegovino, liistiiarck J| jc Kato ponujal Albanijo. „Sieer", je rekel ^■'''-''P'j'b „ee si vzame Avstrija Jiosno, si ^'^aiiie Italija Albanijo ali kako drugo *'ii'Sko ileželo ob jadranskem morju." Tinli if»- ponudba je bila odklonjena s čudnim 'itcineljevanjcm : Tj ovincija ob Adriji nam zadostuje, mi splol) ne vemo, kaj naj ^ "jo začnemo. Tako se je zgodilo, (ia "^'ija na berlinskem kongresu ni samo zase ničesar dosegla, ampak t.udi po njem ostala osamljena in zapuščena. Ni bilo mogoče „gojiti zaupanja do politike, ki se je pokazala tako kratkovidno, nestabio in s tem tudi tako nezanesljivo." (Roveiitlow.) 4, Trozve/a. Pogodila, ki je bila sklenjena med Anglijo in Nemčijo ter Fran(;ijo glede 'J'tinisa, je ostala tajna in zato je bila Italija po zasedenjii od strani Francije leta 1882 tetn občutljivejše jiiizadeta in izneiuideiia. Ogorčena je uvidela, da mora ven iz svoje osamělosti iti se je končno odloi^ila pridružiti .se Nemčiji in Avstriji. Sklenjena je bila tiozveza leta 18S3. limevno je, da zveze, ki sc sklepajo med različnimi narodi in državami, ne teiDeíjé lia medsebojni ljubezni in tudi ni njih namen, skleniti tesno ])i'ijaleljsko raz-me]-je, čigar zvestoba bi zahtevala celo osebnega ži'tvovatija. Motiv, da se sklene ta ali ona zveza, je pri iiosameznili državah samopridnost ali sebičnost; z zvezami iščemo samo val tiosti in moči. Zato se take zveze tudi menjajo vsporedno z interesi posameznili držav zelo Ijitro. Kljub temu pa postanejo zveze med iiravno visoko stoječimi narodi, če dolgo ! rajajo in ncs pride do razdora med intei'esi zvezanih sil, vedno tesneje interesne skupnosti in prava prijateljstva. To se vidi pri Avstriji in Nemčiji. Take tesno zrastlosU lin rodi Haiijavi idealizem, řuiipak osnovno iiačelo zvezne politike; okrepiti svojo moč preko lastnih zmožnosti. Tem siluejša je zveziui moč, tem zaupljivejŠe se moramo nanjo 0]Ui'ati, čim bulj se more vsaka država zanesti nato, da njene interese podpirajo tudi zavezniki in da zveztui zvestoba ne raste in ne pada kakor borzni papirji in kurzi, kakoi' pač mika trenotna koi'ist eno ali drugo di'žavo, Nravno visokostoječi narodi hidi ne bodo prezili spoznanja, da jc (cm večja njihova dolžnost, da v gotovem Času bolj siužijo skupnim kakor svojim intei'csom, čim večjo koilst imajo sami od zveze. èe po tem merilu — ki bo našlo svojo čast in pi avo ceno pri državnikih in narodih, ki imajo dalekos(!Žen politiiien pogled in smisel za čast in poštenost — i)i'e.sojaiiio trozvezo, moiamo reči, da je imela Italija v težkem času najmanj vzroka, odreči se zavezniški dolžnosti. ."». liiij Je Íro/veiííi llaliji koristil». ííivijenje trozveze jc ti'ajalo eno človeško dobo in kar je Kalija v njej iskala, jo našla v polni meri. Obstoj ti'ozveze je oviral vsako resno ogroževanjc Italije od strani l^'rancije, njenega rivala na Sredozemskem morju. To je bilo tem važticjše, ko je bila Francija v zaihijih desetletjih preteklega stoletja nedvomno druga vojna sila na morju in ni njena mornarica v vojni z Nemčijo ničesar ti'pela. To piistopu v liozvezo je bil jiolitičcn položaj ttajije tako krejiek, da se ni bala gospodarskega jiritiska, s katerim jo je strašila Francija, ("rispi je začel v zaupanju na svoje zaveznike cai'iusko vojno s Francijo, ki je trajala celo desetletje. V tem času je zlasti Nemčija storila vse, da bi Jtalijî gospodarsko pomogla in podjirla italijanske padajoče vi'ednosti. Kako dobro je prestala Italija to težko dobo, se vidi iz gospodarske povzdige, ki jo jc iloživela za časa trozveze. Italija se je konsolidirala, ima svojo gospodarsko pi'odukcijo, svoj izvoz, svojo plačilno moč. 0])omogla si je linaticicliio, Skuptia njena trgovina, ki je znašala v 80. in DU. letu samo dve milijardi, predstavlja danes vrednost jiet milijard. Največja pridobitev, za katej'o se ima talija zahvaliti trozvezi, je'J'ripolis. Njegov pometi pojasnjuje naslednje. Italija je imela po štetju IDtl na 2S7.y(}f)km- 3(i milijonov lju(ii, torej poprečno 125 na I km\ Francija je skoiaj dvakrat tako velika, ima pa samo nekaj milijonov ljudi več. Nemčija s 541.000 km'" ima 08 milijonov. Povprečna gostota prebivalstva v Nemčiji in Italiji je skoraj enako velika, medtem ko znaša francoska le ^/s italijanske. Od narave pa je Italija manj obdarovana kakor Nemčija ali celo Fi'aneija. Mnogo zemlje je neobdelane in ker manjka i)remoga, manjka tudi jiodlage za gosto naseljenost v okrilja industrije. V južni Italiji in na otokit Sardiniji imamo prav redko naseljene kraje; a drugače gorske pokrajine 70 do U)0 ljudi relativne gostote, in v lombaidski nižini poskoči število na 200 iti to v poljedelskih ki'ajili, ki tiiiiiajo nič ali prav malo industrije. Óc ih1 obljuiienosli jemljemo v poštev Še luiiastek 500.000 rojstev vsako leto iti okolnost, da se jili vsako leto izseli približno 120,000 ljudi, moramo pač reči, (îa več milijonov ljudi živi doma v skiajni skromnosti, ki se že stopnjuje do boja za ol)stanek. Zato potrebuje Italija kolonizacijske dežele, ki bi bile zmožne sprejeti večji del izscljcništva ; s tem bi ji bilo ■ veliko pomagano, zlasti Če bi se nahajala taka dežela kje blizu domovine. Za to nalogo bi bila zmožna le severna Afrika, Potem ko je Francija zasedla od Italijanov precej obljudeni Tunis, ni Italiji \ireostajalo druzega, kakor videti v posest sosednjo Tripolitanijo. A brez varstva zaveznikov bi se Italija tega ne bila mogla upali. Avstrija in Nemčija nista pri tem za svojega zaveznika politično malo žrtvovali; kajti aneksija je bila hud udarec za Turčijo, čije ohranitev v prid svojih interesov ni iiiia mala skrb Avstrije in Netnčijc. (1. Ka/eii. Za vse te koristi je pa storila Italija velik političen greh, katerega posledice bo čutila sama. Kar že zdaj lahko z gotovostjo rečemo, je, da jc severno aíVÍ.