H Novice izhajajo v Ljublj ani | i vsak teden dvakrat, nam- » reč v sredo in saboto. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleineis reci Veljajo začelo leto po posti 3 fl pol 2fl. po pošti,scer 1 fl.30kr Tečaj XL sredo 9. novembra 1853 Ldst i Od pozimske klaje za živino Dosto znano je, da je živina konec zime ve ćidel revna in da potřebuje celo poletje se spet popraviti, kakor naši kmetje pravijo; ko zima pride, pa spet hujša, in tako se versti hujšanje in boljšanje, kakor se versti zima in poletje. In ven 5 da ži dar hujšanja pozimi ni vselej le to krivo vini klaje manjkaalida strada. Druzih vzrokovje vec, in od teh napákse bomo v sledečem pogovorili. Perva in glavna napaka je nerednostv reèéh: 1) nobenega pravega reda ni v času 2) 5 ka ni reda v meri pravega ktero živina na dan dobiva 5 in Pri dar se živini klaje klaje ali kerme, 3) se ne gleda na lastnost (sorto) klaje, taki nerodnosti pa se živina ne more dobro poču titi. Pozimi, da ni treba pri ijuči živine kermiti ali futrati iz ravno tega vzroka pa še le ob sedmih. Tako od se poklada že ob pêtih popoldne, zjutrej 5. do 7. ni nič več dobila, po dnevi pa potem tri krat. Želodcu pa to ni vse eno, da je enkrat dolgo prazen, drugikrat pa obilo nabasan. Pri takem go spodarstvu ne tekne in ne zda klaja, kakor bi imela. Pri mnogih kmetijah tudi nobene prave mere ni pri klaji: enkrat z bètom drugikrat s psom. Da nes se poljubi dekli, ker je ravno dobre volje,tri krat več kravam dati, kakor jim je včeraj dala, ker 5 jutri je prelena bila; danes jim nameće le slame pa jim napravi škafov, da je kaj. ^ / Vse take napake vidimo pri kmetijah, kodar gospodar sam ne vé, koliko je klaje přidělal in kako bi jo namestoval 9 če je zmanjka, al ob kratkem rečeno: kjer pri hisi ni pravega gospodarstva in le dekla gospodari, kakor se ji ljubi. Dokler se pa živinoreja v tacih rokah vede, ne bo vèrgla do bička. Druga poglavna napaka pri sila veliko kme tovavcih je, da ne poznajo vrednosti te ih une klaje: „klaja je klaja" mislijo in tako tudi ravnajo; ée je kravam kaj dá , je ze vse oprav ljeno. Marsikdo misli, Bog vé koliko tečne klaje je svoji živini dal, ako ji je pehar pese ali krompirja postavimo, 16 funtov (li v korito vsul ? ce J* ber) pese (rone) dal, misli, Bog ve kaj ji je dal. Pa koliko je krava s temi 16 funti pese klaje dobila? le 8 funtov sená. Taka je tudi z drugo klajo9 će kmetovavec ne vé: kolikšno tečnost ima v sebi. Za kmetovavca tedaj, kteri hoče tako gospo dariti da bo njegova vedno pravo mero klaje dobivala, je treba, da saj nekoliko pozná tečnost Po celem svetu je navada, da tečnost ali re â f « • f f« «• .« • i divnost sena velj klaj to je menlo redivnosti vsake druge da z redivnostjo sená primerj • v m v . r % « « • se redivnost druge pice. Tečnost sená je enklja(l) vsa druga klaja se zaznamva po j z vilko cj ste ? je s 5 bolj redivna kakor seno, aliz manj teč ako je manj t nost sena je tečnost rezi od sená, na priliko i y » ^v . » • (pól) in pol Tako pisanje se takole razume 9 lam i y v r 1 funt slame veljá toliko kot funta sená ali 2/r> funta 10 funtov „ „ „ „ 5 funtov „ „ 2 „ „ v> y> » » » „ w j, 4 „ „ v> y> r> r> » ^0 „ „ „ 8 „ V tem spisu bodemo razložili