Solkan, sobota 6. decembra 1947. Poštnina platana V gotovini Leto I., Štev. .3 — Posamezna Številka 2 din »FR A Ena izmed glavnih nalog našega petletnega plana je dvig življenjske ravni naših delovnih množic. E. Kardelj. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Kaj smo se naučili pri volitvah v skupščino FLRJ in LRS Dočakali smo tretji veliki dan v zgodovini borbe ljudstva Slovenskega Primorja za svoje nacionalne in socialne pravice in sicer: 1. maj 1945., ko je naša Jugoslovanska armada s sodelovanjem vsega ljudstva izgnala fašistične okupatorje in domačo izdajalsko golazen z našega ozemlja ter osvobodila Istro, Slovensko Primorje s Trstom, Gorico, Benečijo in Kanalsko dolino; 16. september 1947., ko je ljudstvo Slovenskega Primorja z bratsko pomočjo narodov Jugoslavije, Sovjetske Zveze in demokratičnega ljudstva sploh izvojevalo drugo bitko, priključitev ogromne večine Slovenskega Primorja k Titovi Jugoslaviji; 30. novem-b e r 1947., ko smo se že mogli poslužiti osnovne državljanske pravice in prvič v zgodovini svobodno voliti svoje predstavnike v najvišje organe ljudske oblasti. Ni torej zgolj slučaj, da so volitve izpadle tako kot so. Naše ljudstvo je pač manifestiralo svojo veliko zmago nad fašizmom, nad anglo-ameriškim imperializmom in nad tistimi poedinci, narodnimi izdajalskimi hlapci, ki so v njihovi službi. Naše ljudstvo je manifestiralo kot sestavni del FLRJ zvestobo in predanost svoji domovini, manifestiralo je za tovariša maršala Tita, za Osvobodilno fronto, zavedajoč se, da se mora prav maršalu Titu, Osvobodilni fronti in Titovi Jugoslaviji zahvaliti, da je moglo skupno z narodi Jugoslavije pod vodstvom maršala T ita izvo jevati svojo zmago. Manifestiralo je za ustavo, za katero se je borilo in s katero so končno uzakonjene in torej zajamčene vse pridobitve narodno osvobodilne borbe. In končno je manifestiralo za 5 letni plan, sprejemalo s tem v zvezi konkretne obveznosti; zavedajoč se, da si bo le tako izvojevalo boljše in srečnejše življenje. Zlasti je prišlo z volitvami do izraza navdušenje v bivši coni A, kjer je ljudstvo spoznalo na lastni koži tako imenovano zapadno demokracijo. Nič čudnega torej, da so se prav v teh obmejnih predelih izvedle volitve s 100% udeležbo in je le redka kroglica kot zgubljena ovčica, padla v skrinjico brez liste. S temi volitvami je ljudstvo go-riškega okraja in Slovenskega Primorja sploh ponovno udarilo Po glavah anglo-ameriških vojno-hujskaških imperialistov, po njihovih hlapcih onstran meje ter Po njihovih redkih agentih in špi-jonih tostran meje. Kot ranjena zver so zatulili! Nič niso pomagali njihovi fašistično policijski napori v bivši coni A; dosegli so Prav nasproten namen. Jezijo se, ker so bile volitve dobro pripravljene, ker so votivne komisije vestno in resno nastopale, ker so volivci zavestno izvršili 100% svojo državljansko dolžnost. Med tem, pa ko se oni jezijo, se z nami raduiejo še neosvobojeni bratje onstran meje v Italiji in na Koroškem ter demokratično, antiim-perialistično ljudstvo v Evropi in svetu sploh, ki prav v teh dneh bije odločno borbo za dosego svojih pravic, za narodno neodvisnost, za socialno osvoboditev, za ljudsko demokracijo, proti anglo-ameriškim vojno-hujskaškim imperialistom in domači reakciji. Naše volitve so torej dale novo vzpodbudo tem silam in njihovi borbi ter so imele s tega stališča volitve tudi mednarodni pomen Volitve v krajevne ljudske .odbore, v Zvezno in Republiško skupščino pa pomenijo tudi ko-rak naprej v utrjevanju same Osvobodilne fronte in drugih organizacij in o posameznih članih sekretariatov teh organizacij. Ta jn oni se je dobro obnesel, dovolj potrudil, pravilno ukrepal, da so bile valitve organizacijsko dobro pripravljene, da je bilo ljudstvo pravilno poučeno o pomenu volitev itd. Tega in drugega pa ni bilo nikjer videti, ali pa je zapadel oportunizmu, morda nekdo sektami ali kazal premalo skrbi za izvedbo nalog, ki mu jih je pover-jala Osvobodilna fronta. Take bo treba torej izločiti iz sekretariatov in jih nadomestiti s tovariši ali tovarišicami, ki so bili vestno na delu in kazali vso skrb za dobro izvedbo volitev. Sekretariati Osvobodilne fronte se bodo na ta način Se bolj prečistili, fronta oja- čala, da bo mogla nuditi dovolj in pravilno pomoč novo izvolje-njm ljudskim odborom, da bodo kos novim nalogam na gospodarskem, kmetijskem, kulturnem in vsem drugem področju tako, da bomo naše plane, ki smo jih sprejeli in jih izpopolnjujemo, ne samo dosegli, ampak tudi presegli. Tudi mladinske organizacije so se marsičesa naučile. Tudi mladinski kader je bil na preizkušnji in ne bo jim težko v prihodnjih dneh pri volitvah v tovarniške in vaške sekretariate izbrati najboljše med najboljšimi ter tako zagotoviti izvedbo obveznosti in sklepov Vlil, plenuma Ljudske mladine Jugoslavije, ki pravkar zaseda v Beogradu, in katere bo treba v to svrho temeljito preučiti in jih prilagoditi tukajšnjim prilikam in potrebam. Enako hite naše žene, kakor tudi borci NOB s pripravami za utrjevanje svojih organizacij, oko-riščujoč se z vsemi izkušnjami iz preteklosti, zlasti pa zadnjih volitev. Na svojih plenumih v prihodnjih dneh bodo sprejeli konkretne obveznosti v zvezi s-splošnim planom. Pri tem pa seveda ne bomo pozabili obračunati s tistimi maloštevilnimi poedinci v službi sovražnika, ki gredo preko vsega trpljenja primorskega ljudstva za časa fašistične Italije, v času NOB ter dalje pod anglo-ameriško vojaško okupacijo, in ki so kamen spotike še danes pri vsakodnevnem delu za ustvaritev boljših pogojev našega življenja. Le na ta način bomo zagotovili izvedbo našega 5-letnega plana, zgradili 40 m široko cesto in ob njej Novb Gorico, kakor smo v kratkih mesecih v glavnem dokončali izkop pri regulaciji Lijaka ter tako že sedaj preprečili velike poplave. Pohiteli bomo, da bomo v tem mesecu izvedli naše obveznosti na področju obnove ter tako zagotovili izvedbo še ostalih obnovitvenih del v prihodnjem letu. Še večjo skrb bomo posvečali našim kmečkim nabav-no-prodajnim. zadrugam, njihovemu razvoju ter se lotili organiziranja kmečkih obdelovalnih zadrug takega tipa, ki bodo za naše kmete razumljive in sprejemljive tako, da bomo dvigali vedno bol) tudi kmečko proizvodnjo in s tem zagotovili nreskrbo/delovnega ljudstva. Na ta način bomo tolkli po glavah imperialistične vojne hujskače ter njihove agente, na ta način pa bomo utrdili še bolj zavest našega ljudstva in dosegli, da bomo na najzapadnejših tleh Jugoslavije najmočnejši bra j nik miru. A. Dujc. S skoraj 100% udeležbo na volitvah v skupščino FLRJ in LRS je goriško ljudstvo izrazilo zaupanfe 0F in njenim kandidatom Ljudstvo goriškega okraja je v nedeljo 30. novembra šlo na volišča in s polnim zaupanjem oddalo svoje glasove kandidatom OF za Ljudsko skupščino FLRJ in Ljudsko skupščino LRS. Na predvolilnih zborovanjih, ki so bila po vseh vaseh, v večjem merilu pa v centrih, kjer so nastopali predlagani kan-dati, kot Boris Krajghcr, France Bevk, Ziherl Boris, France Perovšek, Jakopič Albert Ivajtimir, dr. Bogdan Brecelj, Albin Dujc in drugi, je ljudstvo izrazilo popolno zaupanje v svoje kandidate. Na predvečer volitev so se vršila zborovanja po vseh vaseh, združena s proslavo obletnice Dneva republike — 29. nov. Kljub zelo slabemu vremenu je bila udeležba vsepovsod popolna. Ponovno je ljudstvo sprejemalo in pošiljalo resolucije in pozdravna pisma svojim najvišjim vodi-teljel in svojim kandidatom. Ponekod so kljub velikemu nalivu zagoreli kresovi, posebno v Brdih ob najbolj zapadni meji. To je oznanjalo našim bratom onkraj krivične meje, da Primorci danes svobodno volijo svoje najboljše sinove, ki so nam garant, da bomo izvedli petletni plan, kakor tudi, da bomo vodili odločno borbo za osvoboditev naših bratov onkraj meje. Že na vse zgodaj na dan volitev so bile budnice vse povsod. Čeprav je močno padal dež, se je ljudstvo zbiralo pred okrašenimi volišči in nestrpno čakalo, kdaj se odprejo volišča, da d& svoj glas za kandidate OF. Točno ob sedmih so se odprla volišča in disciplinirano so ljudje pričeli voliti. Med prvimi so bili na voliščih tudi 6tarčkl in priletne ženske, nekateri so hodili na volišča po več ur v najhujšem nalivu. V Šempetru so med prvimi prišli na volišče 96-letni Sokol Franc in Cjan Marija, pa tudi drugod je bilo na desetine takih primerov. V Brdih v vasi Kojsko je starejša in bolna žena, mati dveh padlih partizanov zahtevala, da jo morajo nesti na volišče. Ko je volila, je izjavila: »Vendar je prišel čas, da lahko volim le, za kar sta moja sinova dala živjenje.« V vasi Dolenje so 78Ietncga invalida brez nog prinesli na volišče, ker je zahteval, da hoče voliti. V Brdih v vasi Dolenje Cerovo se je vrnil nekaj dni pred volitvami begunec Mrak Andrej, ki je pred priključitvijo nasedal lažni propagandi in šel v Italijo. Kmalu je okusil grenkobo tujino in spoznal laž-njivost sovražne propagande. Sedaj, ko se je vrnil, je prosil, naj mu dovolijo, da bo volil, da bo spet postal dober član družine jugoslovanskih narodov. Ko je volil, je bil ves srečen in je preklinjal ljudi, ki so ga zapeljali. Nekatere vasi so končale volitve 100% no že na vsezgodaj. Vas Vojšči-ea-Selo na Krasu je zaključila do 8.30 in le en glas je bil oddan v skrinjico brez liste. Vas Lokve je zaključila 100% no ob 9. uri. V bižini to vasi je v času NOB bil IX. korpus. Ker je podpirala partizane, jo je okupator popolnoma porušil. Dala je mnogo žrtev.' Danes so si postavili svojo obnovitveno zadrugo in svoj krajevni plan. Ker ;o v bližini Lokev dobra smučišča in je tudi poleti zaradi višine in gozda primeren kraj za oddih ali otroško kolonijo, so sklenili, da obnovijo porušeni hotel NVinkler s 30 sobami. Začeli so s pripravami za krajevno ška-Farsko podjetje, ki ima vse pogoje za uspeh, saj so vsi vaščani vešči tega dela. Potrebne stroje so si že nabavili. Takoj za Lokvami so volile stoodstotno tudi druge vasi. Kamnje, Slap, Vrhpolje, Kovk, Podkraj, Stomaž, Sp. Branica in druge. Do 12. ure je v vsem okraju volilo okrog 80% volivcev. Posebno dobro so izvedle volitve naslednje vasi. ki so vse stoodstotno volile kandidate OF: Brestovica in Kostanjevica na Krasu, Sp. Branica. Šmarje, Sv. Križ pri Vipavi. Prvačina. Gradišče. Brje. Dornberg. Šmartno v Brdih, Zapotok na Kanalskem in drugi. Končni izid volitev v goriškem okraju je naslednji: I. volivni okraj Gorica-Solkan za kandidata v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ: udeležba 99.99%. za kandidata OF 99%, v skrinjico brez liste 1%. II. volivni okraj Gorica-Ajdovščina: udeležba 100%, za kandidata OF 99%, skrinjo brez liste 1%. Volitve v Ljudsko skupščino LRS: I. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99.70%, v skrinjico brez liste 0.30%. II. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99.31%, v skrinjico brez liste 0.69. III. volivna enota, udeležba 99.99%'. za kandidata OF 97.59%, v skrinjico brez liste 2.41%. IV. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99.28% v skrinjico brez liste 0.72%. V. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99.92%, v skrinjico brez liste 0.08%. VI. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99.93%, v skrinjico brez liste 0.07%. VII. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99.39%, v skrinjico brez liste 0.61%. VIII. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99.28%, v skrinjico brez liste 0.72% IX. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99.30% v skrinjico brez liste 0.70"/.. X. volivna enota, udeležba 100%: za kandidata OF 99% v skrinjico brez liste 1%. Iz rezultatov je razvidno, da goriško ljudstvo popolnoma zaupa svojim izvoljenim poslancem, da je OF na Goriškem zajela najširše ljudske množice in da so primorski Slovenci zvesti čuvarji zapadnih ineja naše domovine. Izvršni odbor OF Slovenije ljudstva Slovenskega Primorja Ljudstvu Slovenskega Primorja, ki je na dan volitev v zvezno in republiško skupščino z veličastno udeležbo in volivnim rezultatom pokazalo ponovno vso ljubezen do domovine, do velikega vodje jugoslovanskih narodov maršala Tita, do Ljudske fronte Jugoslavije, izreka IOOF Slovenije iskreno zahvalo s prepričanjem, da bo to ljudstvo, id je prvikrat v zgodovini volilo na svobodnih tleh svoje lastne zastopnike v najvišje državne organe, znalo z isto doslednostjo, ki jo je pokazalo v borbi proti fašizmu in danes v borbi za pravo ljudsko demokracijo, graditi novo domovino ter se zoperstaviti vsem imperialističnim poizkusom proti svobodi in mirnemu razvoju malih narodov, v nerazrešljivi zvezi z vsemi bratskimi narodi Federativne ljudske republike Jugoslavije. *v NAJ ŽIVI IN SE RAZVIJA SVOBODNO PRIMORSKO LJUDSTVO! IZVRŠNI ODBOR OF SLOVENIJE Tudi v ostalih krajih Slovenskega Primorja je OF zabeležila veličastno zmago V vsem Slovenskem Primorju je v nedeljo, 30. novembra ljudstvo skoraj povsod stoodstotno šlo na volišča, kjer je glasovalo za kandidate Osvobodilne fronte. Veličastna zmaga, ki jo‘je dosegla Osvobodilna fronta pri teh volitvah ljudskih poslancev v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ in Ljudsko skupščino LRS. je ponovno potrdila predanost primorskega ljudstva Osvobodilni fronti in njegovo voljo, da pod vodstvom OF nadaljuje z izgradnjo svoje domovine. MED FLR JUGOSLAVIJO IN LR BOLGARIJO JE PODPISANA POGODBA O PRIJATELJSTVU, SODELOVANJU IN MEDSEBOJNI POMOČI V voiivnem okraju Sežana se je udeležilo volitev 99.97% volivcev; za kandidata OF je glasovalo 99.22% za skrinjico brez liste 0.78%. V voiivnem okraju Idrija.—Tolmin je glasovalo 99.59% volivcev; za kandidata OF 97.88%, za skrinjico brez liste 2.12%. V voiivnem okraju Postojna—Ilirska Bistrica je glasovalo 99.60% volivcev: za kandidate OF 98.79% za skrinjico brez liste 1.21% Rezultati volitev ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino LRS V I. volivni enoti okraja Postojne je glasovalo 99.92°/» volivnih upravičencev; za kandidata OF 98.78%, za skrinjico brez liste 1.22%; II. volivna enota: udeležba 99.85%, za kandidata OF 99.1%, za skrinjico brez liste 0.9% V I. volivni enoti okraja Sežane je glasovalo 99.93% volivnih upravičencev; za kandidata OF 99.14%, za skrinjico brez liste 0.86%. II volivna enota: udeležba 100°/», za kandidata OF 99.07% za skrinjico brez liste 0.93% III. volivna enota: udeležba 100"/», za kandidata OF 99.14%, za skrinjico brez liste 0.86% IV. volivna enota: udeležba 99.98%, za kandidata OF 98.96%, za skrinjico brez liste 1.04% V I. volivni enoti okraja Tolmin je glasovalo 99.90% volivnih upravičencev; za kandidata OF 99.30"/», za skrinjico brez liste 0.7% II. volivna enota: udeležba 99.64%, za kandidata OF 98.6%, za skrinjico brez liste 1.4®/o. — III. volivna enota: udeležba 99.70% za kandidata OF 98.80%, za skrinjico brez liste 1.20»/«. Okraj Idrija; I. volivna enota: udeležba 99.66%, za prvega kandidata OF 64.95%, za drugega kandidata OP 32.78%. za skrinjico brez liste 2.27%; II. volivna enota: udeležba 98.55%, za kandidata OF 93.10%, za skrinjico brez liste 6.90°/»; III. volivna enota: udeležba 99.33%. za kandidata OF 95.11%. za skrinjico brez liste 4.89% Okraj Ilirska Bistriea: V I. volivni enoti je prišlo na volišče 99.30% volivnih upravičencev; za kandidata OF je glasovalo 98.11% volivcev, za skrinjico brez liste 1.89%: II. volivna enota: volivna udeležba 99.38%, za kandidata OF 99.36%, za skrinjico bre® liste 0.64"/»; III. volivna enota: udeležba 98.66*/», za kandidata OF 98.04% za skrinjico brez liste i.96% Prebivalci Šempetra so volili Sola v Šempetru, ki ima običajno resno in pusto lice, je na dan volitev spremenila svoj videz. Učilnica, ki jo Je mladina okrasila za ta dan, je izražala veselo razpoloženje in vabila ljudi na volitve. Jutro je bilo še temno in dež je rosil, ko «■-' hiteli prvi volivci na volišče, da izvriijo svojo državljansko pravico, ki so si jo po dolgih letih borbe in trpljenja končno priborili. Ni bflo hiše, ki bi ne imela zastave, in ni bilo človeka, ki bi ne vedet za važnost tega dne-Razpoloženje je bilo kljub slabemu vremenu veselo- Oglasila se je partizanska pesem, prenehala in se zopet razlegala c drugega volišča. Čeravno so volitve potekale hitro, se vrsta volivcev, v kateri so stali stari in mladi, ni zmanjšala, ker so prihajali vedno novi volivci. Kdor je videl te vrste, se je lahko prepričal, da je primorsko ljudstvo tudi danes enotno, kot je bilo enotno v borbi proti fašizmu-Pa niso volili samo odrasli. Med volivci se je preril na voKšče mlad fant-Italijan, ki je pobegnil iz Italije in hotel na vsak način tudi on voliti za maršala Tita. Ko ga niso pustili, se je le težko potolažil-Volitve so bile končane okrog poldne-Volivci so se samozavestno razhajali, zavedajoč se, da so doprinesli velik delež utrditvi ljudske oblasti in ljudskega blagostanja- Primorsko ljudstvo je s temi volitvami ponovno potrdilo svojo odločno voljo, da je pripravljeno dati vse za svojo demokratično oblast in z njo graditi petletni plan, ki je edini pogoj naše politične in gospodarske neodvisnosti ter prvi korak v socializem- Zmago OF na volitvah v Ljudsko skupščino FLRJ ih LRS v Slovenskem Primorju je toplo pozdravilo vse . jugoslovansko ljudstvo Med obiskom Jugoslovanske vladne delegacije na čelu z maršalom Titom v LR Bolgariji Je bila med Jugoslavijo In Bolgarijo podpisana v Vaml-Evkslnogradu pogodita o prijateljskem sodelovanju In medsebojni pomoči. Na »Ukl vidimo maršala Tita v razgovoru z voditeljem Domovinske fronte Bolgarije Georgijem Dimitrovom. Glasilo Komunistične partije Slovenije »Ljudske pravica« je dne 3. t. m. objavila članek, v katerem pozdravlja izid volitev v Slovenskem Primorju. V članku piše: »Ponosni smo na izid voliiev v Slovenskem Primorju. Izredno visoka politična zavest, zvestoba, zaupanje in zdravje našega ljudstva v Slovenskem Primorju se je to pot maroifestjralo v krasnih številkah izida volitev v Zvezno skupščino in v skupščino LRS. Ti rezultati so presegli vse dosedanje uspehe v kateri koli naši pokrajini. Nekatere je ta izid volitev skorajda presenetil. Pričakovali so vsaj nekoliko slabšega rezultata. Računali so s posledicami angloameriške okupacije v bivši coni A, v zapadnih predelih. Mislili so. da bodo poizkusi ideološke intervencije zapadnih imperialistov imeli vsaj malo učinka. Računali so * posledicami sovražne demagogije. V mislih so imeli tudi ameriško blago, denar, ugodne cene pridelkom in drugo. Toda pokazalo se je, da je ideja močnejša. Zavedno primorsko ljudstvo ni nasedlo ameriškim trikom, saj mu je že bila znann stara taktika italijanskih imperialistov in fnsjstov, ki so po prvi svetovni vojni prišli v naše Primorje — g pomarančami. Prav so imeli tisti, ki so gradili na visoki nacionalni, antifašistični, socialistični. jugoslovanski zavesti primorskega ljudstva! Na volitvah je prišla do polnega iz- raza prava zavest tega ljudstva, ki se je neštetokrat manifestirala v težkih dneh osvobodilne borbe. Debele knjige bi mogli napisati o vseh neštetih ginljivih primerih predanosti in *ve-stobe primorskega'ljudstva, ld se je pokazala v vojni in po njej ob mobilizacijah, ob skrbi za partizane, ob neomajnem zaupanja, ki so ga neštetokrat izpričali do svojega vodstva, do totariša Tita in Kardelja. Ko smo se pred kratkim vozili iz Solkana po oni nemogoči, ovinkasti cesti, ki čez Plave in Sabotin veže Slovensko Primorje z Brdi, nam je preprost šofer — domačin tolmačil novo mejo. Rekel je. da bi še zajec napravil boljšo mejo kot pa je ta. ki so nam jo vsilili imperialisti. V vsaki jcrivulji nove meje, v vsakem nesmisla, ki jih nešteto ustvarja ta meja, je videi posebno nakano, poseben naklep imperialistov proti naši domovini. Občudovali smo njegovo budnost in njegovo zdravo misel, ki je vedno bdela nad sovražnikom in nad njegovimi naklepi. Tak je človek Slovenskega Primorja. V nedeljo je primorsko ljudstvo » oheina rokama glasovalo za Jugoslavijo, za Tita, za socializem. Dvignilo je visoko zmagoviti prapor nacionalne svobode in socializma na tem važnem križišču evropskih poti, kjer se neha Evropa svobode in graditve novega življenja in kjer se pričenja Evropa borbo za osvoboditev izpod pete imperialistov in vojnih hujskačev. ■s »> •* •- LiJt-k- :.;f:. y : .rž V--' $.| štev. 3 PRIHODNJE LETO BOMO ZAČELI GRADITI NOVO GORICO S krivično francosko črto, oziroma novo mejo med FLRJ in Italijo, je naš okraj izgubil svojo gospodarsko, kulturno in upravno središče Gorico. Zaradi tega je nastala nujnost, da to izgubo nadomestimo z novim centrom, ki bo ustrezal vsem potrebam- Že pred priključitvijo se je o tem govorilo, sedaj pa »mo že pristopili k delu, oziroma pripravam za gradnjo Nove Gorice. Zvezna vlada je v ta namen nakazala okrog 1 milijardo din. V prihodnjem letu se bodo začeli graditi najnujnejši objekti, kot bolnišnice, gimnazije, učiteljišča, poslopja Okrajnega ILO Itd- Poleg tega je lenjavo ne samo mestu in okolici, izvažala ga bo lahko tudi v ostale predele države. Poleg stavb mestnih ustanov in tovarni vsebuje prvi seznam tudi gradnjo hotela. Ker bo Nova Gorica sedež okraja, je ta posebno potreben in gradnja sama bo pri-tegovala mnogo nestalnih gostov, za ka tere j« treba poskrbeti primerno streho-Nova Gorica in z njo vsa Goriška bo dobila tudi boljšo in krajšo cestno zvezo z Ljubljano in ostalo Slovenijo. Petletni plan predvideva gradnjo ceste, ki se bo odcepila od ceste Ljubljana—Trst pri Kalcah in se bo orikliučUa na serianlo jnje obsežne Jedilnice, kjer bo lahko hkrati prejemalo hrano nad 1000 članov. Urejujejo tudi ambulanto ln druge higienske naprave. V kratkem bo dospej na gradlllšče stalni zdravnik. Skupno je sedaj na gradilišču že okrog 1200 stalnih delavcev ln bri- gadirjev, ki so nastanjeni večinoma v prostorih opekarne. Vodstvo gradi-liSča pa je za delavce zgradilo v Rožni dolina štiri udobne barake za približno 500 delavcev. Delavci imajo že lastno knjižnico in moški pevski zbor 25 članov, ki je ž6 nastopil ob priliki proslav 7. in 29. novembra. V kratkem bo tudi sekcija mladinskih brigad ustanovila Ustno knjižnico ln uredila skupno fizkultumo Igrišče. Priprave za gradnjo ceste Nova Gorica—Šempeter Nova Gorica ho zrasla na prostoru, od katerega Je viden n* sliki samo najzapadnejši konec (med napisoma