ško kolonijo zaigrala. V slučaju zmago osredtijili velevlasti bo novorojena Turčija kmalu ob-lačunala z Italijanom v Tripolisu. Če pa zmaga Štirisporazum, potem je Italija izročena na ii-jilost in tiemiîost svojima dobrima prijateljiiiia Angliji in Franciji. Rast italijanske moči v 'J'ripolisu je nevarna za francoski Tunis in angleški Egipt. Neodvisno od poteka ilogodkov se je bati, da bo Italija kakor po beidinskem ktyigresii, ostala tudi po svetovni vojski osamljena iti zajiuščena. Proč z grmičevjem po vinogradih. Y mnogih naših vinskih goricah jc videti med \'inograili polno grmičevja, ki tu raste v veliko Škodo vinske ti'te. Največkrat škoduje grmičevje trti že zaiadi scnce, ki jo jej dela. Vinska Irta ljubi zlato božje solnce bolj kot vsaka LISTEK. Moj; ja pot k sv. Petru. (Koïieir,) Ze so začeli v stolpu priirkavali. -liako lep jrias ijnata zvonova! Pi'av po- |"il«vala sem jih, še bolj pa okolico, ker lio vojaška oblast snela doli iti poslala ^ "hliki Šrapnel iti granat med vcroloniiie ^^he. Letos zvonijo zadnjič. t^erkvica sv. Petra je na zunaj ])rav .^'jna. I^epo je pokrita, kakor tudi stolp Kaže svoje staritiskočastitijivo lice. Pozna J' da ji deževje in viharji ne prizanašajo. 'J J ^ Vsalr-^^'^'" opi'iH'ilo v cerkvi sc je imelo ali^ .Alalo smo se obotavljale, " v cerkev, aH bi zunaj ost-ale, zutiai^v pi'evroče, meni Manca, lioS ogleda,.m Mal č ^nisîeki sose'^r'^'"' Ť ^ «Cî mi vzbujali. U>. notri poj- dimo! Zunaj stojć fantje. Oelali bodo pikre o|iazke; znabiti iiajti kdo še notri porine. Češ, da imajo !e oni to pmvico, da stoje zunaj. In v svojo sramoto bomo morale sredi ojira-vila silili notri. Pa tudi sicer moramo notri. Ivako i)a naj drugače pi'emotrim dekleta in gospodo, ki bo šla k daiovanjn! Znoti'aj je bilo silno sopai'iio. Ljudi natlačeno, sveČ je toliko gorelo; nič nerazumljivega torej vi'očiiia. Kar zavidala sem one srečne, ki so ostali zunaj, četudi jih je kaplan sredi in'idige začel o.števati, ker bi ga bili kmalu prekosili s svojim glasnim govoijenjem. K darovanju je šla cela cerkev. Trajalo je celo večnost. Ali naj grem tinH jaz? Malo sitno je. Tam pri oltarju stojé dekleta tu fantje iti lahko natančno vidijo, kolika darila dajejo posamezniki. A vseeno grem, Kronco dam. pa mi tie more nihče očitati skoposti. Pokazati se moram, iti rada bi tudi videla kajtlana od blizu v obraz. Ampak takega darovanja še nikoli. Dreiijala sem se med deklel.i, ki so mi celo obleko zmečkale iti i^ovaljale, ena !ni je stopila na nogo, da sem kar odskočila. In kar je najhujše; zadaj za oltarjem sem zadela s slamnikom ob note neke [ii'vke, ta se je nagnil na stran, in tako sem prišla izza oltai'ja — sramujem se poveiiati, — kakor iiredimstna Sema. Zardela sem sramu in tudi kaplana nisem upala pogledati. l\ak, k daiovanjn že nikoli več! To setn tnlno sklenila. Sploh tiste pevke lam za oltarjem! Tega ne trdim, da so slabo peli. Peli so jia prehitro. Toliko pesmic so naiieli, da bi zadoščale drugemu ]ievskemu zboru, ki je bolj varčen, vsaj za tri svete maŠe. Vse so 0}ieli: Marijo, Srce Jezusovo, svetega Petra, druge svetnike in iielo ilarovalce v i;eikvi. Ivo se j(i po končanem opraviht iz-])razu!la cerkvica, sva si jo ogledale natančneje. lievna je. cei-kvica. Oprava s'laba. Plašč, ki ga je nosii tnašnik, vpije i)o novem. Zamazan je in )irikrojen, kakor bi tuisil duhovnik velikonočno šunko na vrat [irivezatio in doli po hrbtu visečo. Siranska oltarja izgledata kakorno\'a. Na obeli dozoi'cvajo številne jiisaiie sveče. Kar sc obrne k nama postaren mož, ki jame razkladali, da je iz Tojdiške fare in da jc on dal napraviti stranska oltarja. Preje so bile le mize brez nastavkov. Sedaj se jih je ou usmilil in je dal nekoliko že napraviti oltarje, kar manjka, bo kupil sčasoma. A'sako leto jn'ipelje gori kaj novega. Za letos iia primer si je omislil kip žalostne Matere božje na desnem ollarjti. Ampak okusa kaže mož malo, še manj pa delavec, najbrž kak tesar, ki je vse to iztesal. Na levi naj bi bila Kalvai ija. Spodaj stojita kijia sv. .(aneza in Marije. Oba se kažeta silno ponosna, ilarija so drži kakor kaka grolica. Če ne Še več, ki komaj privošči podaniku en pogled. Pa je vetulargovorila; „I>eklasem (iospodova." In razbojnika na križih! Moj llog! Sedaj šele razumem žalostno^ilater božjo. Oe bi bila jaz takrat pod križem stala in bi bila le eiikiat pogledala razbojnikom v obiaz. bi bila brezdvomno od strahu sko-jirnela. Na desni sti'ani stojita dva sv. Antona; Ptiščavnik in Padovanski. Oba sta enaka. Le ta razloček je, da ima ílniga rastlina. Vsaka najmanjša senca ji škoduje iti t,rte v njej 110 nspcvajo. Óe pa ž« ne vsled sence, škoduje tako gitiiičevjc vselej vsled tega, ker se v tijeiti j'edijo nešLeviltn škodljivci vinske trte. l\Iajtiikov lirošč ali „iTeber" najde iîi doiiro pašo, zaleže svoje jajtMie v Ijližnje vinograde in njegove ličinke, Črvi ali ogrci itiieJiovane, oiijedajo korenine vinske trte. Znani so ini Hlniiaji, ko so ogrci mlade ti'tne nasade do polovice ali še bolj uničili. Pa tudi lazni drngi lindi škotlljivd vinske trte se zaplojajo v grmičevju, ki rastii po vinogradih. Od liroščev so to Ijoscbno razni rilčkarji, kakor ti'ttii rilokai', ki ga imenujejo vitiogradniki iŠkarijot, železtiikai' ali i)opijač, lircKOV rilčkar ali zavijač, ki mu pi'avijo vinogradniki, radi zavitkov, ki jib dela „cigarar" itd. Da celo ztiani grozdni zavtjač aH snkač, katerega gosenico iineiinjemo sene-iiega ali kislega črviCka (kiseljaka), je (loma