redivnost mno 20 40 v> gotere klaje po tistih skusnjah, ki jih je přeslavní živinorejic A. Weckherlin naznanil, ko je vred nost klaje presojeval (Dalje sledi.) Gospodarske skušnje ÇRodovitnost jrusovskega na Ogerskem vdo macenega lanu). Častiti predsednik naše kmetijske družbe gosp. Terpinc so nam naznanili, da iz 2 mernikov tistega semena, ki so ga tudi razdelili letos po podružnicah kmetijskih, so přidělali letos cente in 18 funtov kaj lepega prediva in pa 40 funtov tul. Al ni to lep pridelk? Ali ne zasluži, da se primemo kar naj bolj moremo tega semena 9 ( V bučah in kumarah) je po več skušnjah polovica rodovitnih peške so tište, ki so v buci (plodnih) buci ali k pešká; rodovitne umari proti ko 5 cenu (stéblu); tište pa poženó le cvetje, pa ne naredé sadú. Naj bi vert ki so bolj gori proti muhi 9 narji po ti skusnji semenske peské izbirali. QKravji rep znamnje moline krave). Ako je kravjirep zgor pri koncu prav debel in močen in doli grede zmiraj tanjsi in da ne doseže popol noma kolena, navadno znamnje je to slabe krave. Će je pa celi rep bolj tanák in da seže še čez se 9 naznanuje to dobro kravo; se ve da koleno samo po sebi razume, da je tù le od kostnatega in od mesnatega repovega delà govorjenje. Potovanje križem sveta Od hrane ali xivexa mnogoverstnih Ijudstev. (Dalje.) del ali ne bo ene preveč, druge premalo dajal Slišali smo, da so ljudstva na svetu, ktere veći od parsti živiio. Marsikteri bravec si bo misiil divnost klaje, da v krivih mislih zapopaden kako je li to mogoče, da clovek zamore živeti od » Pripravljeni smo na tako vprasanjer z odgovorom, da glina smo že omenili tudi drag solnčna božanstva imajo sama po sebi nima nič redivnega v sebi, io će Ijudje od nje živé, živé Ie od tistih organskih stvari, s kterimi vzeta iz častja ptujih narodov. Irsko-gališkemu G je zemlja obilno navdana; taki drobci imajo redivno moć v sebi, se vé da silno tiska na veliko jestvino čutnico 9 malo; glina pa s svojo težo (nervus vagua) 9 le pri ki je s G nas dalo se je tudi pridavek ali tolmaćenje Apollo G Na koncu tega članka hočem se čitatelju nekoliko 9 in s tem tiskom zatare občutek la s tni h im poziravnikom v zvezi želodca, da mu je kakor da bi bil sit. Ta tisk na čut nico želodca je pa po gotovih skušnjah ravno tako po iz panonskih in za razgled postaviti 9 rečem za ikih kamnov g led, ker ni treba dosti učenosti njihovo slovenskost zapopasti Na treben, kakor je potrebna redivna hrana, iz ktere se brali smo jih iz Grutera Muratorita, Apiana, Lazia Orel / A«. 4 « «« kri delà. Saj tudi tiči zobljejo pesek, in od noja (Strauss) lita in druzih; nate jih v sledečem je znano ) da karnnje pozira; gotovo pa ni ne v pesku ne v kamnji nie redivnega. Tudi naše goveda, nasi konji si morajo s slamo, z rezanico želodec dobro nabasati, po tem so se le siti, ker po tem se le, kakor pri člo- Kaf s t i s 9 Bab Caf Cest 9 9 9 Bab Caíat Caf u ta) # C (primeri: Kaf (Kark, Krkï, 9 9 Cest (primeri: Čestim veku, ki si je napolnil zelodec, se omami cut, ki nad- ležje prazni zelodec. skem) I) r a u 9 Co m psa (rodovina Kob Cest se V . r Z1V1 •v 9 Debel D r a v 9 Did . D na Stajar > Dob 9 Dub D ragontia Golia. Gol Kdor to vé, bo še le zapopadel, zakaj