Solkan ln kolodvor) že v delu pomožna cesta Solkan—Šempeter, ki bo vezala oba začasna upravna centra, dokler ne bo zgrajena nova široka in moderna cesta, ki bo vezala Novo Gorico s Šempetrom in dalje a Krasom. Nova Gorica bo dobila tudi uovo želez-niško postajo, kjer bo žeiezrjška proga prestavljena in izpeljana tesno pod Gabrijelom ter skozi Lijak, kjer se bo pri Bukovici zopet priključila na staro progo Gorica—Ajdovščina, oziroma Gorica—Re-peutabor. v načrtu gradnje za prihodnje leto je tovarna pohištva z raznimi stranskimi obrati, kakor žago, žabo jamo itd. Solkanski mizarji, ki žs od nekdaj slove po svojih izdelkih, bodo našli v njej vse možnosti za delo in ustvarjanje. Nadalje bo zgrajena tekstilna tovarna, ki ima že tudi tradicijo podgorske tekstilne tovarne, ki je ostala pod Italijo, medtem ko je precej delavcev ostalo na ozemlju, priključenem Jugoslaviji. V načrtu prihodnjih let Je tudi manjša tovarna strojev in livarna, ki bo predvsem izdelovala železna kolena za vodo-vodne cevi cementarne v Anhovem- Železna kolena je dosedaj cementarna dobivala iz Vidma. Zgrajena bo tovarna za testenine in tovarna za predelavo sadja, tako da bo lahko naš kmet vnovčil po polnoma vse sadje, tudi slabše vrste. V načrtu Je tudi gradnja nove moderne tiskarne. Vsa te gradnje bodo stale okrog 493 milijonov din. V gradbenem načrtu za prihodnje leto ja poleg omenjenih del tudi gradnja stanovanjskih stavb za 69 milijonov din- V okolici Šempetra In-Vrtojbe, kjer Je izredno ugodno podnebje za gojitev zelenjave in zgodnjega sadja, bo zgrajena kmetijska šola, ki te bo posebno posvetila tema dvema panogama kmetijstva. Okolica Vrtojbe bo lahko dostavljala ze- cesto Postojna—Vipava—Ajdovščina pri Podkraju. Ta cestna zveza bo za 25 km krajša od dosedanje. Nova Gorica bo zgrajena na planoti med sedanjo železniško progo, oziroma državno mejo Solkan, Gabrijelov hrib, Kromberg, hrib Panovec ter Kostanjevica. Ta planota meri približno 4 kv. km* Povsem jasno Je, da bo graditev Nove Gorice vezana na gotove težave, ne zaradi potrebnega materiala, ker cement bo dobavljala cementarna Anhovo, apno apne-niča »Rdeča zvezda« v Solkanu, opeko ter strešnike opekarna pri Vrtojbi, Volčji dragi in Renčah, gramoz kamnolomi ob Soči in pa Soča, potrebni gradbeni les pa bodo dali Trnovski gozdovi, manjše tež-koče bodo morda nastale zaradi pomanjkanja delovne sile, zlasti profesionalce*. Prav gotovo pa bo tudi ta problem rešen na podlagi zavesti našega ljudstva-Nad vse ljuba je ljudem govorica o gradnji Nove Gorice, naše ljudstvo ne more pozabiti krivice, ki se nam je zgodila z odcepitvijo mesta Gorice, zaveda pa se tudi, da ima danes v Titovi Jugoslaviji vse pogoje za ustvaritev dela, o katerem preje niti ni sanjalo. Pri gradnji Nove Gorice bodo sodelovale mladinske brigade iz vse Jugoslavije. Danes pri gradnji ceste Nova Gorica—Šempeter že delata dve mladinski brigadi, v prihodnjem času pa bodo prišle še druge. Dejstvo je, da bomo za izgradnjo Nove Gorico vložili vse sile, da tako nadomestimo Izgubo stare Gorice. Zaradi tega pa ne bomo nikdar pozabili stare Gorice In še toliko manj naših bratov onkraj krivične meje. ki bodo gledali preko' meje, kako gradi ljudstvo tam, kjer ima oblast v svojih rokah in deta zase. Z gradnjo Nove Gorice se stari Gorici ne bomo odrekli- Blizu meje vzhodno od goriške železniške postaje je stala zapuščena opekarna, ki so Jo bivši gospodarji pod angloameriško vojaško upravo popolnoma Izropali, »troje pa odpeljali v Italijo. V tej opekarni je začelo itakoj po priključitvi urejevati svoje poslovne prostore gradbeno podjetje za ceste LRS, kateremu je zaupana zgraditev ceste Nova Gorica—Šempeter. S krivično razmejitvijo sta ostali tj dve središči brez prometnih zvez. Zato je bilo nujno potrebno zgraditi začasno, 5 metrov široko ce-eto čez Kostanjevico in Uafut v Rožno dolino in naprej v Šempeter. Ta cesta je v glavnem že končana in delno že uporabna. Do zgraditve nove ceste bo služila kot zasilna prometna zveza, hkrati pa za pomožno cesto pri gradnji nove široke moder ne ceste, ki mora biti zgrajena do konca prihodnjega leta. Skrb ljudske oblasti" za delavstvo, ki bo zaposleno pn gradnji te ceste, se vidi že v pripravah. V bivši opekami so že uredili poleg prostorov z.a pisarne tudi kuhinjo, jedilnico in spalne sobe za delavstvo. Kuhinja lahko že danes oskrbuje 450 delavcev. Jedilnica je v izmeri 180 kv. m že dogotovljena, razširjena pa bo na 400 kv. m. Prostrana dvorana bo služila tudi za razne kulturne prireditve in zborovanja. Hkrati grade tudi taborišče za delavstvo. Tam bodo udobne spalnice, umivalnice, čitalnice ln drugi potrebni prostori, tako da se bodo mogli delavci po napornem delu tudi pošteno odpočiti. V najkrajšem času bodo pripravljena stanovanja za 1000 delavcev, v Rožni dolini pa grade še drugo taborišče, kjer bo prostora za 300 delavcev. Urejena je tudi že čevljarska delavnica, ki bo popravljala čevlje delavcem. Potrebne surovine je podjetje že preskrbelo. Ker bo pri gradnji ceste pomagala tudi mladina, grade poleg opekarne še posebno taborišče za mladinske delovne brigade. Dve brigadi, ln sicer zagrebška in beograjska sta že prispeli m sta že pridno na delu. Ustanovljena je tudi sindikalna podružnica, ki bo bdela nad celotnim delovnim kolektivom in skrbela za pravilno usmerjanje dela ter politične in kulturne vzgoje. V Brdih obnavljajo ceste Po priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ smo prebivalci Brd zaradi krivične meje ostale odrezhnl od naših centrov. Edina pot, ki nam je ostala, je cesta, ki pelje iz Brd preko Vrhovlja in po ostrih serpentinah proti Plavem, kjer se pri-ključi k glavni posoški cesti. Cesta je bila v zelo slabem stanju, danes pa že vozijo po njej težki kamijon! In tudi avtobusna proga z Brd je vzpostavljena. Do sedaj so posuli na cesti že okrog 600 kub- m gramoza, zaradi ostrih serpentin pa je v delu še razširitev dveh zelo ostrih ovinkov. Obnavlja se tudi cesta Neblo-Planina, ki ima zvezo z Ligom In naprej z Ro-čj^jem in Kanalom. Na tej cesti popravljajo tlak, čistijo kanale, grmovje in drevje. V dolžini 5 km pa je že posut gramoz. Vsa dela na obeh cestah hitro napredujejo. Ko bodo končana, bodo imela Brda zvezo ne samo z železniško postajo Plave, ampak se bo severni del Brd lahko posluževal tudi železniške postaje Kanal. A. B. Pri nas ne poznamo faezjMtiseteosti Zadružništvo je steber našega gospodarstva Po priključtivi se je začelo zadružništvo v goričkem okraju krepiti, novi člani so prihajali r vrste naših zadrug. Marsikdo je odlašal s pristopom, imel je pa« slabe izkušnje, drugi se niso takoj znašli. Ni bilo prav lahko prekoračiti vse te ovire. Naš podeželski človek, nag kmet ni kdo ve kako dostopen za novotarije. Ko pa je videl, da so naprednejši vaščani ’ aTi.'? vašemu sne ter kmetijsko-obdelovalne zadru- na luoi !? *adruge gibljeio, rastejo .ge. Lep zgled takšne zadruge imamo Ro« potom so jo marsikateri v no! ni se nadaljevalo s izkoriščanjem človeka po Človeku. Prvi koraki novega zadružništva res niso bili lahki. Za obstoj zadrug se je vršila nelahka borba — borba proti velikim trgovcem, veleposestnikom iti drugim sovražnikom ljudstva. k| nikakor niso bili voljni, da zapustijo svojo stolčke, svoje tradicionalne kapitalistično izžemanje malega in srednje, ga kmeta. Na vse mogočo načine so skušali streti delo zadružnikov. Klicali so na pomoč razne sovražnike delovnega ljudstva, na primer r Kojskem so se zatekli k Američanom, da bi zavrli rast zadružnih sil. Toda vse to n| nič pomagalo. Cim večje so bile težave, čim hujše je pritiskal sovražnik, tem odločnejša jo b|la volja primorskega ljudstva, da se osamnsvnji vaških iz-žemaleev in samo pristopi v krog za. družnikov. Od vsega začetka so manjkali strokovni kadri, primanjkovalo je blaga in v bivši coni »A« so »e morali odborniki zadrug boriti še z raz-nmi šikanami od strani ZVU-ja, ki je bila vedno za petami našemu ljudstvu. Toda časi so dali prav pionirjem našega zadružništva. Poolovaoje zadrug se je izboljšalo, blago ie prihajalo v večji mer|, zaključne bilance so kaza. le lepe dobičke. Zaupanje v novo ustanovljeno zadruge je ias1o, pod. ročje nabavno prodajnih zadrug in drugih gospodarskih zadrug se jo raz. širil. V kratkem Času so zaživele zadruge novo življenje. Sodobna pravila v zvezi z izvajanjem gospodarskega plana so dala podeželskim zadrugam nov, zdrav razmah, ki se z dneva v dan stopnjuje. V drugem letu po osvoboditvi so se razmahnile obnovitvene zadruge. Nešteto primorskih vasi je sovražnik po-, žgal, osirotelo prebivalstvo so je oklenilo teh zadrug in jih po svojih močeh tudi podprlo. Nastale so razne kmetij, ske zadruge, kot živinorejske, sadjarske ter kmetijsko-obdelovalne zadru- V Podragi na Vipavskem, ki je kljub slabi letini in podtalnemu rovarjenju sovražnikov kolektivne obdelave dosegla že prav lepe uspehe. Od ljudstva, od članov zadrug sa-mjh zavisi, kakšne bodo naše zadruge. Osvobodilna vojna je bila za kmeta in delavca velik korak naprej. Danes nima več nad seboj raznih podeželskih magnatov, ki bi po mili volji gospodarili r zadrugah, danes imajo prav vs.l enako pravice in dolžnosti. Občni zbori, volilni zbori pri množičnih organizacijah so svobodni forumi ljudstva, kjer lahko poTeš svoje mnenje, ločiš ljuliko od pšenice. Dnnes ni več izgovorov, da ni marala večina kake zadruge predrugačiti ali preosnn-vati upravo ali karsihodl, danes je ljudstvo gospodar svojih ustnnov, ono sodi. V napredni, demokratični Jugoslaviji se čistijo vrste slabih upravni, kov; samo dobri, dela zmožni odbori so gonilna sila zadrug, ki stopajo po poti načrtnega gospodarstva r novo dobo, — v socializem. Zadrugo iifiajo stalno nadzorstvo. Nad njimi bdi ljudska oblast z vsem državnim aparatom. Vsakdo lahko ugotovi, da do danes še nobena od novoustanovljenih zadrug n| propadla. Noben njen član ni prišel ob premoženje, pač pa beležijo zadruge, mislimo gospodarske zadruge, lepe dobičke, s katerim) razširjajo svoje področje. zboljšujejo zadružno stanje itd. Člani zadrug morajo sodelovati z odborom zadruge, no smejo ga prepustiti samemu sebi Člani zadruge ne smejo ostati samo zapisani v zadružnem imeniku, pač pa morajo b|ti živ. ljenjskl, budni. Zadružniki naj g« zavedajo, da so oni najviij) organ za. druge, odbori pa le izvršilni organi. Zato je dolžnost Članov, da skrbijo za svojo zadrugo kot za svoje premo, ženje. S priključitvijo bivše cone »A« k Jugoslaviji je nastal za našo sindikalno organizacijo, posebno pa še za posredovalnico dela nelahek problem; kako zaposliti 2000 brezposelnih delavcev. V deželi, kjer vlada ljudska oblast, v deželi, ki je na poti v socializem, kjer je doma načrtno gospodarstvo in »o osebni interesi postavljeni v ozadje, kjer ne prevladujejo nad skupnimi, se vsi problemi rešujejo hitro in v skladu z ljudsko voljo, za skupnost. Razen tovarne cementa v Anhovem in nekaj opekarn nimamo druge industrije. Problem brezposelnosti pa je bilo treba rešiti v najkrajšem času. Načelniki naših podjetij, ki so vedno delovali v skladu z ljudskimi odbori, so pripravili vse načrte za najnujnejša dela ter