PODRUŽBLJANJE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČlTE
Dolžnost, zavest, znanje
Nedavno je po krajevnih skupnostlh v občinl Center povzro-čila vznemirjenje odločitev, da bodo ukinili delovna mesta referentov za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS. Odločitev ni prišla kar naenkrat. Izoblikovala se je po številnih razpravah o podružbljanju Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite na vseh ravneh, tako v družbenopolitičnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah ter strokovnih službah.
Profesionalno delo v osnovnih skup-nostih, kot so krajevne skupnosti, ni moglo dovolj na široko odpreti vrat vključevanju delovnih ljudi in obča-nov kot dejavnih soustvarjalcev siste-ma splošne ljudske obrambe in druž-bene samozaščite tako v obdobju pri-prav in odločanja kot v končni fazi. Zakonska določila in splošne politične smernice glede vloge in pomena sploš-ne ljudske obrambe ter njenega po-družbljanja zlasti v bazi niso zaživele, kot bi morale. Del »krivde« je treba iskati prav v delu referentov v krajev-nih skupnostih. Pa ne, da bi delali sla-bo. Nasprotno - večina je delala zelo dobro; samo preveč dela so prelagali na njihova pleča in podružbljanje ni šlo dovolj na široko.
Tako so delovna mesta osmih refe-rentov ukinjena. Nekaj jih je delalo honorarno, nekaj redno, nekaj s pol-nim, drugi s polovičnim delovnim ča-som, nekatere so si krajevne skupnosti med seboj tudi delile. Ukrep je deloma uperjen tudi proti prekomerni rasti ad-ministrativno-upravnega aparata v KS. Dva referenta sta se zaposlila na delovnih mestih referentov za civilno zaščito in mobilizacijo na občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo.
Občinski sekretariat je imel po uki-nitvi referentov na začetku nekaj te-žav. Praznino je bilo težko zapolniti, vendar pa postopoma le prihaja do no-vega načina dela.
Uspešna mobilizacija - pogoj za uspeh.
Nekaj nerazčiščenih vprašanj je še okoli delitve dela. Kaj naj bi prevzeli organi KS, kaj tajnik KS in kaj je nalo-
ga občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Tajniki sami ne morejo prevzeti nalog, kot jih je imel prej refe-rent za LO, ker so še sami preobreme-njeni z drugim delom, pa tudi k po-družbljanju LO in DS to ne bi prispe-valo. Med temeljnimi nalogami krajev-ne skupnosti, ki ji lahko rečemo tudi prednostna, je izdelava načrtov ža mo-bilizacijo. KS nosijo v celotnem mobi-lizacijskein procesu največjo težo, ta-ko po fizičnih opravilih kot po odgo-vornosti.
Ena od najvažnejših časovnih po-stavk pri izvedbi mobilizacije je zlasti dobro vpeljana kurirska služba, ki omogoča, da občane nemudoma obve-stimo o vpoklicu. Za kurirje pa ni po-membno samo to, da so zanesljivi. Da bodo brezhibno opravili svojo dolž-nost, morajo dobro poznati dodeljeni okoliš. Poznati morajo sleherni vhod, vedeti morajo, kje so seznami stano-valcev in še marsikaj. Prav s tem se zadnje čase bolj ukvarjajo po KS, saj so nedavne vaje NNNP pokazale dolo-čene pomanjkljivosti tako pri kurirski službi, kjer se srečujejo s kadrovskimi problemi, kot pri ažuriranju seznamov stanovalcev.
Hišna CZ - temel j samozaščite
Pospešena dejavnost poteka tudi na področju civilne zaščite. Sekretariat pomaga krajevnim štabom civilne za-ščite pri načrtovanju nekaterih uhre-pov, ažuriranju evidenc, popolnitvi enot CZ z vojaškimi obvezniki. Največ težav je z organizacijo civilne zaščite po hišah. Prav hišna CZ je temelj ce-lotne obrambe in družbene samozašči-te, saj bo v primeru potrebe, bodisi
naravne nesreče ali vojne, neposredna takojšnja pomoč še kako pomembna ter bo tudi edina, ki bo takoj sposobna delovati povsod, ker je specializiranih združenih enot premalo, da bi bile lah-ko povsod in ob vsakem času.
Od njihove usposobljenosti je odvi-sno, ali bodo v primeru potrebe lahko reagirale tako, ali pa bo treba klicati pomoč od zunaj.
Med glavnimi pomanjkljivostmi je _pxedvsem kadrovska sestava. V eno-tah je premalo mladih in žensk, preveč pa starih nad petdeset let. Usposablja-nje je dokaj drag in dolgotrajen proces in usposabljanje starih je še posebej »drago«, ker so vključeni v enote le krajši čas. Podobno je tudi z zelo mla-dimi, ki odidejo v armado in druge enote. Pripadnike CZ pa moramo vse-kakor usposobiti, saj enota, ki je le na papirju, v praksi zelo malo zaleže. Ne-kateri se pritožujejo, da so usposablja-nja preveč dolgotrajna in preveč toga. To marsikdai drži, vendar pa se je v zadnjem času že veliko izboljšalo.
Dobri štabi - dobro delo CZ
V krajevnih skupnostih je pomemb-no, da se oblikujejo dobri štabi civilne zaščite. Kjer so dobri štabi, je dobro tudi vse delo CZ. Podobno je tudi v hišnih enotah CZ; kjer hišni svet do-bro deluje in če je v hiši tudi aktiv ZK, potem praviloma zelo dobro deluje tu-di hišna civilna zaščita. Štab CZ v KS pa opravlja še eno odgovorno nalogo: je namreč povezovalec med KS in de-lovilimi organizacijami znotraj KS.
Materialna opremljenost enot CZ pa tudi drugih dejavnikov v LO in DS se hitro izboljšuje. Sredstva, ki jih zdru-žuje na podlagi samoupravnega spora-zuma združeno delo, so pretežno usmerjena v družbeno samozaščito in zaščito.
Se vedno so problematična skladi-šča za opremo, saj jih je premalo. Pred kratkim je bilo eno obnovljeno na po-dročju med Sumijem in Vegovo ulico, ki bo služilo tudi kot baza za občinsko gasilsko enoto. Zaklonišča so grajena dvonamensko. V mirnem času jih upo-rabljamo kot skladišča za shranjevanje opreme enot CZ, NZ in TO.
Zaklonišča so grajena tako trdno, da lahko nudijo najbolj ogroženim skupi-nam prebivalcev zadostno zaščito tudi v primeru potresa višje stopnje. 2al so z nekaterimi zaklonišči še težave. Kot primer naj navedemo zaklonišče na Leninovem trgu, ki, je precej vlažno. Včasih ga je potrebno segreti za stopi-njo ali dve, ker bi bila sicer ogrožena draga materialna sredstva.
Vsak naj pozna svojo nalogo
»Usposabljanje prebivalstva je te-melj vsakršnih obrambnih priprav. Čeprav je na zadnjih predavanjih osip večji, pa gre nedvomno za bistven pre-mik, saj se ljudje odzivajo na vabila, ne več na pozive. Tudi predavanja so po-stala boljša. Pri obrambnih pripravah . bi vsakdo moral poznati svoje mesto v okviru LO in DS. Ni potrebno, da se na pamet nauči obrambnega načrta, ki bo imel v primeru kritičnega stanja tako le vlogo opomnika, ampak da se kot kamenček vključi v veliki mozaik čvrste obrambne pripravljenosti na vseh področjih,« meni sekretar za ljud-sko obrambo občine Ljubljana Center Blaž Matekovič.
V. K.