v gi'inovjii. Kakor kažejo posknšnje nemških veščakov, sekisli ali seneni črviček ]'edi od cvetja razniii rastlin, ki rastejo ])o grtnovju. Tudi zimski pedic, pedimercc ali mera, ki objeda spomladi trtne popke ima tu svoje zavetišče. Konečno pa iiaj oinenitii Še kosa, ki gnezdi v grmičevju in odtod neusmiljeno napada in utiičtije sladko grozdje, težko jiričakovan pridelek vinogradnikov. Iz vsega tega sledi, da je grmičevje po vinogradih jako škodljivo in da ga mora vsak pameten vinogradnik izli'ebiti. Trebljenje grmičevja se najbolj izdatno izvrši poleti meseca julija ali avgusta. Oe se takrat, v najhujši rasti, grmičevje poseka, ne bode več iz korenin poganjalo, kakor Če ga posekatiio v zimsketii času. V poletnem času izkoi'istitno pri tem grmičevje laltko za najjravo kojjii)o.sta ali ))a pušljev, ki dajo, pravilno vporahljeni, dobro pomožno gnojilo za vinogiade. Dosti je pa tndi posestnikov, ki iz nevednosti, nemarnosti, nevošljivosti ali pa tudi iz nagajivosti puste gi'mi&jvje rasti v bližini sosedovih vinogradov. 1^'oti tem bode gotovo treba vporaldi kako primerno zakonito emu mestu Dunaj. Vsi smo bili veselega srca in radost uns j(? nuvilajulit, liu vidiiiKi onkrat naše glavno mesto. Imel sem precej tovarišev Slovencev, ()oselnio enega sem si dobro zapomnil, ne bodem ga nikoli pozabil, kajti bila sva si tako kakor brata, Ril sem ves srečen in vesel, kajti dobro se mi je godilo tukaj, Rana se mi je, počasi zacelila in po dobiili dveh mesecih sem se iioslovil, dasiravno bolj težko, zdrav in vesel z Dunaja. Nikoli ne botlem pozabil veselih ur in spominov z Dunaja. Kmalu smo odšli zopet z iwvim „marš-bataljonotii" na izdajalskega Laha. Bil sem na sv. Mihaelu pi'i Gorici. Tudi tukaj sem bil srečen. Samo to V^am omenim, da me je enkrat zasula graiuita, drugi pot mi je pa dum-dum kroglja raztrgala rokav, a meni se ni zgodilo nič hinlega. Čez mesec dni smo se pa zopet peljali na južno Tirolsko, kjei' se sedaj tinli nahajamo. Polentarja pa je doletela in ga tudi še čaka zaslužena Padovanski dva rožna venca. Naj bi bile spodaj vsaj taldice, kjer bi bilo napisano, kdo so ti svetinki. In njihov izraz! Če so bili svetniki taki, je bilo zares najbolje, da so živeli daleč pi'oč od ljudi v puščavi. Najbolj diši po innetnosti kip MatereJiožje na sredi. Kupljen je na Duiniju. Škoda, da se mtt je na slai)i poti podstav od-krhnil. To je moje mnenje o teli kipih, ki seveda ni strokovnjaŠko in ki ga nočem nikomur nsiljevati. Priznam pa rada svojo slabo nai'avo, da vse -obgodrtijam, kar ne jirija mojitit očem. Nikai' ne zamerite! Množica se je bila med tem že pi ecej razšla po hribu. Medve jo zavijemo proti vasi Gornja 'J'opla reber. Že oddaleč naju vabi ki'amar k štantu. Pa si pojdimo nakupit spominkov z božje poti! Seveda Če prodaja kaj tinejega. Miza je bila precej praztia. Svet ii]ia denar. Toda slabo smo naletele. Sami konjički iti punčke in stručke in kifelčkt in kolački in kolobai'čki in kugeljce: vse pobarvano in pečeno iz slabšega testa. Ravno pred nama so ležali znani sladkorčki z napisi. Ta pretkani trgovec! Na vsakega je nalepil dva na-Ijisa: slovenskega in nemškega. Tako vsem ustreže. Če pride slovenski fant kujiovat, lahko oilti'ga nemški napis, če ga ne mara, če pa hoče knjiiti Kočevarica, stoi i tuisprotno. Jaz nisem [irijateljica dvojezičnosti. Zato nisem marala tega blaga. Onih lionbotiov v stekleincl juosim za dvajset, vinarjev, ukažem, da ne bi Sla prazna proč. Pa dragi so, mož! Kmalu bi rabila drobnogled, da bi jih videla. Tako malo jili jè. „Vojska je," me zavrne. Pa v vaše dobro, sem si mislila, in .še marsikoga. Na uho nam ttdari šum, priliajajoč sem od gostihie, .lej koliko je bilo gostov! Vse se je trlo. Tudi nama bi se prilegel kozai-ec vitui. Grlo juima je bilo osušeno, da ni dalo več slin požirati. Sto goldinarjev bi dala za čašo hladne ])ijače, če bi jih imela in bi se mi jih ne zdelo škoda. Same nismo marale hodit v gostihu). Šle smo jirav počasi numo, če bi bila ondi morebiti kaka znana oseba, ki bi naju notri povabila. Pa in hotelo nikogar biti. Tu so pa že kmečka dekleta na boljšem, k'ar same jo notri zavijajo, kar se seveda zdi nam neolikano. Sicer pa imvadno dobo pi ijazne roke, časih še pre-prijazne, ki jim k sebi namignejo. JCaj stoi-iti! Veš kaj, Matica! Doit v Spodnji Topli rebri iiouČuje kot učiteljica moja pi'ijateljica. Idimo jo obiskat. Se bomo vsaj lahko pošteno odjiočile in iiokrepčale. Zavijemo jo po ti'ati prot.i vasi. Ni bilo treba dolgo hoditi, Ami)ak to rečem: blagor jim, ki se tu čutijo zadovoljne. V tej grapi si'edi hribov bi ne obstala, tudi naslikann, kakor se navailno pove.' Jz gostilne sredi vasi se ra/hîga godba, petje, vriskanji; in udarjanje čevljev, kakor na jilesti. Tu jia pač nmlo mislijo na vojsko! Gospodično nismo našle doma. To jfr že pi'eveč. Sedaj naj se pa Se eidtrat mučimo nazaj gori, A di'ugače ni kazalo. Upali smo, da bo gori v gostilni večidel gostov že odšel in medve bomo lahko zaïiostîle svojim potrebam. Tu Še vse kakor v mravljišču. Moj Bog vendar! Mimo, Manca, mimo gostilne še enkrat. Dobro vem, da so notri še znanci iz Toplic, Znabiti naju vendar ugledajo. Přišedši pi'cd hišo se nalašč malo ustavimo in Manca mi jame jazlagati: „Poglej, to je tista pločevinasta streha, ki se tako blišči doli v dolino in jo je opaziti ob soliičnih dneh celo îz Zatičue." Jaz sem streho bolj malo gledala, tembolj pa družbo na vrtu pred hišo. „Nate, frajle, pojte pit.," se oglasi iireščeč glas kmečkega polpijaiiega fanta, ki nama moli kozarec vina nasproti. „Vsaj ti pridi, ki imaš tako „fejst" krilo!" Slišiš, Manca, taka neolikanost! Kar tiče