so začeli že prve dni po priključitvi obnavljati in graditi. Za strokovnjake, ki so bili vajeni birokratizma v kapitalističnem sistemu, je bilo novo, načrtno delo pravcato presenečenje. Nikoli ni bilo slišati, da bi v preteklih desetletjih s takšno dovršenostjo in hitrico postavili železniški promet, kakor sedaj na progi Prva-čina—Re.pentabor, ali na novo zgradili nešteto cest in poti v Brdih in na Krasu. To je bila zmožna izvesti le ljudska oblast ob podpori vseh delovnih množic. Preurejevali so delavnice, popravljali stroje in naprave. tako da so vsi delazmožni ljudje dobili prikladno delo. Na tisoče brezposelnih je že v prvih desetih dneh imelo zaposlitev. Na železniški postaji v Gorici je videti kovače in ključavničarje, mehanike in kleparje, ki niso držali rok križem in čakali dela. temveč so pomagali čistiti ruševine, pomagali zidarjem pri gradnjah novih delavnic. Namesto klešč in kladiva so prijeli v roke krampe in lopate, da bodo delavnice čdmpreje zgrajene. \ preteklih letih so delavci in njih družine zaskrbljeno zrli v zimske mesece, ki so pred vrati- Danes ni več tega. Delo se ne prekinja, delavci se ne odpuščajo. Nasprotno, Ž8 1. decembra potrebujejo naša podjetja še novih 2.000 delavcev. Med lem, ko smo v stari Gorici, kakor povsod v kapitalističnih državah, delili podpore brezposelnim, bomo v novi Gorici v teh zimskih mesecih mohilizirali vse še preostale delovne moči na podeželju za gradnjo Lijaka in magistralne ceste Šempeter —GoricaSolkan. Totem Neka] o gnojenja ozimnih žit Ako izvzamemo Izjemna leta, kot Je bilo na primer preteklo 1946. leto, ko pšenica zaradi neugodnega vremena sploh ni vzkalila, opažamo, da pienica v jeseni dokaj dobro vzkali, da se pa setev do pomladi razredči. NI to nič čudnega, saj so mlade rastlinice Izpostavljene vsem vremenskim neprilikam zime. Mlade rastlinice morajo često kljubovati vetru, preobilni moči ln drugim neugodnostim. Slb-kejle rastline tej borbi za obstanek niso kos in poginejo; ostanejo le tiste, ki so dovolj močne, da lahko uspešno kljubujejo vremenskim neugodnostim. Varčevanje • semenom nalaga kmetovalcem nalogo, da skušajo ohraniti čim višji odstotek rastlin preko zime. Nastane vprašanje, kako to najuspešneje dosežemo. Povsod v naravi vidimo, da je zadostna hrana pogoj za dober razvoj rastlin In Živali. Ako hočemo tedaj setev ohraniti, moramo rastlinam preskrbeti dovolj prehrane. Torej moramo ozimno pšenico varovati nepotrebnih izgub In ]l zajamčiti dobro prehrano. To dosežemo z racionalnim, najbolj uspešnim gnojenjem. Kako naj gnojimo Jesenski plenici? Na preden kmetovalec bo uporabil za belo žito predvsem umetno gnojilo; a hlevski gnoj bo hranil za vrtnino in okopavino. Izmed umetnih gnojil je pri nas to precej poznano in uporabljano fosforno gnojilo, supertosfat, vendar pa aamo to gnojilo ne bo dalo v polni meri zadostne prehrane in je treba skrbeti, da dobi rastlina v zimskem času v zemlji dovolj dušičnih spojin, katere so njenim koreninicam dostopne. Vemo, da se delovanje mikro-flora, to je raznih glivic, ki pretvarjajo dušične spojine iz rastlin nesprejemljivih v rastlinam dostopne, pri nižjih temperaturah zmanjša ali sploh ustavi, zato Je dobro, da postopoma dodajamo dušik Žitaricam v taki obliki, ki je rastlini sprejemljiva. To napravimo tako, da večkrat potrosimo dušik. Vsega hkrati trositi bi bilo napačno, ker ga nam lahko zimski nalivi izplavljo, torej le toliko, kolikor ga rastlina za kratko dobo potrebuje. Za to gnojenje so najboljši nitrati. Tudi apneni dušik bo dobro učinkoval, treba Je pa opozoriti kmetovalce, da dodajajo žitam apneni dušik nasprotno kot druga gnojila v suhem vremenu In ne na roso, ker se v takem primeru lahko dogodi, da rastline to gnojilo osmodi In več škodu.Je- kot bi koristilo. Pogoj Je torej trošnja v suhem vremenu ln postopoma. Na ta način bomo pripomogli, da bo pšenica pfezlmlla In krepke rastlinice pričakala. bodo pomlad lahko Zapeljanci se vračajo Prebivalstvo Šempetra je bilo te dni priča, kaj nudi država, kjer ne vlada ljudstvo, ljudem, ki so ae zatekli pod njeno okrilje. Vračajo se zaslepljem-l, ki so nasedali lažem raznih elementov, ki še danes ovirajo ljudi v tujini da bi se vrnili v svojo domovino ln se vključili v delo za skupnost. Jugoslovanskim državljanom je pO| mnenju vladajočih v Italiji mesto v koncentracijskih taboriščih. Na Liparih naši ljudje trpijo ln žele, da bi se vrnili v domovino. Redkim je usojeno, da se vrnejo. Ti pa, ki pridejo, vedo premnogo povedati, kako podlo se Je ravnalo z njimi, če pomislimo samo to, da uklonjene pripeljejo do naše meje, sl lahko mislimo, kakšno je politično stanje v Italiji, Bosi, goli in lačni se vračajo v domovino, ki Jih sprejme tn jim pokaže pravilno pot v novo življenje. Te dni Jo prišlo preko meje 70 takih, ki so nasedli lažem raznih hujskačev In Izdajalcev lastnega naroda. Sami niso mogli verjeti, da jih je domovina tako lepo sprejela in vključila kot svoje enakopravne državljane. Vsi želijo, da bi se tudi ostalim, ki so ge po taboriščih v Italiji, dala možnost, da se vrnejo, Izdajalce pa izročili ljudskim sodiščem v Jugoslaviji, da b| ljudstvo z njimi obračunalo. Taki sršeni, pravijo vračajoči, se v Italiji še vedno pojavljajo in klevetajo Jugoslavijo. Tl pa, ki so se vrnili, bodo v svojem listu repatrilrancev prikazali, kakšno je stanje v Italiji, kjer vlada neofašizeni, a kaj je zmožna država, kjer Je skupnost, bratstvo in častno delo. Izpad onemogle šovinistke Da v Trstu že niso odpravili stare fašistične gnilobe ln jedkega šovinizma, nam dokazuje prizor, ki se je dogodil v trolejbusu v Trstu. Več Slovencev se je pogovarjalo v trolejbusu po slovensko. Poleg njih je sedela zajetna gospa, ki je ob slovenski govorici poetaia nervozna. Razkačena, da se glede slovenske govorice nihče ne razburja in ne obsoja tako »zločinskega dejanja« je polglasno zamrmrala, da ne bo poslušala tega grdega lajajočega jezika. Poleg nje sedeči Tržačan jo je dobrodušno tolažil, naj se nikar ne vključuje med one, katerih se drži fašistična plesen, temveč naj bo dobra. »Ne, ne, ne bom dobra, ne! se j« z vsemi štirimi otepala zajetna gospa ob splošnem smehu potnikov, ki so bili priča besnemu izpadu šovinizma omenjene gospe, ki se je premetavala na svojem sedežu. Tudi z najmanjšo hranilno vlogo krepimo narodno gospodarstvo Ne uničujte koristnih ptici Vsako leto nam razne gosenice in črvi prizadenejo ogromno škodo na sadnih drevesih in na zelenjavi. Ogromno pa nam koristijo pri uničevanju teh škodljivcev ptice. Zelo žalostno pa je, da so še danes nekateri kmetovalci tega ne zavedajo. To velja posebno še za našo vas Prvačina. Tako je preteklo nedeljo sin Ernesta Gregoriča iz Prvačine lovil ptice tt£[ TOTSincer Ko' je videi neki' aktivist to nekulturno in protizakonito početje, Je vlovljene ptice izpustil iz kletke, drevo z limamoami pa podri. Mali zlikovec je skušal ugovarjati z izjavo, češ da ni bil izdan še noben razglas, ki bi to zabran!l. še bolj kot temu dečku pa ee čudimo očetu, ki daje sinu potuho in grozi onim, ki se zgražajo nad tem početjem ter pravi, da bo postavil kar štiri drevesa z limanicami. Tako ravnanje tega gospodarja se nam zdi tembolj čudno, ker se smatra celo za naprednega. Prepričani pa smo, da bodo naše oblasti našle pota in sredstva, da se temu škodljivemu početju napravi konec. Prizor z volitev v zgodnjih jutranji^ urah so s« volivci zbiral) pred volišči da bi čbnprcj oddali svoj glas za kandidata Osvobodilne fronte SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE Ljubljana, 5. decembra V torek je bila seja Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije pod predsedstvom predsednika tov. Josipa Vidmarja. Poleg Članov Izvršnega odbora so prisostvovali seji zastopniki Zveze slovenske mladine, Armije, sindikatov in Iniciativnega zadružnega odbora. O nalogah Osvobodilne fronte v zvezi z zadružništvom je imel referat sekretar OF in predsednik vlade tov. Miha Marinko, ki je obravnaval te naloge s posebnim ozirom na proglas Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije od 29. novembra 1947. Na osnovi tega proglasa, referata in obširne diskusije so bili sprejeti načelni sklepi glede delovanja Osvobodilne fronte za dvig naše vasi v gospodarskem in kulturno prosvetnem pogledu, posebno pa sklepi v zvezi z akcijo v letu 1948. za gradnjo zadružnih domov. Sekretariatu Osvobodilne fronte je bilo naročeno, da takoj pristopi k izvrševanju teh sklepov. IZ PISARNE SEKRETARIATA IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE Obletnica rojstva republike Zborovanja v širšem merilu so se vršila Kanalu, Vipavi, Obletnico 29- novembra je ljudstvo Goriškega okraja nadvse slovesno proslavilo. Obletnica Dneva republike in II. zasedanja AVNOJ-a je imela za nas Primorce, ki smo šele pred kratkim prišli pod okrilje FLRJ, poseben pomen. Sklep II. zasedanja AVNOJ-a 29. novembra 1943, da se vsi anektirani deli slovenskega ozemlja priključijo svobodni Sloveniji v okviru FLRJ ter sklep proglasitve FLRJ 29. nov. 1945 je bil tisoč-letni sen vseh narodov Jugoslavije, posebno pa lias Primorcev, ki smo okusili 25 letno suženjstvo fašizma. Zborovanja, ki so se vršila tudi v okviru priprav na volitve, so dala proslavam poseben pomen. Ljudstvo je ob tej priliki izražalo svojo hvaležnost in predanost s •prejetjem številnih resolucij in pozdravnih pisem maršalu Titu, drugim svojim voditeljem ter kandidatom. Obljubljalo je, da bo dosledno branilo pridobitve NOB ter vložilo vse sile za izvedbo Titove petletke. v Solkanu, Šempetru, Šempasu in Črničah, kjer so govorili poleg predstavnikov naše oblasti tudi zastopniki JA- Nadvse slovesno, kljub zelo slabemu vremenu, se je vršila proslava v Ajdovščini. Mogočen sprevod z baklami se je pomikal po ulicah, množice so navdušeno vzklikale Titu, KP ter svojim kandidatom- Nafo je bila v dvorani DAPPS-a slavnostna akademija, ki ji je prisostvovalo okrog 1600 ljudi- Po govoru tovariša Colja Srečka, ki je orisal pomen 29. novembra za nas Primorce, je spregovoril zastopnik JA. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z vzkliki JA in bratstvu naših narodov. Nato je nastopil s partizanskimi pesmimi zbor žage »Rizatto«, učenci osnovne šole pa so podali nekaj zbornih recitacij-Proslava je bila zaključena z državne himno »Hej, Slovani«. Z m&tmm delom za dvig If&dske blaginje Predvolivna zborovanja so tudi v našem okraju razgibala ljudske množice. Glavno obeležje so dajali voliva! kampanji gospodarski problemi. Ljudstvo je povsod živahno razpravljalo o tem, kako naj se z lastnimi sredstvi dvigne gospodarsko stanje v okraju. Več kot 51) krajevnih ljudskih odborov je v goriš Kom okraju že izdelalo svoje gospodarske piane na leto 1948, ki so jih vskladili s splošnim petletnim gospodarskim planom. Ti načrti predvidevajo melioracijo pašnikov, regulacijo potokov, pogozdovanje, asanacijo, zgraditev vodovodov, popravilo in zgraditev novih ceet, gradnjo odtočnih prekopov, ureditev propuaiov in izboljšanje krajevnih poti. V načrtu je tudi ustanovitev vrste lokalnih gospodarskih podjetij, ki bodo služila, koristim skupnosti. Posebno obsežen gospodarski načrt za leto 1948 so sprejeli volivci na svojem velikem zborovanju v Ajdovščini. Na tern zborovanju go podrobno obravnavali načrt, ki ga je izdelal mestni ljudski odbor ter ga izpopolnili in sklenili, da bodo čim več prispevali z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom, da bo uspeh čim večji. Se letos bo izdelan po strokovnjakih splošni regulacijski načrt za Ajdovščino. V prihodnjem letu bodo dozidali dva razreda osnovne šole in stanovanje za šolskega upravitelja, kar bo stalo okrog 800.000 din. Hkrati bodo začeli z zidavo poslopja za gimnazijo. Prihodnje leto bo dokončano popravilo 7 stanovanjskih hiš in 4 gospodarskih poslopij. Zgradili bodo tudi štiii nove stanovanjske hiše, od katerih je vsaka preračunana na 1.8 milijona din. Na pogorišču tov. Križaja bo zgrajen prihodnje leto Ljudski dom. Stroški bodo znašali 6 milijonov din. Poleg večjega industrijskega obrata v prostorih bivše tekstilne tovarne bo zgrajena tudi mestna klavnica, za kar je določenih 4 milijone din. Za izvedbo vseh teh del bo ustanovljeno mestno gradbeno podjetje. Poleg javnega kopališča in drugih higienskih naprav bo zgrajen in moderno urejen tudi Dom igre in dela. V ta namen je določen kredit 1.2 milijona din. Predvidena je tudi regulacija ulic ln cest ter pogozdltev zaščitnega pasu v izmeri 360.000 m2. V načrtu je tudi ureditev sodobnega fizkulturnega Igrišča. Ljudstvo je enodušno sklenilo, da bo s prostovoljnim delom čim več prispevalo. Slične načrte so si postavili tudi drugi kraji, ker ljudje vedno bolj spoznavajo, da je mogoče le z načrtnini delom čim prej doseči skupni cilj, to je blaginjo delovnega ljudstva. Naša mladina se vklfučuje v petletni plan Po priključitvi je naraslo število organizirane mladine v našem okraju na 950 mladincev in mladink. Od teh jih je bilo letos okrog 1000 na raznih prostovoljnih akcijah, na progi samac—Sarajevo, na Lijaku ln drugod. Tam so bili zaposleni po 1 do 4 mesece. Ostala mladina je pomagala pri obnovi vasi,in družinam, ki so brez delovne moči, pri poljskem delu. Tudi na Lijaki) so se poleg delovnih brigad izkazali s proatovolj-■ ni m delom razni aktivi. Ljudske mladine Slovenije. Tako je delalo okrog 50 članov mladinskega aktiva iz Podrage na Vipavskem na Lijaku 11 dni aktiv iz Ravnice pa 2 dni. Najbolj se je Izkazal mladinski aktiv iz Sela na Krasu. Več kot polovica članov tega aktiva je bila po več mese-f.?v aax,raKaih delovnih akcijah, velika večina izmed njih pa je nato odšla na delo v industrijo. Mladinski aktiv vasi Potoče je sestavil enoletni plan in ga vskladil s planom krajevnega ljudskega odbora. Plan predvideva obnovo Mladinskega doma, nakup lnventaija iz lastnih sredstev in ustanovitev lastne mladinske knjižnice. Poleg tega bodo s prostovoljnim delom pomagali pri obnovi šole in pri raznih drugih delih splošne koristi. Mladina iz Riliemberka je pomagala pri obnovi proge Gorica—Repentabor, Mladina goilškega okraja je bila zelo agilna tudi v predvolivni kampanji, zlasti v krajih bivše cone A. Po vaseh je organizirala zborovanja, na katera je prišlo vse prebivalstvo. Tudi okrajni odbor LMS je kot celota storil vse, da seznani ljudstvo z razmerami v svobodni domovini in da raztolmači pravi pomen prvih zares svobodnih volitev na Primorskem. V vsem okraju je bilo Izvoljenih v krajevne ljudske odbore 156 mladincev ln mladink, kar je dokaz, da jim ljudstvo zaupa in da vidi v njih veliko pomoč pri izvedbi odgovornih nalog krajevnih ljudskih odborov. Mladina goriškega okraja je tudi požrtvovalno sodelovala pri odkupu kmetijskih pridelkov in pri jesenski setvi. Tudi v industrijskih podjetjih, razvija mladina velik delovni polet. Tu «se odlikujejo zlasti mladinke, posebno tam, kjer Je treba gibčnih in spretnih rok. Večje število mladincev ln mladink je odšlo na srednjo tehnično šolo ln v gradbeno šolo, da sl izpopolnijo strokovno znanje ln se tako še bolj usposobijo za bodoče naloge. Akeifa sindikalnih podružnic za higiensko in tehnično zaščito dela Na sindikalni konferenci goriškega okraja je bil zastopnikom podjetij ln sindikalnih podružnic razložen velik pomen higienske m tehnične zaščite dela. Med tem, ko so nekatero sindikalne podružnice že v načrtu zajele važne izboljšave in jih takoj po konferenci začele Izvajati, nekatere sindikalne podružnice še ni* ao sestavile načrtov ln ne sodelujejo pri odpravi nedostatkov v podjetju. Dobro Izvaja načrtne akcije Okrožna uprava DAPPS-a v Ajdovščini. Tamkajšnja sindikalna podružnica Je napovedala tekmovanje vsem ostalim na področju goriškega okraja. Načrt obsega zelo važna dela, katera bodo delavci s prostovoljnim delom ln pomočjo uprave Izvršili, Vpdlll bodo evidenco nezgod In skrbeli, da se popolnoma preprečijo; preskrbeli bodo poučne lepake za posamezne stroje, prepleskali vse nedokončane oddelke v Izmeri 170 m*, avtobuse opremili z napisi in a skrinjico »Rdečega križa« za prvo pomoč, očistili In prepleskali stranišča, posuli dvorišče z gramozom, organizirali štiri predavanja o socialnem zavarovanju, opremili bodo avtobusno čakalnico v Ajdovščini s sedeži ln kurjavo itd. Vse delo izven finančnih ln materialnih sredstev bodo izvršili s prostovoljnim delom. Sklenili 8o, da bodo nagradili delavca, ki bo najbolj. požrtvovalen pri teh akcijah. Od navedenih del so nekatera že izvršena. V tej akciji ne zaostajajo tudi nekatere druge sindikalne podružnice. Tovarna poljedelskega orodja v Batujah bo s prostovoljnim delom Izvedla nekatera najvažnejša dela: očistili ln pobelili bodo Jedilnico ln stranišča, očistili dvorišče vseh odpadkov starega železa ln jih odpeljali na postajo za ponovno predelavo v livarnah, temeljito bodo prečistili tovarno samo lito. Dobre načrte so posta* APNENICA »RDEČA ZVEZDA« V SOLKANU BO OGROMNO PRIPOMOGLA PRI OBNOVI IN IZVEDBI PLANA Na griču severno od Solkana stoji rdeča zvezda. To zvezdo so postavili delavci kot znak borbe za priključitev k FLRJ, ki Jo je naše ljudstvo vojevalo pod anglo-ameriško upravo. Zvezda je bodla v 'oči ljudem onstran meje, ki so taborili na bloku Morganove črte Solkan-Grgar, »Junaki« so Jo štirikrat podrli, delavci so jo štirikrat na novo postavili; ko pa so uvideli, da ameriški vojaki ne odnehajo s svojim »junaštvom« so se poslužili zvijače. Zraven zvezde so postavili tablico z napisom, »Minsko polje«. To Je pomagalo. Rdeča zvezda je imela mir pred zapadno »civilizacijo«, delavstvo pa je apnenico preimenovalo v apnenico »Rdeča zvezda«. V času anglo-ameriške vojaške uprave je delavstvo večkrat preprečilo izvoz strojev lz apnenice. Odkar pa je bila na mirovni konferenci sprejeta krivična črta, se bivši lastnik ni več zanimal za popravo strojev ln nadomestitev obrabljenih kosov. Tako je danes v obratu le ena peč, medtem ko so ostale tri v popravilu. Verjetno je, da bodo že prihodnje leto v mesecu februarju začele obratovati. Takrat bo njena produkcija presegala 400 q. Apnenica bo takrat lahko zaposlila okrog 100 delavcev, medtem ko jih dela danes le 60. Apnenica ima v Solkanu tudi svoj mlin za hldrirano apno, ki je v dobrem stanju. Poleg apnenice stoji drobilec aa gramoz ln pesek, ki je danes v polnem obratu. Gramoz prevažajo s ka- mioni na bližnje ceste, »pesek pa za razna gradbena podjetja: Zidgrad, MOOZ, itd. Zaradi zavesti delavstva presega apnenica danes za 10% proizvodnjo za časa anglo-ameriške uprave. Apnenica danes poleg kritja okrajnih potreb Izvaža tudi v druge republike. Tako Je pred kratkim za obnovo Vojvodine bilo Izvoženih 20 vagonov. Nova Gorica bo s to apnenico tesno povezana. Dala bo vse potrebno apno, pa tudi gramoz in pesek. Danes, ko delavstvo apnenice ni več izkoriščano, ko dela zase ln ne več za tujca, dela z voljo ln ljubeznijo, zavedajoč se, da Je apno važen delež prt obnovi naše porušene domovine. OBNOVA V GORIŠKEM OKRAJU Ko se Je ljudstvo po osvoboditvi vračajo na svoje podrte in požgane domove, je marsikomu zastalo srce ob pogledu na razvaline ln z grozo je pomislil na bodočnost. Toda dejstvo, da smo se otresli tujih Izkoriščevalcev in vzpostavili ljudsko oblast, je pregnalo črne misli ln zavest 6kupno$ti je premagala grenke občutke. Z združenimi silami smo se lotili obnove. Začetek je bil težaven, saj je bilo razdejanje ogromno. Nekatere vasi so bile do tal porušene. V goriškem okraju so kraji, Id so doživeli 32 in še več jurlšnih napadov. Zavest, da je le v skupnosti moč, je tudi nas napotila, da smo si ustanovili obnovitvene zadruge in jih povezali v medzadružnem odboru. Danes šteje goriški okraj s priključenim ozemljem bivše cone' A 35 obnovitvenih zadrug. Vsaka zadruga obsega p0 več krajev bližnje okolice. Čeprav smo mogli šele letos pričeti s pravim obnovitvenim delom, se že na vsej črti kažejo uspehi takega organiziranega skupnega dela. Letošnje leto je bilo obnovljenih in usposobljenih za prebivanje v goriškem okraju skupaj okrog 600 poslopij, v vsaki zadrugi povprečno po 20. Mnogo teh poslopij je zgrajenih popolnoma na novo, ker so bila do tal porušena, številna poslopja pa so morali zaradi asanacije »prestaviti« na primernejše mesto. Važno je pri tem tudi to, da so vsa ta poslopja zgrajena po načelih sodobne higiene in tako odstranjene pomanjkljivosti starih zgradb. Novi ln obnovljeni domovi nudijo zdrava stanovanja, v katerih se bo lahko razvijaj zdrav rod. Prav tako so bili tudi hlevi modernizirani, kar bo nedvomno zelo ugodno vplivalo na razvoj živinoreje. Večji kraji ob prometnih cestah so si napravili tudi regulacijske ln asana-cljske načrte, kar bo ne samo ustvarilo lep lzgled teh krajev, marveč pripomoglo tudi k njihovemu načrtnemu razvoju. Sredi vasi so predvideni trgi, vrtovi, otroška Igrišča itd. To obnovitveno delo ni le nudilo dela ln zaslužka številnim' domačinom, ki bi sicer morali iskati zaslužka drugod, marveč je hkrati dovedlo do ustanovitve številnih krajevnih podjetij kot mizarskih delavnic, opekarn, žag, mehaničnih delavnic Itd., kar vse bo zelo pripomoglo h gospodarskemu napredku našega okraja. Kako obsežna so bila obnovitvena dela že v letošnjem prvem letu, najbolj kažejo porabljeni krediti. V goriškem okraju je bil porabljen celotni predvideni kredit v znesku 19.2 milijona din. Po priključitvi cone A je bil dodeljen še naknadni kredit v znesku 23 milijonov din, ki pa je tudi že do malega Izčrpan. S prostovoljnim delom se je vrednost teh kreditov dvignila za 4 krat. Povprečno je bila v letošnjem letu Izvršena obnova do 50%. že prihodnje leto bo, o tem ni dvoma, če bo ljudstvo samo s prostovoljnim delom tako vestno pomagalo, dokončana. Toda skrbi ln dela je še mnogo. Medzadružni odbor se mora boriti s težavami pri preskrbi potrebnega gradbenega gradiva, že letos pa Je pripravil les, ki bo potreben prihodnje leto za Izdelavo vrat, oken Itd. Toda s skupnimi napori premaguje vse težave ln prav ta skupni ogromni napor našega ljudstva je Jamstvo, da bomo dosegli postavljeni cilj ln da bomo tudi ml prispevali svoj delež za Izpolnitev petletnega plana, ki je porok boljše in lepše bodočnosti ne samo nas, marveč vsega delovnega ljudstva. Berfoa za plan v premogovniku v Ilirski Bistrici V dolini Ilirske