Javora
Ob cesti za bclo vasico Dva javora stojita, Otožno v gluho jesensko noč Drug drugemu v vetru šumita.
De eden: ,,Ej, rastel nekoč Jaz v lepših sem pokrajinah; Moj dom bil z bratci, sestricami Je v solnčnojasnih višinah.
A mrzla roka presadila me je Sem z drage mojc višine; Odtrgali v zlatih letih so me Od majke in domovine." -   —
Pod javorom pa mladenič sedi, O lepših dneh premišljuje, Ko živel lepo je s svojci doma In zemlje poznal ni še tuje.
Taras  Vaziljev