naju, kakor bi bili krave skup pasli, ko se v resnici Še nikdar nismo videli. Kako si upa kaj tacega! In misli, da bomo kar iz njegovega kozarca pile. Veš kaj, kar hitro pojdimo domov. Vso dolgo pot pa in vse težave in zopernosti obi'nimo v pokoro za svoje grehe, i)a bo. „Kiij imaš tudi ti grehe," me draži Manca. „Seveda. Kdo je'brez njih! Imam jih jaz, ti pa tudi nisi na duši brez nič." In smo odšle od sv. Petra. Marica. kazeii. Nahajamo se na visoki)i liribili, kjer je še dovolj snega iti je pi'ecoj mraz. — Hvala Bogu, slovenski fatUje smo se vedno pri zdravju! Naj zado.sfnjejo t.e vrstice..." ťraijjo Neubíiiicr. Na bojiščih« (Po melodiji: „Snoi" (Ihv' je slrtiifa jmlii" , . .) Ki'vca se je potočila, napojila je polje, vse gozdove oškropila, liribi vsi ()(i nje riulé, Zaevetcle l)i poljane, ali, kako naj zaevctó! Tisoćkiat so jjickopane, v njih grobovi so sanió. ^ašušteli bi gozdovi v tiho noć sladko skrivnost; ali plašilo pred lojjovi V inolk zavija Car se host. Pela bi na griěii koča, ali nem je tiiii stan! I^e molitev plaka vroéa gioze|)olna v noč in v dan. DomaČe in tuje novice. Oficijelni patrijotični znak s kranjskim grbom je prav lično izpeljan in tri)ežno pozlaien. Je tedaj zares najlepši spomin na }Jomenljiva leta svetovne vojske. Hcziic liiti'o po njem, ker zaloga tii velika! — ■I^obiva se za ki-one v Novem mestu pri J. Krajec nasi, in T'rb. Horvat. Podeljeni sta zupnyi: Šmarjeta č. g. Ivann P e r k o 1: u , žni)ticmi! ujn aviteljn istotaii), Uoiji nad idrij,, t gospodu 1'etni ijikarjn, žnpnonm npraviteljn islotam. ^ Podeljenaježnpttija Kočevska Platiina \iktovju Kraglu, žnpnemn upravitelju islotani. Nova maša. v nedeljo 30. t. m. ob Ht. un daruje g. 1>. Heniigij .1 erel) v župni cerkvi sv. Ti'ojice v Tržišču pt v« sv. mašo. Pridigiije i)reč. g. .losip Plantarič, dekan v '1'rebnjem. ■ - Xovonnisniku obilo sreče in blagoslova! Zaslugam čast! Oil višjega vojaškega pove^stva na Dnnaju je prejel gospod ťmnc 8alehar, r. p. 1. r. i)ri poljskem iiavbiťnem polku št. 2«, krasno pohvaltio 7 let. Naj počiva v miru! Junaška smrt. — Kadet ]iogomir ■Pajdiga absolvirani jnrist je padei na gališkein bojišču. Pokojnik je lodom Novo-meščan ter sin gitiinazijskega ravnatelja K- Ignacija Fajdiga v Jvranjn. Jiridko pi'i-zadetim roditeljem naŠe soŽalje! Duša Jii'iaka i)a naj vživa večni raj! Častno padel je na laškem bojišču l>i-a poi'ščak M. E r h a rt i č, si uŠat elj eksportne akademije na Dunaju, sin sod. svetnika Erliartiča v Celju. Bodi mu časten spomin ! Na laškem bojišču je padel kadet Kastelir., doma iz Mettiaja pri -^aticinj. Obiskoval jo gimnazijo v àt. Vidu l"jjubljano ter l»ii izvrsten dijak in je Jiieseca niarca t. 1. dovršil tinitnro z odliko. ^^ ' l'iaturi je nosil srebi'iio hrabrosi.no sve-;'"Jo, ki jo je ])i'jshižil v vročih bojih pi'i Oslavju. l\i|ado življenje mn je končala p'anata, ki se je tik njoga razletela in ^ njllll jiJ^JIj^ j^PJ. voji,|;oV. ot^T vzoren :\larijin • ^'aj počiva niii'110 v luji zemlji! . Nove položnice je izdal poštnohra-'iiciii ni tid. Tiskane so črtio na belosivem titî!"?-"' ^'"sedajne položtiice se laliko še "porabljajo. Benediki Yv /ia obl M • 'iakor se poroča iz Ki istijanije. vlad'ir' "r ^opiît pozival narode in .„..r' "''j sklenejo mir in ustavijo prelivanje krvi. Hvaležni učenci. V četrtek 20. julija so obhajali abiturijenti leta 1860 petdesetletnico nniture v Novetii mestu. Udeležili so se te slavnosti ti-le gospodi: Višji sodni svetnik (ï and in i, štabni zdravnik di'. Ferd. Trene, deželni šolski iiadzoi'ink Linhart, žiipniii -) an čigar in kaplati na Uaki Vai'!. ■— Pri tej )ji iliki so se hvaležno spomnili zavoda, na katerem so maturirali, in podarili štirideset kron dijaškenni iK)di)ornenin društvu novomešl;e gimnazijo. Lejia hvala za darilol Daj Bog, da bi obhajali leta Í9ÍÍG šestdesetletnico ! Nevarno ranjena sta bila na italijanskem bojišču dijaka novomeške gimnazije Jože (!velbai- iz Kostanjevice in Jože Zakrajšek iz Vel. Lašč terse zdravita v bolnišnicah. Na trebušnem legarju je nevanm obolel gos]), sadjarski nadzoiiiik Mnmek v I yjnijljani. Na kozah je ohtflelo v Veliki Doliin za ustanovitev vann Šusteišiču na Dolenjskem od do 15. julija 1 1 oseb. (Kor. uiM Vpoklic Črnovojnikov letnika 1897. Ornovojniki letiiilca 18'J7, ki so bili pri prebiranjih do (hie ííii. julija líHtS sjmznaiii za sj)osobne za vojaško službo, bodo vpoklicani dne 1. avgusta; oid, ki so bili po juliju t. 1. spoztiani za sposobne, pa dne JO. avgusta. Nova banka v Ljubljani. Deželna vlada v Ljubljani je potrdila pravila nove banke pod tirmo „Ilirska banka" v Ljubljani ter dala dovoljenje deželnemu glavarju dr. in tovai'išem. Darovi za cesarice Elizabete rezervno bolnico v Novem tiiestn: (í. pl. Wurzbacli na Mirni: zavoj šarpije; g. MerŠol tn : pet rjuh; 1). n. dame Rdečega križa i ;■}(> parov cojjat. — Delale so jih naslednje gospe in gospice: Vodnik, Miilileisen, Pleiweiss, Kos.s, Derganc; Roza in Klementina Piill, Garzarolli, liudna,(iiroiic(dli, Kckel, Mlakei*. P. n. damam in darovalkam iskrena livalal Odd^a žvepla. Deželni odimi' je prejel in I'azdelil č! vagone žvepla med \'inoi'odiio občine. Ker ima priti še nekaj žvepla na Kranjsko, naj se županstva, ki ga žele še dobiti za svoje vinogradnike, nennidoma jn'iglase pri deželnem kultiniieni uradu v Ljubljani s svojimi naročili. Smrt v vojski. Dne !). julija je padel na Laškem pi'i nekem naskokn 20 letni Matija Kobe iz Prapreč. Pokopan je na skujniem pokopališču blizu gore Cima Dodici. Častni naslov cesarskega svetnika je prejel oki'ajni Šolski iiadzoiiiik za Ljubljano gospod Anton M a i e r povodom njegovega vpokojenja. Tri