Bistrice ob reki Timava leži premogovnik lignita. Rudnik je bil med italijansko in nemško okupacijo prekomerno eksploatiran. Okupator Je zapustil ob osvoboditvi leta 1945. zanemarjen rudnik in uničene rudniške naprave. Popravila v rudniku so trajala skoraj leto dni. Večji razmah Je zadobilo delo v rudniku šele sredi lanskega poletja, ko so bile usposobljene vse jamske naprave- Letos pa se je delo razvilo po izdelanem načrtu. Delovni kolektiv bistriških rudarjev je razumel pomen velike Titove petletke. Rudarji so si medsebojno napovedali tekmovanje in pričeli borbo zn plan. Toda pozimi je reka Timava prestopila svoje bregove in zalila s svojim vodovjem del rudnika. Skoraj dv& meseca so črpali vodo in gradili nov zračnik. Produkcija v poplavljenem delu rudnika je popolnoma zaostala. Deloval, je samo Titov obrat v Kosezah, ki ima dobro zračenje in ni izpostavljen nevarnostim po* plav- Uprava rudnika je računala, da bo iz ogroženega obrata v Zarečici do konca leta vodo popolnoma izčrpala. Rudarji, zavedajoč se gospodarske koristi, ki jo donaša rudnik skupnosti, so poprijeli za delo z velikim elanom, da nadoknadijo izgubljeni čas v proizvodnji in dosežejo plan. Meseca julija so v ta namen sprejeli trimesečno tekmovanj? za dvig proizvodnje, za Zmanjšanje režijskih stroškov in zboljšanje delovne discipline-Uspeh ni Izostal. Se isti mesec je mesečni plan proizvodnje prekoračen za 15 odstotkov. Odlikovala se je skupina rudarjev pod vodstvom preddelavca tov-Torjan Jožeta, ki je presegla normo za 45'/• ter si tako priborila prehodno zastavico- V avgustu so se odlikovali trije bratje Vičič iz Zarečice, ki so prekoračili normo za 20 V«. Celokupni mesečni plan pa je bil presežen za 12-3 Vi. V mesecu septembru pa Je narava zopet zavrla nadaljnje tekmovanje v proizvodnji. Dne 14. septembra je rudnik do- letela druga elementarna nezgoda. Pritok Mele, ki se izliva v Timavo, je vdrl v rov ter ga pričel zasipavati s »polivko« — tekočim blatom. Boječ se vsakoletnih jesenskih poplav je uprava rudnika takoj odredila reševanje jamskih naprav in lesa ter je zaposlila pri tem delu večiuo delavstva. V tritedenskem akordnem delu so delavci rudarji rešili iz blata ves jamski les, vagončke za prevoz rude, tračnice, pragove In celo pragovne žeblje. Ta material bodo uporabili v Titovem obratu v Kosezah, katerega so močno razširili. V velikem boju proti naravi in za petletni plan bistriški rudarji ne klonejo. V času 15 dnevnega tekmovanja v proslavo velike Oktobrske socialistične revolucije, ki ga je organiziral KSS, je rudniški de-lovni kolektiv dvignil produkcijo za 35 odstotkov. S tem so si priborili tudi prehodno zastavico. Sedaj so rudarji spre-jeli novoletno 45 dnevno tekmovanje. V rudniku je uvedeno 100 odstotno akordno delo, na tekoči meter Izkopa. Normo dosega povprečno 95 •/• rudarjev. Velikega stroja zasekača ne morejo uporabljati zaradi močnega vzpona glavne proge, mali stroj tipa Kolfman pa je v popravilu, ker mu manjkajo nadomestni del). Vse delo v rudniku m vrši s fizično močjo rudarjev. Letos so tudi preuredili in popravili večjo obratno zgradbo s kovaško delavnico in električno lamparno. V poslopju je tudi sejna dvorana, zračna menza, čitalnica s približno 100 knjigami In revijami, 4 družinska stanovanja, sobe za go-ste in 60 postelj za samce. Tudi sindikalno življenje v rudniku se lepo razvija- Delavstvo rudnika je ob prejemu prehodne zastavice z navdušenjem napovedalo tekmovanje vsem ostalim kolektivom v območju KSS. V kratkem bo igralska skupina rudniškega delovnega kolektiva nastopila tudi s Ratajevo trodejanko »Milijon težav«. Zdravstvo v goriškem okraju Danes, ko vse ljudstvo obnavlja ln gradi, da bi se čimpreje zabriBali sledovi vojne in razdejanja, ko se povsod in na vseh sestankih .rešujejo vsa mogoča gospodarska vprašanja, se redko kdaj dotaknejo ljudje tudi zdravstvenih vprašanj. Ni vzrok v tem, da ljudi to ne zanima, le mnenja so, da sem! niso poklicani zato, da jih rešujejo. Res je, da se ravno na polju zdravstva borimo danes z velikimi težavami, prav zato pa je vile tudi sindikalne podružnice obra; ta štev. 10. Načrt Je zelo obsežen in vsebuje 39 točk. Obratu štev. 10 je sindikalna podružnica tovarne.parke-' tov Col napovedala tekmovanje, enako tudi cementarna Anhovo, opekarna Renča, žaga Crocettl Solkan ln druge. Iz vseh dosedanjih poročil Je razvidno, da sodelujejo le nekatere sindikalne podružnice. Nujno Je, da slede njihovemu zgledu čimprej tudi vse ostale. C. S. dolžnost vsakega zavednega državljana in nas vseh, da pomagamo pri reševanju zdravstvenih problemov, kjer koli se pokaže za to potreba. Tudi Je res, da sl povsod gradimo Sele temelje, a prav tl temelji morajo biti trdni ln zdravi, ker bodo podlaga vsemu našemu bodočemu delu. Ce pogledamo zdravstvene ustanove, vidimo, da so »e po osvoboditvi precej pomnožile. Res, da niso Se opremljene tako, kot bi morale biti, vendar v glavnem vse služijo svojemu namenu in zadovoljujejo najnujnejše potrebe. Tako eo bije pri nas takoj prvi dan po priključitvi postavljene štiri državne lekarne z najpotrebnejšimi zdravili ln to v Solkanu, Kanalu, Dorn-bergu in Kojskem. Tu pa tam se je slišala kritika, da nimajo na razpolago vsega, sil da so pomanjkljivo opremljene, a če pomlalimo, da jo v»i bivši lastniki lekarn puatilt ob svojem begu le gole atene, da so odpeljali ali uničili prav vse, kar bi lahko koristilo ljudski oblasti in ljudstvu, se moramo zavedati, da so tudi te lekarne v veliko korist delavskemu ljudstvu ln da bodo vsak dan boljše ln popolnejše. Ministrstvo za ljudsko zdravje nam je prav v tem priskočilo na pomoč s potrebnim kreditom, Inventarjem ln opremo. K« bo postavljena še lekarna na Krasu, bo zadovoljeno v tem pogledu vsem potrebam. S priključitvijo bivše cone A se je pokaza‘la tudi nujnost protitu-berkuloznega dispanzerja za priključene kraje. Res, da imamo dva dispanzerja, prvega v Ajdovščini, drugega pa v Vipavi, vendar sta radi od- daljenosti krajev ljudem neprklad-ua. Tudi tukaj nam je priskočila na pomoč naša ljudska oblast. V najkrajšem času, bo tudi v Solkanu postavljen protituberkulozni dispanzer, ki bo gotovo v veliko korist vsem. Našemu delavnemu ljudstvu so gotovo najbolj potrebne zdravstvena postaje, ki naj bi jih vodile medicinske sestre ali vsaj strokovno sposobni bolničarji, in ki bi ljudem, ki so oddaljeni od zdravnika, nudili prvo pomoč ln dober nasvet. V ta namen je RK osnoval enomesečni bolničarski tečaj v Vipavi, ki ga je obiskovalo okrog 40 mladincev in mladink. V« »o pokazali veliko zanimanje, mnogi so odšli tudi v višjo enoletno bolničarsko šolo. V Dobravljah ln Grgarju priprav jo higienično in moderno urejene prostore za ambulante. Urejena bo tudi zdravstvena postaja v Dobrovem, ki jo bo vodila medicinska sestra. Zavod za socialno zavarovanje pa prav kar pripravlja ustanovitev splošne ln zobne ambulante v Solkanu in Anhovem., S prihodom novega zdravnika v Kanal se Je Izpopolnila tudi zdrav stvena služba po vseh naših večjih centrih, ki jih obiskujejo zdravniki enkrat ali dvakrat tedensko. Težave Imamo samo s prevozn'mi sredstvi, vendar bo tudi ta nedootatek odpravljen. Ena najvažnejših nalog v bodoče pa je, nuditi našemu ljudstvu več zdravstvenih predavanj in to v vseh vprašanjih, ki zanimajo posameznika ln celoto, ker le tako bomo lahko skupno reševali naloge na polju zdravstva. PROSVETNO DELO IN TITOVA PETLETKA Čq hočemo imeti pravilno sliko prosvetnega delovanja z vsemi njegovimi napakami, ga moramo gledati predvsem z dveh popolnoma različnih, danes pa vedno bolj odvisnih in povezanih faktorjev: mesta in vasi. Mesto je bilo včasih za preprostega človeka na vasi tista beseda, za katere se Je skrivala nedosegljivost: velike hiše, široke ceste, ropotajoči •vtrojt ln bogajtvo kljub temu, da Je bilo v njem veliko revščine. Prepad med mestom ln deželo Je bil ogromen. Zlasti na Primorskem se Je ta prepad vedno večal In med enim ln drugim je visela fašistična beseda »sciavo«. Danes je v tem pogledu popolnoma drugače: to, kar je bilo včasih mesto v velikem, je danes vas v malem. Na vasi dobiš knjižnice, čitalnice, prosvetne svete in prosvetna društva. Naša narodno-osvobodilna borba je združila meščana z vaščanom, postavila je izobraženca ob preprostega človeka-delavca, Izenačila kmeta z obrtnikom, združila je vse delovno antifašistično ljudstvo. Z veseljem opazuješ, kako se na vasi zanimajo za vse probleme, gospodarske ln politične. Kako se' zlasti bavljo z vprašanjem ljudske prosvete. Težka borba je za nami ln ljudje hočejo sprostitve. Dajte nam beriva, knjig, Iger, glasbe, to so neposredna vprašanja, na katere pa žal ne moremo vselej odgovoriti. Imamo pa primere, kjer niso imeli v vasi na razpolago literature ln drugih stvari, da so si ljudje sami sestavili pesmi in jih recitirali. Iznajdljivost ljudskih množic je neizčrpna. Treba je samo njihova stremljenja usmerjati ln Izrabljati. Veliko skritih talentov je med našim preprostim ljudstvom in zato smo v&i poklicani ln odgovorni, da jih najdemo ln postavimo v službo ljudstva, na mesta, kjer bodo lahko več koristili. Naša lepa Primorska Je dežela sonca, zdravih ln veselih ljudi, danes pa skoraj ena sama razbitina, veliko pogorišče, sled fašistične kulture, ki Je hotela uničiti in Izbrisati s površja zemlje naš narod. Toda prav v teh krajih, kjer so ljudje toliko trpeli, kjer jim je sovražnik požgal vse, tam je delo največje, zavest najvišja, Tam so si ljudje postavili prej streho nad kulturnim domom, kot nad svojo lastno glavo. Kar tesno ln toplo tl postane pri srcu, ko prideš v Rihem-berk ha Gabrovlco, ko že od daleč zagledaš sredi ruševin popravljeno stavbo namenjeno kulturi ljudstva, ki tam živi in dela z vsemi svojimi silami pri Izgradnji naše dežele. Pred seboj gledaš ljudi, ki jih je trpljenje prekalilo, nove ljudi, ki bodo kos velikim nalogam naše Titove petletke. Vendar pa Je tudi na vasi treba še marsikaj popraviti. Pojav, ki ni redek, je namreč ta, da imamo po n«-katerih krajih veliko pevskih zborov, manj pa prosvetnih svetov in društev, s pomočjo katerih bi vodili organizirano kulturno prosvetno delo. Prosvetno delo zahteva od nas širokega ln ne-le enostranskega dela. Naloga prosvetnih društev je, dati našemu človeku splošnega znanja, vzbuditi pri njem zanimanje za napredek, poglobiti tisto znanje, ki so si ga pridobili naši ljudje v osnovni šoli, kajti pri današnjem napredku na vseh področjih znanosti kulture in tehnike, to nikakor več ne zadošča. Velikokrat se opaža na vasi, da ni tesne povezave in prijateljskih odnosov med učiteljem in vaščani. Ljudje po eni strani so vse prezgodaj pozabili, da že precej časa niso imeli svojih slovenskih Sol in da je prav lz Italijanskih faš'stlčnih šol prihajalo med naše ljudstvo raznarodovanje ln strup, ki so ga hoteli vcepiti v naše narodno telo. Tudi taki primeri so, ko se učiteljstvo na vasi, kljub temu, da tam že dalje časa dela, ni zanimalo za vaške probleme, za kultur no življenje našega ljudstva ln je por tem Jadikovalo, da je zapuščeno ln prezirano od ljudstva. Ce bomo znali pravilno usmerjati vse naše