' Casopis s podobami za slovensko mladino.
Štev. 3.               V Ljubljani 1. marca 1880.               Leto X.
   Zmaga SV. KRIŽA
lt a mfrji tam slovanskej krmi boj divjii,                      ¦ >:
Lp Obup in stok ue gane dobrotnega neba;                   • '  '•
"g°  Ko mrak zemljo odene, potihne bojni grom,       _ ¦   '¦ ' ¦            ?   Otet pa vendar ni še trpeč slovanski dom!
Oblak zbeži, — in luna posije na polje, Kjer mnogo strtih nad je, — kjer fantje krvavč; • ,1   ;     -|,         Molie in tužno gleda pepel požgauih hiš,             .. (li
Junake, ki so padli za dom, za sveti Križ. —
!¦ .    •
•                            Tam doli pa na vasi se zbira fantov roj,
Od doma se poslavlja, ua nov odpraTlja boj;                                    . .
Nikdo ne vživa spanja, po konci vsa je vas, Eazlega jok in stok se, odmeva bojni glas.
...                       Eudečo vže zastavo možje razvijajo,
In pevajoč morilne cevi nabijajo;                       _ .                         ,
Nikdo izmed ki"dela 111 žalosten, potrt, Pripravljen vsak za boj je, za zmago, — ali smrt.
• ¦••¦¦'                                                                                                                                                                                                                                   •¦ \    h'i
A kdo bo četo peljal na bcj krvav. besneč?
Vodnika v zadnjem boji podrl je turški meč; VeL niož u. vrste stopi, vodnika si iskat, '               '           Da peljal bi na boj jih, — oh morda zadnjikrat!                                 •'¦
,,Pozor, pozor, junaci!" treseč se čuje glas,
In k hrabrej četi stopi menih vže sivih las;
Vodnika vain pokažem, ki spremil vas bo v boj,                          '
Pomagal v prah podreti vam turški bode roj!"
_34_
,,Poglejte tii Todnika!" držeč jim Križ sretal,
,,Sin božji je, ki jaz se na boj b^m ž njim podal;
Sladko je zanj trpeti, umreti zanj sveto, —
Da to storili bomo, naj čuje uas nebo!"             "^"                           -   •
Junaci na kolenih prisežejo: vsikdar Za Križ se bojevati, izdati ga nikdar; Menih pa Križ jiiu dvigne, Križ živega Boga, In blagoslov izlije, — tolažbo zadnjo da! —
Pripravljena je četa, lnenih pred njo stoji,'                                             .. .
Iu svetiin Križem t roci tovarišein veli:
,,Naproj junaški fantje, naprej med bojni Triš!''
,,,,Na boj za dom, svobodo, ua boj za sveti Križ!1'"------:
Smehlja se mlada zora, odpira beli dan,. In zlato solnce sije na li^ni samostan, Obseva tužno solnce taiu samostanski vrt, Kjei" ranjene junake pobira bleda sinrt.
Med ranjeuci ua vrtu leži pa star juiiai,                         t-
Obdajejo ga muke, objema zadnji mrak;
Pogled strašan \ — uienih je. brez U'5sa, brez oči, —                     . ,
A vendar žale toibe iz ust njegovib. ni.
Nagnilo se je solnce tam daleč za goro, —          -----
Menih pa nague glavo, in reče za slovo:           ,           .           r    >, ^  -
,,Sladke so bolečiue, — lehko niurl zdaj bom,         •         .   -    _.___
Da le otet naš Križ je, otet moj dragi dcm !•"¦ — - -
Od sainostina tožno odmeva don zvonii,                                            *
Meiiiha tožno spreiulja v kraj večnega uiirii.     ..      .,       '      . A On, ki zanj trpel je, — na grobu mu stoji, In nai-odu oznanja:  ,,Za vas prelil sem kri!" —
Josip Prosen