krave je zai)lenilo orožništvo na Težki vodi, ki so bile kujiljene na sejnni v Kandiji. Kupec jih je najbi'že nameraval ntiliotajjiti in spraviti čez (íoijance na Hrvatsko tei- jih oiidi prodati za visoko ceno, — Kmetovalci, opozarjamo vas, bo()ite previdni pri prodaji živine, komu jo prodate. Mestna vojna kuhinja v Ljubljani se v splošno zadovoljnost }irav lepo lazvija. -ledila se oddajajit /ji dom od 1 I, do 12. ni'c dopoldne iti zvečer od 5. do (J. nre, za sedeče goste opoldne od 1 do 1. ni-e in zvečer od (Î. do 7. ure dalje. IJene so sledeče; Vse kosilo, to je; juha, meso in l)riki!ha 00 vinarjev, čisla mestni juha ali prežganka H v., zakuhana mesna juha 20 v., piikuha in večerja, to je soiafa s ližolotii ali vsako posei)ej, dalje koleral)iee s krotii-pirjem, ali krotiipir v ottiaki 20 v., polenta 1 n v. Razen tega se zvečer po taožnost i dobe pljnčka ali rajželjc v omaki, porcija 20 v. V Nemčiji bode peto vojno posojilo razpisatto v septembrit, kakor j'azglaša dižavni zakladnik. Utesnitev porabs mesa in masti. Deželna vlada zankazuje: Prodaja mesa, surovega ali pripravljetiega (knhatiega, pečenega, l>rekajenega. nasoljenega i. dr.), oddaja tiiesa in jedil, ki sestoje poiiolnoiini ali deloma iz tiiesa, ter nživatije mesa in jedil, ki sesl.oje popolnoma ali delotna iz tiiesa, je dovoljeno samo v nedeljah, potiedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah. Z mesom sc unievajo vsi užitiii deli goveje živine, telet, pi'ešičev, ovac, koz, konj, kuncev, perutnine ill divjačine, dalje mesne konserve, pi'e-kajeno blago in — z izjemami, navedenimi v § —■ tudi klobasarsko blago. Na mast, surovo in scvrto, na slanino brez mesa, ki i, mozeg in kosti, mesno juho in na krvave, j^itrne in ]ia pretisnjeiie klobase se prepoved ne nanaša. ~ Za vrste klobas se določajo naslednje najvišje cene : za krvave klobase za 1 kg ;-3 K 20 vin,, za jeti jie klobase za 1 kg 3 K HO vin., za {iretisnjene klol)asc (žedodec) 1. vrste ii K 40 vin., za pretisnjene klobase (želodec) 11. vrste S K to vin. — Prestojiki tega nkaza se kaznujejo. Ta ukaz dobi moč dne 2;"», jidija l!)l(i. S tem dnevom izgnhi moč !.. u, razglas z dne I 1. maja li)15. 1. Dobra volja Kranjca ne zapusti. Iz ruskega vjetništva je pisal po 21-i mesecih ■— avgusta bo dve leti, odkar ni bilo glasu o njem — Anton yovak z Drganjih sel, župnija Vavla vas, sledečo dopisnico: „Dragi oče! liotovo mislite, da me ni več med živ i tli i ; ali jaz le še stepljem kruh in kašo in drugo, kar dobitu jtod zobe. Zdrav sem, hvala Bogu, Še nekaj: sam eno bolezen imatn, da se mi namreč želodec precej krči. Ako bi prišel domov, bi se seveda zelo lahko pozdravil, in ni nič novega, kakor to, da se selittio vedno drugam, katii, ne znam. Pozdi'avi Vaš Tone,^' Po 10. uri zvečer ne smejo bjti v Hcki žene in (Lekleta ziniaj brez spremstva, sieei' bi bile aretirane. izgubil sem od Sevnega do novega novomeškega jiokopališča veliko svoto ile-narja. Lepo jirosim poštenega najditelja, da mi proti dobri odškodnini v)"n(!. — Janez JMikec, jiosestnik. Mali Hlatnik, žnjiiiija Řmihel prî Novem mestu. Dan ogrskih Slovencev. Dne 3n. jn-lija se bodo med ogrskimi Slovenci nabirali prostovoljni darovi za povzdigo njihovega ČasojHsja. A^pokojeni župnik -ložeť Klekl izdaja „Novine" in „Marijin List". Oba lista se imata boriti z velikimi denartiimi težavami. Prihodnjo tiedeljo bodo ogrski Slovenci po cerkvah in tudi zunaj cerkva nabirali za svoje liste. Priskočimo tudi mi svojim vrlim I'ojakom otistian Min'O po svojilt močeh na pomoč! Darovi se po-Šiljajtt č. g, Joželii Klekl, vjiokoj. župniku v Čerensovcih, p. Usei told, Zalatiiegve, Ogrsko. Vojni pregled. [lalijiuisku iKijisre. — Po iiradiiein poiočilu iy. julija so Italijani po obnovljeni ^iJti pripravi a topovi zojtet iiajiailli z iiioùniiid silami jugozahodao od prelaza Borcoia trikrat naše postojanke. Otibili smo jih z ročnimi firanatanii, z ognjem strojnih pušk in s kamni-tiini plazovi. V odsekih Bebi in Jiabelj na koroški bojni črti traja živaJion topni,ski oj^ciý dalje. Na gori Mitta^^skotel so jionoOi napadli oddelki alpincev. Po trdovratnem boju branilcev, kateri so zaplenili eno strojno puško, se je napad izjalovil. Italijani so zvečer obstreljevali Trbiž s topovi. Posebno Dobrdobsko planoto je ol)stroljcvalo italijansko topništvo. — 20. julija javlja uradno poročilo, da so ae splo.ŠHO stojánko. — "Uradna poročila dne 23. in 24. t, m, poročata o zelo tjntih bojih, ki so so razvili mi bojni črti južno od Val Sugana in v prostora 1'aiioveggio in l'oliegrino. Italijani ao na več inestib večkrat ljuto najiadlí, a povsod bili odbili z najtežjini izgubami za nje. Posebno so so v teh bojih odlikovali lovski bataljon št. 7 in deli jiešpolka št. 17, proti katerih' postojankam je bil namenjen glavni naskok sovražnika. Na bojni črti pri Soči so Italijani močno obstreljevali goro sv. Mihaela Klisko bojiščih — Kakor poroča vojni poročevalec dne 20, julija, vršili so se 19, t. m. po večini boji manjših oddelkov, tako ob ru-munski meji na pogorju Giuiimlcu, katerega so naše poizvedovalne čete potem, ko so z vztrajnim sunkom pognale v beg ruske kozaške oddelko, zasedle. Tako tudi na gab'ško-ogrski meji, severno sedla Prislop in v odseku Zabio-Tataroiv. Do odločilnih bojev ni nikjer prišlo. Na črti Stripe, kjer jo zadi^c dni vladal mir, poskušali so deli armade Čerbačeva na več krajih proti postojankam armade Bothnierja napredovati, a so !>iii .