so ljudjé H or na ta (p d II u m Jařena, Jařil sko ime H nevsi tam pa tam tudi v Europi ob času hude lakotě neko parst jéli si tolažiti kerč praznega želodca. Taka je bila v letih 1719 in 1793 na več krajih po Nemškem. Ta parst je bila tako imenovana močelska parst (Infu- gius (rod sorien-Erde), preprežena z nekimi naj bornišimi rastli- Kranskem) nami. Enaka parst je tudi tista, ktero v naj bolji sever- i s mai nih krajih Svedskega vsako leto po sto in sto vozov kot Li pat > zastran oblike ime Slavata) J a b o 1 e J ar sa Jab 3 H 9 9 J J (primeri zastran oblike če Jeg in slovensko Marsa), J - - v u . . y/ J 1 Ih (rodovina Ih še živijo na Stajerskem in na __ _ i/ ^ V V • zivi na Stajarskem) 9 Stajerskem je ves I z man ci), Lip krušno moko vživajo, ne toliko zavolj potrebe kakor iz posebnega okusa, ki jim je to parst prikupil; Finci me šajo to parst radi med kruh. Dober tek! slovenske) mu nj tra 9 CLip L i u d blisk) 9 L i p > Mi Mut 9 L. .V , I p 1 c Munat Mutrii se živé rodovíne Munat (od V • f Z1V1 (rod v Mariboru in na Českem), N M N Ako se ozremo po svetu, res vidimo, da ljudstva sosebno v vročih deželah, imajo neko posebno nagne riana, O s t o r Obst Op si I 9 Pet 3 O redsom 9 Ost 9 9 Posilla, Quassil (kvas, k nje do vzivanjs parstene hrane. V Javi vziva ljudstvo neko posebno glino, ki se imenuje tana a m po, ktero prodajajo v sukanih cevkah, sladki skorji (cimetu) ena- 9 . V primeri zastran oblike ceska imena: Praš i I itd.) Raj > P > Reb 5 Reb 9 Raj a R i c i m 9 Raj R Ran (rod 9 Ker je pri Japanezih lepo, če je človek suh (ka- Rokla zivi v Vilovnjaku na Stajerskem), Tata, T e 11 et cih. mern), jejo óholi možki in ženske, ktere bi rade za lepe veljale, pogostoma tisto glino, da shujšajo, kakor pri da 9 1 9 Tellucia. Trebacius.Trebesius. T bonius, Treb U nas nektere norčave ohole ženske kis (jesih) pijo bi jim pobral preobilo mast. 9 Selniški fari blizo Maribora Vse ljudstva pa, ktere vživajo sirovo parst, so Vaar skega 9 Vardilli lesta), V (rodovina Urbas živi v a Kranskem"), Urocius, (Verdelski), V 9 V a (ime slavjan-(Venceslav) itd sirovi skoz in skoz; njih duševna omika je popolnoma V drugem članku vec takšnih.— Zastran imena Cup potèrta. (Dalje sledi.) t > Cupet C u p et 9 C u p i t 5 ktero Starozgodovinski pomenki se tudi pogosto na panonskih kamnih najde, še morem omeniti, da imajo koreniko svojo v tématu kup, kupiti, kaufen, sammeln, háufen, anhâufen Iz DEAE SVRIAE SACR. V Rimi Pet. Apianus CCXLII Razložit Đavorin Terstenjak. (Konec.) se peluje tudi beseda kópa,cacumen > témata kúp i hoher Ber^- pfel in kepa, glava na reblj > pička, Kopfbedecku in kep kap cr O Iz tega vidimo, da samo glasniki a 9 e 9 1 O 9 u se v slavenskem jeziku zmiraj spremenvajo, in zdaj nam je tudi svetio, zakaj se izgo Omenim se, da so severno - slavenski Surabi, varja reka Kupa tudi Kop S or bi, Srbi brez dvombe po častju Sure, Zore - svoje ime dobili. Znamnje solnca pa je bil bik, zato ima solnčno častje (Mithras) zmiraj bika za vlastitost. Lineburški Slaveni so bika za tega voljo tudi glavno Slovniški pomenki imenovali Zurmon; primeri: dur 9 tur 9 Res je v slovenskem pravopisja še mnoga zname-dzur,inana- nita razlika; zato je zlo želeti, da