prosvetno delo, potem bo naša umetnost v resnici prekoračila svoj ozki krog oboževalcev ln našla pot med naše ljudstvo, ki gradi In ustvarja prvo Titovo peti:*ko. S. V. Naše osnovno šolstvo S priključitvijo cone »A« se Je za.' la go, da bodo lahko gradili n uprav* čelo novo življenje tudi na osnovnih ljnli elroje. Ravno tako mora pre. šolah, ki so bile do priključitve pod prost poljedelec in navaden vaški nadzorstvom Zavezniške vojaške obrtnik dobiti v mladostj dovolj te-uprave. Ukaz ZVU da mora biti šo. j meijnegn znanja v vseh vedah, da bo la apolitična, to se pravi, da naša j posel, ki ca bo opravljal, izvrševal mladina ni smela slišati e slavnih dobro in z lahkoto ter da bo v prt-partizanskih podvigih, pa čeprav je meru potrebe lahko presedlal na vse t0 sama doživela, ni smela ve. ' deti o gradnjah v novi Jugoslaviji, ni smela citati »Pionirja« ln »Cici. bana«, svetovno najboljšo mladinsko literaturo, se je strogo izvajal. Pripetilo se je, da je bil tam, kjer je guverner dobil v otroških torbah tako mladln.sko literaturo, učitelj tako! odpuščen lz službe. Po drugi strani pa apolitičnost v šoli ni dr. žala. Učitelj je lahko govoril ure in ure o ameriški atomski bombi, o njihovi armadi, o Marshallovem na. Črtu itd., seveda vse to v taki obliki, kakor so sami nakazali. Ameriški gospodje so enostavno osvojili italijanski zakonik o šolstvu.,kar dokazuje. da sami v Ameriki nimajo bolj. šega ali pa jim je hilo na tem, da bi se naši otroci naučili malo ali nič, ker dobro vedo, da se le neizobraženo ljudstvo lahko zavaja izkorišča in drži pod kontrolo. ’ Zdaj pa je vse to za nami. Odprla se nam je nova doba in z njo silni napredek tudi v izobrazbi in kulturi. Naša ljudska oblast se dobro zaveda, da bo edino ljudstvo na visoki stopnji kulture ln znanosti vlahko premagalo vse ovire in težave pri dvigu življenjske ravni. Naši kadri morajo imeti dobro znanstveno pod- drugo stroko. Naše dosedanje šolstvo še ne od. Rovarja tem zahtevam. To pa zato, ker so noše šole po večini cnoraz-redne. Zato pa ]e naša ljudska oblast sklenila, da na vsak način dvigne naše Šolstvo s tem. da uvede nov tip šol, tako imenovane sedemletke. Na sedemletki mora 5., 6. in 7. raz. red odgovarjati 1. 2. in 3. razredu gimnazije. V petletnem pianu je določeno, da bo v našem okraju mnogo sedemlelk. Ze prihodnje šolsko leto bodo sedemletke v naslednjih krajih: Dornberg, ‘ Miren, Vrtojba, Kojsko, Medana. Kanal, Dobravlje in ena na Banjiški planoti. Treba pa bo ukiniti postopno cnorazrednice zla-sti tam, kjer bodo v bližini sedemletke. Prepričani smo. da je naše ljudstvo že tako zrelo, da razume nuino potrebo po večjem znanju in izobrazbi ter ne bo nasprotovalo ukinitvi enorazrrdnic. pn čeprav bo. do morali otroci hoditi v malo bolj oddaljeno šolo. Za trud, ki bo prav za prav za učenca le v zimskem času, bo bogato nagrajen z večjim znaniem. Znanje, ki ga bo učenec pridobi! na sedemletki, bo v veliko korist njemu .in skupnosti. List ,(Vova Gorfca“ bo veren odraz življenja In dela le takrat, če boste pri njem vsi sodelovali. Zato naj ne bo, vasi, M bi ne Imela dopisnika za naie okrajno glasilo. FIZKULTURA Tudi na Primorskem se razvija smučanje PlauU:«. -e tt cuovajo s snegom in kličejo fizkulturnike, naj pripravijo svoje smuči in pregledajo smučarsko opremo. Zima nam mora biti nadalje* vanje fizkultumega življenja. V naših planinah nas vabijo zasnežene doline s svojimi prikladnimi smučarskimi tereni. Smučarstvo je vir zdravja, hkrati pa krepi telo in duha ter jekleni voljo. Vse to pa nam je potrebno za izvrševanje velikih nalog v borbi za našo gospodarsko neodvisnost. Da bi se ta zdrava panoga fizkulture uspešno razvila, je potrebno, da zlasti mladina, ki do sedaj ni imela možnosti za udejstvovanje na tem področju, s smučmi krene v naše planine in si pridobi potrebno znanje v smučarski tehniki. Naše najlepše smučišče so pač Lokve pri Cepovanu. Ta kraj je dobro znan vsem smučarjem. Položni in strmi tereni vabijo začetnike in iz-vežbane. Trnovski gozd daje temu kraju še posebno obeležje. Na Lokvah skoraj ni bilo niti ene hiše, ki bi ne bila prizadeta od vojne vihre. Vendar pa je danes že toliko obnovljeno, da bedo lahk0 letos na Lokvah smučarski tečaji. Prostora za tečajnike seveda letos še ne bo preveč, toda to, kar imamo danes na Lokvah, je last delovnih množic, ne pa bogatinov, ki so imeli poprej na Lokvah svoje zabavišče. Pripravljena bo tudi spalnica in jedilnica ter gostilna, v kateri bodo tudi prehodni smučarji in nedeljski izletniki našli udobno zatočišče. Na razpolago bodo tudi smuči, ki pa bodo predvsem služile tečajnikom, ki še nimajo možnosti, da bi si nabavili lastno smučarsko opremo. Državno avtomobilsko prevozno podjetje Slovenije pa bo priskočilo na pomoč s tem, da bo čez zimo vsako soboto vozil avtobus do vasi Nemcev, od kjer je le še 4 km položnega terena do Lokev. S skupnim delom in vztrajnostjo bomo dosegli prihodnje leto še več. V načrtu je zgraditev modernega hotela, ki bo zadostoval vsem potrebam. Z zgraditvijo skakalnice in ureditvijo terena za slalom in smuk bomo na Lokvah ustvarili središče zimskega športa v goriškem okraju. Nogomet V nedeljo 24- novembra je bila v Postojni prvenstvena tekma II. slovenske nogometne lige med FD Postojna in FD Gorica. Igra je potekala vseskozi v prijateljskih odnosih. V tehničnem pogledu jo bilo moštvo Postojne boljše od gostov, toda v napadu ni imelo uspešnih strelcev. S tem v nasprotju je igralo moštvo Gorice zelo borbeno ter zasluženo zmagalo-Najboljši igralec je bil vratar FD Gorice Saksida. Tudi obramba se je dobro izkazala. Rezultati igre so: FD Gorica : FD Postojna 9 : 3 (3 : 1). Sedanje stanje v II- slovenski ligi je, upoštevajoč, da je bila razveljavljena tekma med Udarnikom iz Kranja, ki se je končala s 4 : 1 za Udarnika, ker je zanj nastopil igralec, ki še ni imel pravice igranja za Udarnika in upoštevajoč __;__________li-i. o . n __ __:„„ _ priznanje rezultata slednje: Udarnik J- Gregorčič Sobota Gorica Litija 3 : 0 za Gorico, na- 26:13 26:15 22:16 21:10 20:20 Rezultati nogometnega tekmovanja za prvenstvo Primorske: FD Gorica : FD Šempeter na Krasu 3:0 FD Tolmin : FD Tovarna Anin: o 3:0 FD Ajdovščina : FD Postojna 4:1 FD Sežana : FD Rudar 7:1 FD Vipava : FD Volga 4:0 Lestvica prvenstva Primorske: FD Tolmin 8 5 1 2 34: 7 tl FD Sežana 6 5 1 0 26: 7 11 FD Gorica 8 5 1 2 20: 9 11 FD Volga 8 5 1 2 21:19 11 FD Vipava 5 4 1 0 13: 1 9 FD Postojna 3 3 1 0 10: 4 5 FD Šempeter na Kr- 8 2 0 6 9:28 4 FD Ajdovščina 7 1 1 5 14:21 3 FD Rudar 8 0 1 7 1:38 1 FD Anhovo 5 0 0 5 4:18 0 FIZKULTURNE NOVICE V nedeljo dne 7. decembra bo v Sol kanu okrajno prvenstvo v teku čez drn in strn, katerega se bodo udeležili prvaki vsake skupine iz vsakega kraja. Okrajnim prvakom bodo podeljene praktične * nagrade. Zborno mesto tekmovalcev je na trgu v Solkanu ob 14- uri- Navodila za plačevanje davka Od najema (in podnajema) nepremičnin se plača davek od zneska najemnine in sicer: 1. Od najema zgradb ali delov zgradb (stanovanj, lokalov), če znaša najemnina: do 200 din 3.— din nad 200 din do 400 din 6.— din nad 400 din do 600 din 10.- din nad 600 din do 800 din 15.— din nad 800 din do 1000 din 20.— din nad 1000 din do 1500 din 30.— din nad 1500 din do 2000 din 40.— din nad 2000 din do 3000 din 60.— din nad 3000 din za vsakih nadaljnjih 100 din 2. Od najema drugih nepremičnin ali pravic do njih od zneska ali vrednosti najemnine 2 •/«. OPOMBE: 1. Davčna obveznost in dolžnost plačati davek nastaneta v trenutku prejema najemnine. 2. Davek se plača za vsak posamezen prejem najemnine. 3. Davčna osnova je tisti znesek najemnine, ki se dejansko prejme oziroma katerega prejem se potrdi z eno pobotnico, ne glede na to, za kateri čas se pla ča najemnina. V davčno osnovo se všte je tudi vrednost vseh davčnih dajatev, storitev in bremen, ki jih prevzame najemnik. 4. Davčni zavezanec je najemodajalec. 5. Davek od najema zgradb se plača z uporabo davčnega papirja, to je s predpisano ustrezno pobotnico državne izdaje. Če se pobotnica glasi na več kakor 3000 din, se od presežka zakupnine nad 3000 din plača 3 */• davek v davčnih znamkah. Znamke se prilepijo na še ne-izpopolnjen obrazec pobotnice državne Izdaje (predpisano na znesek od 2000 do 3000 din), uničijo pa se s tem, da se čeznje napiše besedilo pobotnice. 6. Davek od najema drugih nepremičnin se plača v davčnih znamkah. Znamke se prilepijo na navaden papir, uničijo pa se tako, da se piše čeznje besedilo pobotnice, in 6icer tako, da je napis »po botnica« nad znamkami, besedilo pohotnice se pa začne na čistem papirju in se nadaljuje čez prilepljene znamke. 7. Pobotnica o prejemu najemnine mora obsegati tudi znesek najemnine, čas, za katerega velja prejeta najemnina, na jemno stvar, datum izdaje in podpis tistega, ki izdaja pobotnice. 8. Če se najemnina ne plača samo v denarju, ampak se razen v denarju plača tudi s kako storitvijo ali pa je najemnina v takih storitvah, se plača davek tudi od denarne vrednosti teh storitev na isti način in ob istem času, kakor če bi bila najemnina plačana v gotovini. 9. Ob vsakem najemu nepremičnin mora najemodajalec v 15 dneh skleniti pismeno pogodbo z najemnikom. V pogodbi se mora navesti znesek nalemmne In drugih storitev (z navedbo tudi de name vrednosti teh storitev), kakor tudi čas trajanja najemnega razmerja (do določenega dne ali do odpovedi) in roki za plačevanje najemnine (mesečno, letno Ud.). 10. Najemodajalec mora vsak prejem najemnine takoj ob prejemu pismeno potrditi s pobotnico, ki jo izda najemniku. Če najemodajalec ali od njega pooblaščena oseba ne prejme najemnine neposredno iz najemnikovih rok, ampak pošilja najemnino po pošti ali jo polaga pri sodišču v depozit, mora najemodajalec (oziroma oseba, ki po njegovem pooblastilu prejema najemnino) izdati, predpisa- ti pristojnemu državnemu organu iz prejšnje točke te pripombe v 15 dneh po njeni sklenitvi oziroma po pravomočno-sti in izvršnosti odloka o prenosu. Če se prenos izvrši po sklepu ali s sodelovanjem državnega organa (sestavitev pogodbe, potrditev in pod.), mora tudi ta napraviti prijavo. 6. Davek se mora plačati v 15 dneh po preteku roka za prijavo po prejšnji točki. Prenos lastninske pravice do nepremičnine na novega pridobitelja se ne sme vpisati v zemljiško knjigo brez dokaza o plačanem davku, 7. Kupec jamči solidarnost s prodajalcem za davek na prenos nepremičnin. 8. Če je z javno listino dokazana popolna ali delna neizpolnitev pogodbe ali drugega pravnega dejanja o prenosu nepremičnin zaradi kake ovire, ki je nastala neodvisno od volje strank, ima plačnik tega davka pravico do povračila plačanega davka ali odgovarjajočega dela v 3 mesecih po nastali oviri, toda najpozneje v 6 mesecih od sklenitve pogodbe ali drugega pravnega dejanja o prenosu. Povračilo se ne more zahtevati, če je bila nepremičnina zamljiško - knjižno pre-nešena na novega pridobitelja. 9. Ta davek se ne plača, kadar se nepremičnine zamenjajo med zasebniki zaradi arondiranja (združitve delov nepremičnega premoženja istega lastnika) po odredbi državnih organov za agrarno reformo, kolonizacijo in podobno. Ne šteje se kot arondacija, če Je razlika v vrednosti med obema zemljiščema večja od 50*/«. 