še prerfno so dospeli do naših ovir, po dobro merjeneiti topniškem ognju razpršeni. V Voliniji in Polezijl traja že nekaj dni skrajno deževno vreme, vsled katerega so se tiimošnjii deloma vže posušena močvirja zopet razmočila in reke znatno narasle. Kljub teitni razvili so se v nekaterih odsekih boji. Vzhodno Gorohova pri Zwiniuezi ob Bezimiehnaji napadle so nemške čete ter potisnile rusko črto v vzhodni smeri preko nižiive nazaj, .lužnovzhodiio Kašovke, pri ovinku Stohoda, so presenetljivo napadli avstrijski oddelki neko rusko jtredi^jo utrdbo. — 2L julija aradiio javljajo, da so bili v Bukovini na višini Capid odbiti jionovni ruski napadi. Očiščene so višine severno od prelaza Prislop. Pri Tatarovu trajajo boji da^jc. Izjalovilo se je več ruskih napadov pri Jamni. Po večdnevni topniški pripravi je sovražnik napadel v izlivnem kotu Lipe. Zavrnili smo sovražni sunek čez \Vcrben, vendar smo pred vnovič grozečo obkoîitvijo našo naprej potisirjeno postojanko umaknili v prostor pri Berestečkn, — Vsi napori sovražnika, da si pribori dohod na Ogrsko, so se izjalovili ob hrabrem odporu armade Pilanzer-Baltim. — Po uradnih poročilih 23. in 24. julija smo umaknili čete, ki so se borile na Magari, proti gbivneinu grebenu Karpatov, ker jim jo grozil močan ruski sunek južnovzhodno od Tatarova. Vsi ogromni ruski napadi pri Kigi so bili odbiti. Zahodno bojišče. — Vojni poročevalec poroča dno 21. t, m, da jo boj ob Sommi, po preteku treh tednov, kljub dosedanjih neprestanih težkih bojev, dosegel višek, ki se ne da presen. Gotovo je, da so sedaj tudi Angleži, ako tudi v prvič v njih zgodovini, dali kur mogoče svojih lastnih čet, tla izsilijo zmago, Njib napadi v globoko strnjenih vrstah, ki so pričeli 20. t. m. po (juti topniški pripravi, so presegali daleko Ijiitost onib sunkov dne 1. julija. Dolžina njib napadalne črte je bila približno euaka oni 1. t. m. Vsi ti, zopet s spočitimi četami, do desetkrat na dan podvzeti napadi, odbiti so liili z ogromnimi izgubami od nemških železnih hrabrih čet. Topništvo delovalo je za in pred gostimi angleškimi najiadalnimi četami, strojne puške storilo so svoje in kar je ostalo, poajiravila je nemška pehota s proti-stmkoni. Da je bilo to početje potrebno, ae uvidi, ako se pomisli, da so Angleži napadali tia vsakem kilometru dolžine bojne črte skoro z dvema divizijama. Angleži, kateri so bili o vsem po fivojib letalcih jako dobro poučeni, so lahko računali na pridobitev ozemlja, a britko so se varali, kajti z grozovitimi izgu-batni so ostali na svojem prostoru, ne du bi pridobili za peclenj zemlje, — Ob istem času napadli so tudi Francozi v južnem odseku, da razbremene in potnagajo svojim prijateljem, in res se jim jo posrečilo udreti v neki mali naprej štrleči gozd. Na celi ostali bojni črti le malo bojevali, sovražno topništvo je obstre tjevalo le od časa do ča.-ia živahnejše posamezne so se razbili divji sovražni napadi na hrabri odseke tirolsko vzhodne bojne črto in koro.skega^^smrti ne boječi so zvestobi do dolžnosti nemških mejnega ozeuilja. — Trajno pod težkim topov- čet z izrednimi izgubami za sovražnika, Vspeh skim ogljem so našo postojanke vzhodno od ])reiaza iioreola, se glasi uradno poročilo 21. jul. ÍÍ velikimi izgubami smo odbili močne sovražno sile, ki so v tem odseku pod varstvom megle prišle blizu naše črte. Sovražna artiljerija vidno ojačuje svoj ogeiy na črti Fleimstal. — 22. julija pa se iiradno poroča, da je stalo več odsekov zahodne iii vzhodne tirolske črte jiod ^utiin sovražnim topniškim ogtijem. Na višinah severno Posine so vzelo naše čete neko italijansko opa-zovališče in odbile močan sovražen protinajiad. V pralpoiju trdnjave Paneveggio odbili smo na])adc posameznih sovražnih bataljonov. Južno prelaza liollo posrečilo se je sovražniku neko za opazovanje prirojeno naprej potisnjeno opira-liščo zasesti.— „Tagesanzeiger'' ])oroča 19. jul. iz italijanske bojne črto: Jîo^j brezupen, kakor je bi! kdajkoli ]»rej, je postal zdaj za Italijane strategični položaj. Z neznansko težavnind naskoki na aodai^e avstrijsko glavne postojanke na Monte Interotto, Monte Zebio in na ( 'ol Santo se zaman trudijo. Te postojanke so bile še pred dvema mesecema italijanske glavne po- celega tega boja je za Nemce jako zadovoljiv in mirno lahko pričakujejo nadaljnih dogodkov, ako tudi si sovražnik no ])rivošči oddiha. — Po poročilu Kor. ur. iz Londona 23. t. m. obsegajo seznami izgub treh dni imena 78.147 mož in 410 častnikov; častnikov je mrtvih 184. Tedaj so izgubili Angleži v tej tridnevni bitki nad 78.000 mož, lialkaiisko bojišče. Uradno se poroča 22. julija, dase vršeobSpodnji Vojuši prasko.— Rnnninija se dosedaj še ni odločila piše „Vos-sisclio Žtg.-' Dejstvo jo. da je liusija seciaj izročila Kuniimiji juotijiostavno zadrževano strelivo, od katerega je šlo .sedaj vže 30 vagonov v Kuinuuijo. Na kako pozitivno odločitev rumunské vlade pa bi bilo vsled te^a napačno sklepati. Da liusija danes zopet upa na liu-munijo, je brez dvonm, in najbrže upa, da bo to nado pospešila, če odjenja gletie streliVH, Da bi se líumunija v tem trenutku definitivno odločila, po naših informacijah ni nusliti. Bodoči dogodki na vzhodnem bojišču bodo v prvi vrsti bistveno vplivali na končno odločitev liuuiunije. Raznotero. Ponarejene krušne karte. V Kiakovu so (lo<,ni;ili, (la je liilu v iironiclii SO'Vn 1)«-iiarejííiiili ki'iisiiili kni t, roiiai cjalci so s temi kartanii nakiiiiovuli mok», katci'o so i)otC)ii za višjo cciio jiioilajali [)0(i ruko. Vojna je trajala do L julija i;)](j 1'aviio eti milijon miinit, tako j« izračunal iioki i-ačunski mojstisr. Molitve v vojni dobi so bile v starem iasii ostio odrejeiiL', iii siccr jih je sam eosar oilreiiil, in če ju bilo bojišie še tako oililaljiino, 'J'ako je bilo tndi za Maksimî-Ijaiia I. Njegova naredba leta 1 ^títl. se je glasila