bi pisatelji enkrat logično obliko den in dzien v poljskem jeziku. Da je Zora (poljski Zora kaj stalnega dognali, da bi clovek vedel, česa se der- to je castena • V z ura) posebno bila v Noriku žati. Ne govorim od ega in iga? pri in per itd. » x-sj « • V« • f 1 t • f . « V 9 9 pricajo lastna imena Surius, Surianus > ze dognana stvar, in vemo i ktero velja; toda se mnosro © Sura, Surella, Sornia (Muhar 363 in na druzih mestih), kakor tudi polatinčeni Aurellii, Aurelliani druzega nam zlo križem hodi. 9 Z veseljem smo te dni brali pravila gosp dr. Aurora itd. Da Suria ni rimsko, tudi ni staroitalsko Miklosiča pri sostavljauju slov. beríia za nadgimna-božanstvo, se vidi iz tega, da ga ne omeni noben rimsk zij, in one nam marsikaj določijo in poterdijo, pa tudi pisatelj, cio Varro ne, kteri vendar vsa rimska bo- kaj poderejo. žanstva imenuje Da teira božanstva niso Rimci iz Indie přinesli Tudi mi smo se poprijemali od mnogih pisateljev vpeljavane oblike ti, ta, io, pa smo si dovolj poskušali, U u iv^u MUiiUilOU M U1PV JLVlllllsi A LA 1L1U1V y I 1 11 V O à I y V ^JV1 J| il > tlil v UUIIHV V Vy V y f/l/j PIHO v* ^ w vij ^vuum.mh^ priča ta okolišina, da stari svet nikdar ni bil z Indio v da je z njo velika težava, ker nevajenega bravca zlo zavezi razun za Aleksandra Velikega, pa še takrat za kratek čas, v kterem še Rimljani domaćih staroitalskih rodov niso prevladali, ne pa da bi bili že na druga pod- Etlinega Apolla S orana najdem, moti in večkrat clo cel stavek dvoumen delà 9 posta vim: ti bi srečen bil, ko bi jarmlenja mislili bili. 35 du warest gliïcklich" , . („d i e s e r ware" ti je pisal l _ und („dieser hat kar pa ni druga, kakor rimsko tolmaćenje 9 ker 3 geschrieben" und er hat dir geschrieben") itd. Zategadel kakor radi spet lotimo ljudske in umevne oblike ta, ta^to % dasiravno je slovniški analogii nasprotna. Tudi nam je k lj vganka in vgan/ka, znabiti tudi tizanka in po volji, da stare vina ostanejo, in da naj se raji miza lepša napravi; to in uno obliko umevnost priporoča. uganjka itd. itd. Ali ni res taka? Kaj je tukaj p o vílo? Le toliko se kaže > da y u taki obilnosti, kakor Za nekaj nam je pa vender zal, kar so omenjene ga gosp. Metelko rabijo, blezo ne bo obveljal; toda da pravila overgle, namreč za novo obliko Mana, Azia, bi vsak svojovolj ngavil z njim, ga tukaj iztreboval Perzm itd., ki se nam zdí veliko lepša memo stare, tamkej postavljat, kakor se mu zljubi, to ni po slovniški. Bodi si tudi*, da vsak nepotujčen Slovan u omenjenih Naj bi se učeni pisatelji o tem oglasili, jim bomo serčno besedah ija izgovarja, to nič ne dé ? kajti i če mu tudi hvalezni; ker tako razpertje, kakor si sami poskušamo Maria itd. pišeš, on bo le po svoje izgovarjal Marija in tudi od drugih čujemo, pri pisanju zlo moti m vec itd. kakor tudi nebrojno drugih besed Slovan drugače krat clovek z nar bolj olj ne ve ízsrovarja ® . » 5 kot ptujec; in bodi si, da bi Slovan u do 5) tičnih besedah prav ia izgovarjal, bi s tem ne lepoti ne umevnosti besede kar trohice škode ne prizadjal. Zato je že Vodnik pisal Marža, in clo podertea, lad ia itd. Res je sicer hot" potegnil, da bi dosledno bilo. S temi versticami nobenega ne > ali bi „hi" ali zasegamo i mpak le svoje mnenje povémo i in dkritoserčno podučenj limo »..»««v, .u .v«. w ..m... . pritikline" ima vsak jezik pravico po smo že doveršili 5 da » ker nam je edinost u pisavi naši dra Veliko d nam mili naš jezik gladko teče svoje krojiti; toda u besedah Maria, Lucia, Austria itd. ne najdemo nic pritaknjenega, ampak sledna pismenka nam je enako bitstvena, in i u besedi Marča nam ni nič manj na sredini, kot i u besedi Điogen. bilo zeleti da Zato se takim ptujkam okraz ne spredaj ne z a daj ne pačil, in da bi novejša oblika obveljala, ki je že kaki dvé leti sèm u „Novicah" in „Drobtini-cah" rabljena, in tudi u nar novejšem „berílu" za ljud- • v ske sole, ki je ravno na svitlo prišlo, vpeljana, in koje smo se tudi prav radi poprijeli, ker je lepa in pravična ob enem, pomote pa priprostemu bravcu kar nič ne delà. > Cosa se bodo pisatelji posihmal poprijeli? Tudi bi nam ljubse bilo, ako bi nam omenjene pravila mesti pisavoKrajnc in Krajnsko, ki ni dokazano napčna, in u koji so se pisatelji že zlo poedinili, ovreči i raji marsikaj druzega doloeile, u cemur je naj veća raz-iičnost in svojovoljnost pri pisanju. Sèm spada rabljenje čerk u, v in j. Mesti v, (predlog) dosti nasih pisateljev in želimo, da bi jim kar naravnost piše u U hišo to obveljalo, ker je bolj lepo in občno, in nikomur ni kar nic u spotiko; samo u pes m ih naj bi pripuseno bilo, oboje rabiti u in v, u polajšanje mére. Pa veča težava z u in v je u sostavah z drugimi besedami. Tu se še nihče ni in se blezo ne bo podstopil dosledno u pisati; splošna pisavna raba je pa še cio malo tacih besedi določila, da se dosledno ali z r, ali z u pišejo, 5 postavim: vzamem, ostanem, vprasam, in wmerjem iskažem, ubožen in še nektere; nebrojno ostalih besedi pa dva pisatelja enako ne pišeta. Zato pri enem bereš ukradem, vtakoem, vgasnem, pri drugem spet tikradem, Mtaknem, i/gasnem itd. In se te dní smo brali (se ne spomnimo več, ali u Novicah ali u Danici) eno ta-kih besed u enem in ravno tistem sostavku enkrat z v in kmalo potem z u pisano (ko bi hotli prebirati, bi to še večkrat zadeli) in te nedoslednosth nobenemu pisa-telju ne zamerimo, ker se nam ravno taka godi. In u slovarjih, postavim u Janezić-evem, je nekaj tacih besedi nekaj pod u, naj več pa pod obéma iskati. Kaj y pod u je tukaj pravilo? Gosp. Metelko pišejo otopim in urinem, slovim in vjamem, in pravijo: „u pomeni von in tudi bei", toda u besedah otopim, plovim nam ta pomen ni ravno dosti očiten, in kaj pa v pomeni? Jako bi nam vstreženo bilo, ako bi nam hotli častiti gosp. profesor, ali kdo drug učen slovničar jasniše j ugledam pravilo o tem povedati, in u in v pravico spoznati da se u dotičnih besedah ne bota vedno spodlezala; prosimo! 1 11 5 * ? Ravno taka se nam je 5 Z "■odi z mehčavnim j godi to in nj Po ustnicah v y y y m y skoraj vsi pisatelji dosledno Ij rabijo (dremZ/em, ozdrav/yam itd.); u naj vec druzih zvezah je pa velika nezloga ; toraj be reš u s m ilje n in usmiZen, dobrot/yiv in dobroti« v gojenje in mergo/enje itd. itd. ? mer In ravno taka je z nj; piše se stopina in stopin/a, tanko in tanyko, křuč in še to dogotovimo y in opravili smo po tem večidel vse! A. Oliban. Novičar iz slavenskih krajev. 