tako-le: „Kakor smo že davno na avgsburškeni dvoi'u naročili, iikaznjem i Kilaj, (la se na Diuiajii kakor tndi po raznili di'ngib avsti'ijskili deželah tei' v kraljevini Češki ter v mejni grofiji moravski, odredba izi)oliijiijc in smo v ta namen odredili zvonjenje. Kdor bo slišal zvonjenje, naj pade na kolena, prosi Boga, da se skrajša sid božji, da nam nakloni nebo iimago, kakor sc glasi molitev, ki smo jo nalašř za to dali Ri)isati in natisniti. ^Mo-litev naj vsakdo, ki zna brati, pobožno bere. Vili tega iniajo duhovniki vsak petek, kadai' bo zvonilo, prirejati Ijniiem v cerkvi kiatkc pridigo o sv. pokori, kakršno smo tudi na svojem dvoi'ii nkrenili. Po pridigi ima biti slovesna sv. maša in morajo biti med mašo vse trgovine zaprte. Naposled odrejam, (Ja se v teh žalostnih časih ne vršijo nobene veselice, ne ples, ne zabavni večeii (za vojsko s Tui'ki)." — Tako se je zgodilo. V petek so bile cerkve vse polno vernikov. Ko je zvonilo, je vse molilo doma, na iijiva)t in v delavnieah. Priprosto uspavalno sredstvo. Dr. Ebstein v Elbingti poroča v nekem strokovnem listu, kako je odki'il zelo priprosto in v vsakem ozijii neškodljivo iispavalno srodstvo. Ko neke noči ni mogel zaspati, se je z obema rokama oprijel navpičnih drofïov na vzglaviiem koncu svoje postelje. In glej, kmain je nastopila utrujenost in zaspal je. Htvar je enostavna. Z navedenim nategnenjcm rok je povzročil jjravilni krvotok v glavi in tako odstranit temeljni vzrok nespanca. Kazen tega se v takem iiategu utrudijo gotove skupine mišic, misli se osredotočijo v eni smeri in odvrnejo od dnevnih skrbi. Spanec ga je rešil. V Kološu na Sedmograškem je stal pred divizijskcm sodiščem honved rumunské narodnosti, obtožen težkega hudodelstva. Razprava je bila dovi'Šena, javni tožiLelj je jircdlagal smrtno kazen. Govoriti je imel še zagovornik. V sodni dvoiani, kjer je Šlo pravkar za življenje in stiirt človeškega bitja, je zavladala globoka tihota. Tedaj se razločno zasliši glasno smrčanje. Kdo bi spal v tem napetem trenutku? Obtoženec! Zagovornik je pokazal nanj in imel ta-le kratki govor: Slavno divizij.sko sodišče! Pripravljen sem bil za velik brambni govor, katerega pa sedaj ne bom govoril. Blagovolite sc le ozreti na obtoženca. Vprašam, ali more biti kriv človek, ki mirno zasjii v trcnotkn ko odloča sodišče o njegovem življenju in smitiy Soiljii dvoj- se je niitaknil iz dvorane in po kratkem posvetovanj» razglasil oprostilno razsodl)o. Usmrtitev dr. Battistija. Di'. Battisti jo bil eden najhujšili in-eilentistov, čepi'av vnet socialist, Že pred enim letom je bil osintiljen veleizdaje, pa zbežal je preko meje v Italijo, kjer je govoi'il na številnih shodih za osvojenjc „neodrešencev". V italijanski armadi jc napredoval do stotnika bei'sagljercev. V snganski dolini so naši vdrli v sovražno postojanko, v kateii so našli nekaj mrličev. Nek poročnik, doma na južnem Tirolskem, je pogledal na mrliče in ko je zagicdal italijanskfiga častnika, ki je ležal na tleh nepremično, je zaklieal: „To je dr. Bat,tisl.i. Tega pa moramo spraviti v Trident." Ukazal je dvema sanitej-eema, da naj pobereta navideznega nij'liča. Vojaka ga hočeta pobiati, kar italijanski častnik oživi in nameri itištolo na jjoroČtnka. Prijeli so ga, zvezali in pi'cpeljah v Trident, kjer ga j(; ljudstvo pozdiavilo s „Pluj!'' in „Abbasso liattisti." Une ÍH. julija ga je obesil diinajski rahelj Lang. ■— liatt.istija so izdali od nas ujeli ljudje, ko se je jni umiku iz .Monte ('orno skiil med italijanskimi trupli. Jiattisti se je ilelal lurtvega in je čakal na ijriložiio.^it, da bi iišel k svojim ljudem. Ujeli al])iiiei njegove čete so i)a spoznali komedijo, ki jo je igral in o tem spojočili našim ljudem. — Z Battistijem pa so naši njcH i.ndi v Italijo t>obegtiiga odvetniškega kandidata dr. Filzija, bivšega občinskega svetovalca v iioveretn. Filzi se je sedaj kot laški poročnik boril proti Avsti'iji. Tndi di'. Filzi je bil obsojen na smrt in usmrčcn. Sokrivec sarajevskega umora. Ko se je vzel Niš, se je našel med spisi srbski'.ga državnega ariiiva tudi obsežen zvezek o moi'ilnem načrtu proti avstrijske?mi prestolonaslednik« z iitiejii častnikov, ki so se udeležili zarote. Imena so sc naznanila tistim ujetniškim faboi'om, kjer bivajo srbski častniki. Posrečilo se je, da so poizvedeli, da sc nahaja v iijetniškem taboru v Gi'odingu l)ri Solnogiadu srbski polkovnik Hadovič, ki je soki'iv umora nadvojvoda prestolo-fiaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge, vojvodinje Zoiije liohenl)e]'ške. Zaslišanje je dokazalo, da je bilo to j'es-nično. Polkovnika Radovića so takoj zaprli in odvedli v solnograški garnizijski zapor. Sodilo ga bo vojno sodišče v Sarajevu. Polkovnik Radovič pripada tisi.im srbskim častnikom, ki sose udeležili nmoi'a kmlja Aleksandra in kraljice Di'age. Razvedrilo. Hladnokrvno. Gost svojemu prijatelju, ki leži po dolgem pred vratmi gostilne: „No, prijatelj, kakor je videli, ,so te ravno vun vrgli!-' — „Nič ne dé, sem bil it.ak namenjen domov 'iti !" Huda grožnja. Potepuh: „To vam rečem, gos[)od žiiiian, da me v vaŠe gnezdo nikoli več ne bo, kajti v tako zanikainem zaporu kakor to noč pri vas, še nisem bil, Oiikar se po svetu klatim!" Uganit. Sodnik: „Zatoženec, vi Jiii-znate, da ste ,Janez Rigelj, ki smo ga nedavno izpustili iz kaznilni(!e. Kakor vse kaže, vas dveletni zapoi' ni prav nič poboljšal !" — Zatoženec; „"Meni sc tudi tako zdi, gospod sodnik!" Ima prav. Gosjioii: „Kako me moi'ete na posodo prositi, ker vas niti ne jio-zuam?" — Tujec: „Le posodite mi, potlej mc hote že poznali!" čudno. Reva: „Oh, gospa groiitija, dajte mi kaj podpore, — bolezen mojega očeta me več stane, kakor morem zaslužiti!" — Grofiuja: „To je pa vendai'Čudno, kako more vaš nnri bolj bolan l)iti, kakor pripuščajo razmere!" Tekoča voda. Tujec kmetu: „Viste rekli, da imate pi'ed hišo tekočo vodo, jaz pa vidim le vodnjak na pumpo!" — Kmet: „Le malo potegnite, pa bo voda tekla!" Pri vojakih. Podčastnik: „Kaj jeto: hinavščiria?" — Novinec: „llinavščina jc ~ — če vojak trdi, da ima „svoje vi.