5 Berna 1. listopada. (Konec popisa le- tošnega velikega vojaskega tabora pri Olomuc u na Mar ske m.) 15. septembra so prišli Njih Veličanstvo z mnogo druzimi nadvojvodi in visokimi čast-niki iz Dunaja v Olomuc, in so bili s posebno slovest-nostjo sprejeti ; zvečer tistega dné je bilo mesto krasno razsvetljeno, in vse je imelo praznično podobo. Od cerkve ne slovesnosti 18. in 25. septembra, 2. in 3. oktobra sim pisal v „Danici", kamor častite bravce navernem. Po končani poljski maši 18. in 25. so sa casar na nekem mestu blizo svojega šotora ustavili in vse kardêla so memo Njih marširale. Koliko število vojšakov je tukaj bilo, si, dragi bra vec, lahko sam misliš, ako ti IIHMPPRPPMHHRMIIHIPM vém, da verste vojakov, ki so memo cesarja šli, skoz celi dvé uri se niso nič pretergale, dasiravno jih je naj manj po 20 vštric šio. Posebno slovesná pa je bila deňlaža 25. sept., ko smo skorej zraven domaćih tudi vse imenitniši možáke iz unanjih dežel vidili. Bili so naš cesar Franc Jožef, rusovski car Miklavž, njegov sin cesarevič, knez Paskievič in drugi ruski generali > y francozki general Gojon, angležki lord Vestmoreland pruski kraljević, bavarski vojvoda Maksimilian, heski Alexander, vojvoda iz Parme in Modene, 4 turški majori, potem zmed austrianskih generalov: Vratislav, Je- Klam- 1 lačič 9 Vindišgrec, Lichtenstein, Nugent > Šlik Galas in mnogo mnogo druzih. y Lepo je bilo viditi > ko je rusovski car po njem imenovani polk oklepnikov (ki-rasirjev) memo našega cesarja peljal in se mu trikrat z mečem po vojaško poklonil; veselilo nie je tudi ta tako lepi polk viditi posebno zato, ker v njem naša kranjska dežela marsikterega zalega sina ima. 25. sept, popoldan sta naš in rusovski car z mnogimi druzimi častniki se skoz tabor peljala; kamor sta prišla, so vojaki svoje kapice kviško metaje na vès glas kričali, eni „živio", drugi 55 eviva « em » eljen" drugi „vivat". Nič veličastnišega pa si člověk misliti ne more, kakor to, kar se je 26. sept, blizo Olomuca na nekem imenovanem godilo. Vojaki minêrji hribu „Tafelberg a mogli in sapêrji (podkopniki) so namreč tukaj pokazati kako bi se v vojski obnašali, ako bi treba bilo kako ter-dnjavo sovražnikovo podkopati in z naskokom vzeti. Ta dan je močno deževalo; memo vsega tega pa so vendar Ijudje od vsih krajev skup vreli, kakor h kaki posebni slovesnosti. Dvoje poslopij je bilo tukaj narejenih, eno za oba cesarja in nju visoke spremljevavce, drugo pa za druge Živa potreba da o tej V • bi se kaj stalnega do se zedínile „sine ira moč u gnalo in različne pisave kolikor sed „cum studio". Ljubo nam bo, ako v obcni prid se oglasi več veljavnih mož, in nam razodene vsak kratko pa dobro svoje mnenje. Vredništvo. častnike. Ob enajstih ee pripeljeta cesarja in ogledata vse podzemeljske naredbe, med njimi ludi tišti strasni podkop, v kterem je bilo 30 centov smodnika (pulvra) pripravljenega. Potem sta podala se na mesto, ktero je bilo za njo pripravljeno. Ko sta bila cesarja pod streho, zatrobi en miner, v znamnje, da se ima vsakdo varovati, da kaj ne skupi. Vse, ko bi trenil, potihne — in le tam pa tam sesliši: „zdaj bo, zdaj bo!a To komaj eno minuto terpí, kar se zemlja strasno pod nami strese; kacih 200 korakov pred nami se neznano zabliskne in potem zakadí in večji kos zemlje kakor g a Šenklavška cerkev v Ljubljani pod saboj ima, lahko kakor sušmad ali plévě v zrak sferčí. Dozdaj je bilo še vse dobro; al naglo gledavce strah prepade, ker začnó kepe zemlje kakor gost dež na tla padati, in po strehi, pod ktero smo nekteri stali, silno ropotati. Za nami se sliši glas„Bog pomagaj",—ozrivši se nazaj vidim člověka tri stopnje za saboj, od grude zemlje na tla pobitega in skorej vsega zasutega; sreča za-nj, da je bila zemlja rahla in ga torej oškodovala ni. Med tem ko nazaj gledam, slišim nekaj ravno pred saboj na tla telebiti, pogledam tje, in vidim da je gotovo čez cent težka gruda rujave ilovce ravno pred nami, komej štiri stopnje deleč, s tako. silo na tla plašila, da se je čez čevelj globoko v zemljo pogreznila. Enega minerja je smert zadela. Zvečer ravno tistega dné je bila spet velika slo-vesnost v taboru pred cesarskimi šotori, bilo je namreč ognjičanje (Feuerwerk), da si kaj lepšega človek ne-more lahko misliti; in med tem ko žarki in plamen v vsih podobah in barvah po zraku plavajo, je igralo 33 vojaških band naj lepši viže ali napeve. Zadnji veliki manever je bil 30. sept., pri kterem je cela tukaj zbrana armada v dvé četi razdeljena bila, in je tako ena proti drugi delala, kakor se v pravi vojski sovražnik s sovražnikom bojuje. 1. oktobra se je svitli cesar s svojimi dvorními sfužabniki spet na Dunaj podal; rusovski car je pa že poprej v četertik bil proti Varšavi odrinil. Olomuc se je zmirej bolj in bolj spraznil, šum po taboru je potihnil, in hlapon je po železnici vojake polk za polkom, nekoliko na Česko proti Pragi, nekoliko proti Dunaju in Požunu odvlekel. Kaj so politikarji Buol-Šauenstein, grof Neselrode, general Gojon, lord Vestmoreland tukej sklenili, tega vam nevém povedati; samo toliko se je za gotovo sli-šalo, da so si veliko prizadevali rusovski-turški vozel mirno razvezati. Koliko so opravili in koliko bodo še opravili, se bo kmalo pokazalo. Da se veliko od vojske, saj za zdej, govoriti ne more, se nar ložej iz tega spozna, ker, kakor vam je znano, zdaj od vsacega polka po 800 do 1000 mož domu pošiljajo. Z Bogom. Janez Tomse, vojaški duhoven. Iz Ljubljane. Drugi in tretji zvezek gosp. dr. Klun-ovega „arhiva vojvodine krajnske", ki se ravno izdelujeta, bota zares imeniten donesek za povestnico domačo. Pridjan bo omenjenima zvezkoma zemljovid krajnske dežele, kakoršna je bila v srednjem veku, to je, od leta 800 blizo do 1400; drugi zemljovid bo kazal stan krajnske škofije od leta 1560 do 1780. Oba ta obraza je izdelal učeni zgodovino-slovec in na vse strani pridni gosp. fajm. Peter Hici nger. Razun teh zemljovidov bo pridjano na 5 ta-blah 90 obrazov na Krajnskem v sredoveku ve-Ijavnega d nar ja; tudi ta priloga izdelana od gosp. A. Jelovšek-a, bo velike vrednosti. Gosp. dr. Kl un je eostavil važni in težavni imenik pervopisov za zgo-dovino Krajnsko od Karl-na Velikega (do tega le seže Linhart) noter do Rudolfa Habsburškega ; — gosp» dr. F. Ks. R i chter je spisal z 46 pervopisi razjašnjena zgodovino Ljubljanskega mesta od naj starejih časov noter do osnove Ljublj. škofijstva v letu 1461. Za gotovo in z