šjc" rad." V gostilni. Pivec: „Taki, ki so po-potovali po Afi'iki ali AvsLi'aliji, tožijo, da so toliko ti'peli zaradi pomanjkanja vode. daz bi leta in leta lahko izhajal brez voile!" Snubitev na kratko. Snubec: „Ljuba Minka, meni samo nekaj manjka—^Tebe!" V sodniji. Predsednik: „Ali nikakor ne morete s pijančevanjem nehati V Meni ne gi'e v gkvo, kako more človek še jiiti, ko si je že žejo ngasil!" — Zatoženec: „GosjKid predsednik, ravno v tem se človek loči od živali!" Vrnil mu je. Pisarniški sluga: „Kako, da vam ne morem nič prav narediti in da ste tako o.sorni z manojV" — Soilnik: „Vidite, meni se je javno tako godilo, ko sem bil enoletni prostovoljec, in vi iiioj narednik !" Iveri. iS (,ežko nalogo je, kakor s hladno liojteljo. Ge človek le nogo noli-i vtaktu', ga zaskcli po celem životu; če pa korajžmt notri skoči, mu pa dobro dé. Da smo imeli srečo, navadno vemo šele, ko smo jo zgubili. Ce te skrbi,, })omisli na julri, če imaŠ srečo, pomisli nazaj. Si'ečen je tisti človek, ki" se nima sreči zahvaliti, da je srečen. Ljubezen in pamet, sta jiodobni solncu in luui; ena izmed nju vzide šele, kadar druga zaide. Naročajte „Dolenjske Novice!" Izjava. Ker odhiijiuii zojiet iiuzuj v vojno službo, izjfiv^am tem imtoiii, thi riiseiri in no bodeiti plačnik 7.& nobeno dolgove, če jib je. aii če bi jih Še kdorkoli delal brez mojega dovoljenja na moje ime nii mojo posestvo, bodi.'îi to v denarju ali l)lagi!. Raiež, dne ai. ji.ljjfi lyiG. Kl'anc'laborsk.v, posestnik-in gostilničar. Loterijske številke. Gradec, li). julija 8;-i 40 HI 30 72 Mlin v najem ali na tretjino vzamem — stremi ali štii'imi tečaji. FRANC NOVAK, Mala Bučna vas št. pošta Novomesto. 01.2-2 07 4 V imenu Njej^ove^a Veličanstva cesarja ! L', kr. cikrajiio Hodi.Wo v Uiiilutfovem jo lUKpiavljaio tiuřili (Iriiivinic« iiriiviltiistva oiiravitHljii p;. Kapřiclia, nlitoženltfi M;mj(! Tiirlî, liutero j(i dvignil ()l)t()žitelj KOjier iUai-ijo Tiiili zai-aili i)rentu)ika po § 15 imr. n dne 7. iivRiiKta 1015 št. '.Í28 (1. iti je [10 predlosíu ulitožitolja, tiaj sb ka^iiiije ra/Budila tako; Marija Turk, au lat ňtara, rojctia v (iabriji, oinoitciift, prodajalka soùiv ja v liiidiilfiiveiii, iiokai! nov siril, Je kiiva litcKtopka po S 15 ces!. naniillw t duo 7, avfïiii'la 1915 št. 228 dr/. >;Hk., storjenega .s tem, da jc nieseea jiiuija i. 1. iifi ťCiíti v Kiiiidiji kdjioviiia kot bianjevka imïujo po (i4 viiiiirjev tip, — tomj li jiDnudlio prukašala dotlej «hifajue tene, da Lii si Ka^otovila jiridobltov iilaga in Ka Iradoi'i! liitpovacije jirciiiKJsI pred driifriiiii kupei, tonij iartihljajo i/reilne raziiiore, ) j vo v Kroť'o ne x Tojnim i^taujciii, /Al iimliliudiui potrebne reii plat-evala oftitiio íezmťirue ceno iii se obsodi radi tega po g 15 ojiienjoie naredbo z iipni-abo SS ia !i()f( k. z !i'a 20 K denarne kazni oziroma 2 dni v zapor. Daljo KO v Biiiifilu ^ liJ imeiioVaao iiarodlie do-iaii, dft KC itiia la soilliii bruï razlogov objaviti v ia-BO[iÍBii „liobijijMko Noviťc". V Hiiiinlii § yíí9 k. lir, se obtoiciika obsoja v povratio stroškov kazenskega postopanja. C. kr, okrajtia sodtiija v Rudolfovem, odd. tli., due -t. julija 191fi. Zahvalil. Za vi^e lioUazo soeiitja in Ijiiltozni, ki so se mi v talili ubili nitri izkazali ob >verřiiii ia iieiindni smrti luojí^tfa nad vso Jnbljeticjiii sojtroíía, ozir. lirata, g^jmdii Antona Oačnik mesarja, gostilničarja in posestnika iïrtikuiti Vřoni svojo tiajiskrunejšo zidivnio. 1'o.scbtio jM-isri'iio .'io pa še /alivaljiijeai bhifrorod. ifosjiodoma Dr. KtraSokn ia Dr. Vanjiotii'11 /a btlro zdravniško iiomui', mil. ÍÍ jiroštii Ur. Seb, Klbertii, [ireťast, kapiteljski diiliovšúiai, ěě. oo. ťranfiškanom, ffff, Usmiljenim bratom, ii-.. Ksmiljetiim wistram, nadalje conjoniiii darovalcem ven-l'ûv, .^laviKiinu zastopstvu veteranskoga društva, v.teiii gg. uradnikom in jiioAčanom ia drugim Ijuiiiiii spreiiiljoviileein iz me.sla in okolii^o, ki so tako latto^nbrdjno izkazali rajnemu rast na iiadnji poti. VHOtn skapnj in vsako..... posobej poplaćaj Bog tisorkral! Dragega pokojnika pa pripo-ryěujeiM v inolitov. líťDOLFíJVO, V.K julija liUG. I vaiikii(i!aťiiíli roj.líořar, soproga. Zahvala. Tovoiioin bolezni in Huirti našo Ijiib-Ijoiie lii;orku, oziroma Bostre, evakiujo iii torke, Kospodii'ui) Ane Jelenec se inkrono zalivaljujcmo vsem sorodnikom, jrijatoljoni in znancem za izkazovano na-donjenost in jionioť"^ med boleznijo, za nstmeuB iu ]!tsateno izraze tolažbo ob smrti tor za častno sjiremstvo ob jmjirclin. V prvi vrsti jia se še /HÍivaljujcino preč, kouvonhi llsiniljonili bratov tor vole-conjonima rodliitianm dei sodri, svetnika Kovačevi in Znrc-Steuibtirjevi, ki so nam bili v tem težkem času veduu tako iniki-sri'na pomoč. V K,\XDJ,I1 iu IIETIJKI, dne 2;í, julija ISJlU. /uhijoči ONtiili. Knjigoveznico ]. Krajec nosi. v Rudolfoucm * h vedno Izvršuje vso navadna dela solidno In hoior mogoče v vojnih razmerah točna In ceno. Posebno opozarjamo notas o Is he In druge hnjižnice. Istotaho se prlporočuje Tiskarna. JOS. BERGMANN, LEKARNA v Rudolfovem, kupuje po najvišji ceni il^ štupo (seme) lisičjega (glej podobo) gopčično seme C^enof), : : ; kamilice : : in drujça zdravilna zelišča in cvetje. 60-0-1