velikim veseljem smo na dalje zvedili, da visoko učene in prevažne zgodovinske preiskave gosp. Davorina Terstenjaka ne padajo na nerodovitno polje, ampak da že veseli kal poganjajo v obéh zve-zkih, ki prideta kmalo na svetio. Terstenjakovi dokazi, da že ob časih Rimljanov je slavenski narod tu stanoval, bojo polajšali najti slavenske koreníne v mnozih krajnih imenih, na priliko: Monetium (T em en i c a pri Trebnem?), Ocra (Pod kraj?), Magnaniana (Meki ne pri Zatičini?) itd. Preiskava na ti poti je pa tudi nam Krajncom toliko potrebniši, ker so Korošci (posebna Ankershofen in Jabornegg) že veliko doveršili za razjašnjenje zgodovine Koroške ob časih Rimcov, in nam marsikaj zgodo vi nsk ega, kar smo mi za svojo lastnino imeli, kakor Larice in Santicum, na se po-tegnili. Nastopil je čas zgodovinskega preiskovanja, ki je tako dolgo dremalo; naj bi „arhiv" krepko napre-doval po nadepolno začeti poti! Novičar iz mnogih krajev. Kar so komisije za odvezo zemijiš do vsib svetih po mnogoverstnih deželah našega cesarstva v svojem opravilu vgotovile (likvidirale), je sledoče: za od-škodnino vgotovljeni znesek je znesel do gori rečenega časa na Českem okoli 54 milionov gold., na Mar skem okoli 31% mil. fl.,- v Austrii spodnji 23% mil. fl., gornji 14inil. fl., na Stajarskem lô^fl., v Tirolih 13mil.il., na Kra j nske m 84/5 mil. fl., na Koroške m 6 mil. fl., v Šlezii 3% mil. fl., v „Is tri i s Terst om l2/5 mil. fl., na Solnograškem 2 mil. ň. Celi znesek v teh 11 deželah dosihmal vgotovljene odskodnine znese 174 milionov in 421.507 fl. 54 kr., od kterih spada plače nanekdanje podložne 1064/5 mil., na dežele pa 673/5 mil. il. — C. k. ministerstvo je ukazalo, tudi iz morske solí z domešanjem enciana in oglja živinsko sol napravljati za prodaj. — Za vojake, ki so bili 6. svečana v Milani ranjeni ali umorjeni, je za to postavljena komisija včs dnar, ki ga je mesto kot dnarno kažen plaćati moglo (84 000 fl.), in kar se ga je po mi-lodarih nabralo (22.879 fl.), v 9 verst tako razde-lila, da naj manjši plača na leto za enega znese SO fl., naj veči pa 300 fl. — Maršal Radecki je 3. dan t. m. praznoval svoj 87. rojstni dan in 70. leto, kar cesarju služi. — Amerikanska nova znajdena mašina, ki samo-tež šiva, ima na Dunaji sila veliko delà. — Turki so 2. dan t. m. spet na drugem mestu čez Donavo v malo Valahijo vdarili; med Giurgevem in Rustčukom se je slišala močna kanonada. Tudi hospodař Moldave, knez Ghika, je zapustil svojo deželo, in se kakor unidan knez Vlahije podal na Dunaj; v obéh knežijah, kteri je rusovski general Gorčakov v obsedni stan djal, namestuje vlado odbor boljarjev pod krilom rusovskem; Donava je zaperta. Govori se spet od shoda zavolj miru, ki ima biti v Londonu z vdeležbo vsih velikih vlad. — Spet sa pripravljajo novi misionarji za Afriko, kterim se bo pridružil en zidar, kovač, ključar iu en přemožen zdravnik iz Tersta. — Nek Grek iz otoka Kios, P i psi p i os po imenu, ki prebiva zdaj v Parizu, osnovuje nek pod varstvom papeža in več škofov družbo, ktere namen je zediniti gerško in katoljško cerkev. KkT^ Na mnoge vprašanja : koliko velja občehvaljeni » der zavij anski zakonik v slovenskem jeziku«, damo na znanje* da 2 fl. 40 kr.