10. Če prenese ena oseba v enem letu na istega pridobitelja več nepremičnin ali več delov iste nepremičnine, se plača davek od skupne vrednosti prenešenih stvari ali njihovih delov med letom po stopnji, ki ustreza skupni vrednosti. 11. Na prenos nepremičnin proll odškodnini se ne more nalagati nobenih davščin v korist ljudskih odborov. 12. Kot davčna zatajitev se šteje predvsem, kadar se v pogodbi navede lažna cena, manjša od dejansko prejete, ali če se zatajijo postranske dajatve, storitve ali bremena, ki jih kupec (pridobitelj) prevzame nase. 13. Kolikor se ne ugotovi davčna zatajitev, se šteje kot hujša davčna nered-nost, če se nastanek davčne obveznosti ne prijavi pravočasno. Objava Na podlagi uredbe Ministrstva za kmet. in gozdarstvo je nakup ali zamenjava krompirja prosta ter za to ni potrebno nikako dovoljenje. Priporočljivo je da se vsakdo oskrbi člm-prej z najboljšim semenom, da ne bo spomladi za sajenje krompirja pripravljena zemlja ostala neposajena. Preskrba no pobotnico in jo v 5 dneh po prejemu poslati najemniku. Najemodajalcem, ki so v najemnem razmerju z več kakor 50 najemniki v istem kraju ali v območju istega okrajnega ljudskega odbora, sme finančni po verjenik okrajnega ljudskega odbora do voliti, da plačujejo davek po seznamu v gotovini. JI. Najemnik mora pobotnice s plačano najemnino braniti eno leto po njihovi izdaji In jih na zahtevo pokazati državnemu organu. Prav tako mora najemodajalec isti čas braniti odrezke izdanih pobotnic. 12. Kot davčna utaja velja zlasti: a) čc ni bila izdana pobotnica o prejeti najemnini; b) če se v pobotnici ne vpoštevajo stranske najemnikove storitve in če se ne plača ali ne plača pravočasno davek od denarne vrednosti teh storitev; c) če se da v pogodbo lažna (manjša) najemnina ali če se v pogodbi zamolčijo stranske storitve In dajatve iz najemnega razmerja in se izdajo pobotnice za lažni znesek najemnine. 13. Za hujšo davčno nerednost velja, če najemodajalec pravočasno ne sklene pismene pogodbe po predpisih 9. točke opombe k tej tarifni številki. 14. Za davčno nerednost velja zlasti nepravilno uničevanje davčnih znamk na pobotnicah (5. in 6. točka teh pripomb) ali izdajanje pobotnic brez podatkov Iz 7. točke teh opomb, v kolikor ne gre za hujše kaznivo dejanje. NAVODILA ZA PLAČEVANJE DAVKA OD KUPNOPRODAJNIH POGODB O PRENOSU NEPREMIČNIN PO TAR. ST. 714 ZAČASNE TARIFE DAVKA NA PROMET PROIZVODOV Za prenos nepremičnin proti odškod nlni se plača davek od cene oziroma od škodnine in sicer: do 200.000 din 9.-V. 10.05 *'• 12.— */. 15.—V. 18.- •/. nad 200.000 do 500.000 din nad 500.000 do 1,000.000 din nad 1,000.000 do 3,000.000 din nad 3,000.000 din Davek po višji stopnji ne sme bili večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja. Davčna osnova je kupoprodajna cena ali vrednost dogovorjene odškodnine oziroma prometna vrednost v trenutku na Stanka davčne obveznosti po tem, katera od njih je večja. Davčni zavezanec Je prodajalec oziroma oseba, ki nepremičnino odsvoji. PRIPOMBA: 1. Davčna obveznost nastane v trenutku, ko se sklene kupna pogodba oziroma pogodba o prenosu lastninske pravice proti odškodnini ali proti storitvi. Kot prenos po tej tarifni ševilki • se šteje vsako pravno dejanje na podlagi katerega lahko novi pridobitelj zahteva vknjižbo lastninske pravice. 2. V davčno osnovo se vračuna tudi vrednost vseh obveznosti (dolgov, stori tev, bremen itd.) ki jih kupec prevzame. 3. Ce,se zamenja ena nepremičnina za drugo (menjalna pogodba), se plača davek na promet od vrednosti obeh nepremičnin posebej. 4. Davek po tej tarifni številki se plača v gotovini pri odseku za finance tistega okrajnega ljudskega odbora, na katerega področju je nepremičnina, ki se pre nese. 5. Vsako pogodbo ali drugo pravno de janje, s katerim se izvrši prenos nepremičnine, -mora davčni zavezanec prijavi- Okrajni izvršni odbor za okraj Gorica objavlja: Vipavsko vojno področje se preseli v Ljubljano- Vse posle," ki jih je do sedaj vršilo to področje, bo sedaj vršil vojni odsek pri okrajnem izvršnem odboru Gorica- KLO naj na običajni način obvestijo vse vojne obvezance v njihovem kraju: 1- Preden se izselijo za dobo nad tri mesece, se morajo osebno javiti na tukajšnjem vojnem odseku- 2- Prišedši v drugi okraj se morajo takoj javiti na tamkajšnjem vojnem odseku. Brez izpolnitve gornjih odjav in prijav jim vstop v delo ne bo mogoč. Prav tako se morajo ob odhodu na dom zopet odjaviti na tamkajšnjem vojnem odseku id ponovno prijaviti v domačem okraju na vojnem odseku. Pozivamo istočasno vse KLO-je, da točno in pravočasno odgovarjajo na vse dopise, ki jib dobivajo od vojnih odsekov. V Ajdovščini in Kanalu so uvedeni stalni sodni dnevi Na predlog okrajnega izvršilnega odbora Gorica in v smislu čl. 2 Uredbe o stal nih sodnih dnevih v večjih krajih izven sedeža okrajnih sodišč (Ur- 1- SNOS-a in NVS štev, 48/45) se uvedeta v Ajdovščini in Kanalu stalna sodna dneva-Stalni sodni dan v Ajdovščini bo vsak četrtek za sledeče KLO: Ajdovščina, Budanje, Col, Črniče, Dobravlje, Dol. Predmeja, Dolgapoljana. Goče, Gaberje, Gor-Branica, Kamnje, Kovk, Lokavcc, Lozice, Lože, Otlica, Planina, Podkraj, Podraga, Selo, Slap, Stomaž pri Lokavcu, Sv. Križ, St. Vid, Šmarje, Ustje, Vel- Zabije, Vipava, Vodice, Vrabče, Vrhpolje, Vrtovin- Stalni sodni dan v Kanalu se bo vršil vsak drugi ponedeljek za sledeče KLO: Kanal, Deskle, Plave, Zapotok, Lig, Kam-breško, Ročinj, Ajba, Avče, Levpa,' Kal nad Kanalom, Banjšice in Lokovec. Stalne sodne dneve v Ajdovščini in Kanalu bo opravljalo okrajno sodišče Gorica v smislu določil Uredbo o stalnih sodnih dnevih v večjih krajih izven sedeža okrajnih sodišč ter naknadnih navodil ministrstva za pravosodje LRS. Dosedanji sodni dan v Grgarju se ukine Preskrba s semenskim krompirjem Za popolni razvoj našega gospodarstva v petletki je nujno, da so kmetovalci priskrbijo zdravo seme vseh vrst. Predvsem je potrebno, da sl kmetovalci že sedaj priskrbijo dober semenski krompir, ker le tako homo lahlcoteagotovill dober pridelek. Na predvolilnih zborovanjih OF v KLO-je, zvezno In republiško skupščino so se sprejemali plani za posamezne KLO-je, tako tudi za povečanje kmetijskih pridelkov. Ker je s pomočjo poslovne zveze težko ugoditi posameznim vasem, je priporočljivo, naj bi sl posamezniki organizirali nakup krompirjevega semena ali s pomočjo KLO-jev, ali pa s pomočjo zadrug. Vedeti moramo, da bomo le s pravočasno nabavo dobrega semena zagotovili pravočasno sajenje, kar nam da tudi večji pridelek. OBROKI RACIONIRANE HRANE ZA MESEC DECEMBER, VELJAVNI ZA OKRAJ GORICA Moka: Imetniki nakaznic TD, SD, LD štev. I in II prejmejo na osnovno živilsko nakaznico dnevno 105 gramov enotne in 155 g koruzne moke proti odvzemu odrezka »a« in »b« Mesečni obrok znaša 3-220 kg enotne in 4-830 kg koruzne moke, skupaj 8-05 kg moke- Ako potrošniki kupujejo kruh, prejmejo na odrezek »a« in »b« dnevno 850 g kruha. Imetniki dodatne TD nakaznice (fizični težki delavci) prejmejo na dodatno težko delavsko nakaznico dnevno 90 g enotne in 135 g koruzne moke; skupaj mesečno 2-790 kg enotne in 4-185 g koruzne moke, skupaj 7 kg moke, oziroma dnevno 300 g kruha- Imetniki dodatne SD nakaznice (fizični srednji delavci) prejmejo dnevno 30 g enotne in 45 g koruzne moke, mesečno 930 g enotne in 1395 g koruzne moke, skupaj 2-350 kg moke, oziroma dnevno 100 g kruha. Celotni obrok osnovne in dodatne kruš ne nakaznice TD (fizični težki delavci) znaša dnevno 195 g enotne in 290 g ko ruzne moke ali mesečno 6 kg enotne in 9 kg koruzne moke. Dnevni obrok kruha je 650 g- Celoten obrok osnovne in dodatne SD živilske nakaznice (fizični srednji delavci) znaša dnevno 135 g enotne in 200 g koruzne moke, mesečno 4-150 kg enotne in 6-225 kg koruzne moke, skupaj 10-375 gramov moke- Dnevni obrok kruha je 450 g. Imetniki Nav- živilske nakaznice za moko (Nav I in II) prejmejo 120 g koruzno dnevno ali mesečno 4 kg moke-Imetniki Doj. živ. nakaznice prejmejo dnevno 92 g enotne in 93 kg koruzne moke, ali mesečno 2-870 g enotne moke in 2-880 g koruzne moke, skupaj v mesecu 5-750 g moke. Dodatki: Noseče žene prejmejo na odrezek (Nos I) 500 g bele moke. Dojenčki prejmejo 1 kg pšeničnega zdroba na odrezek za kruh z datumi 26, 27, 28, 29, 30, 317X11. Sladkor: Sladkor se izdaja proti odvzemu odrezkov za sladkor na vse potrošniške nakaznice po sledečem redu: TD iznosi 1 kg sladk- na odr- 615 in 616 SD iznosi 800 g sladk- na odr- 213 in 214 LD iznosi 700 g sladk. na odr- 311 in 312 Nav. prežigosana od KLO, potrošniki v 'mestih Solkan, Ajdovščina, Šempeter in potrošniki, oskrbovani od upravičencev TD, SD in LD prejmejo 550 g sladkorja na odrezek 410- Nav. nežigosane (ostalo kmetsko prebivalstvo) 150 g sladkorja na odrezek 410-OM prežigosane (isti pri potrošnikih kot prf, Nav) 550 g sladkorja na odrezek za sladkor OM 613- OM nežigosane 350 g sladkorja na odrezek 613- Doj iznosi 1500 g sladkorja na odr- 513 Nos dodatek 850 g sladkorja na odre zek Nos 2- Maščobe: Delilo se bo olje kot maščobo v istih količinah kot v mesecu no' vembru- Meso: Potrošniki se oskrbujejo z mesom potom nakupa na prosti prodaji. Milo: Milo se bo delilo za TD odrezek 117 — 250 gramov, SD odr. 216 — 250 gramov, LD odr. 314 — 200 gramov, Nav odr. 412 — 150 gramov. Doj odr. 515 250 gramov. Doj na dodatek za 1X.-XII-odr. 515 — 600 g pralnega mila, na dodatek za IX-XII. odr. 515 — 100 g toaletnega mila, v kolikor bo istega na zalogi. Prvenstveno se krijejo potrebe po red nem obrSku za vse potrošnike v mesecu decembru. Milo se deli iz zaloge 40 procentnega mila, v kolikor je istega na zalogi. Za 63 procentno pralno milo bo MTP izdalo še posebna navodila Z3 preračunanje obroka, ter se količina tega mila, v kolikor je na zalogi pred objavo ne sme izdajati potrošnikom. Opozarjamo vse maloprodajalce, da takoj pričnejo deliti obroke racionirane hrane vsem potrošnikom- V kolikor zaloge primanjkuje, se treba povezati s PRE-RAD-om, ki je dolžan pravočasno založiti vse maloprodajalce z artikli racionirane hrane in kolonialnega blaga-Nadalje opozarjamo vse maloprodajalce, da do vsakega 15- v mesecu predlože trebovanja racioniranih artiklov za bodoči mesec OIO gospodarskem odseku Gorica- Do 28- v mesecu morajo vsi malo-prodajalci zaključiti delitev vseh racioniranih artiklov ter najkasneje do vsakega 4. v mesecu poslati obračun odrezkov in izdane hrane za pretekli mesec s točnimi podatki končne zaloge. KLO do 10- v mesecu dostavi obračun izdanih živilskih nakaznic in naročilo za tekoči mesec- Opozarjajo se vsi KLO, da vrše izdajo krušnih nakaznic za potrošnike TD, SD, LD samo na podlagi pravilno izstavljenih potrošniških potrdil. Vsa podjetja in ustanove, ki zaposlujejo delavce, opozarjamo na pravilno izstavljanje potrošniških potrdil. Na potrdilih je potrebno staviti točne podatke o zaposlitvi, poklic, vrsta dela, ki ga opravlja, kraj zaposlitve in Krajevni ljudski odbor, kjer se vodi kot redni potrošnik. Vse nepravilnosti in nedostatke bomo objavljali v dnevnem časopisju ter proti onim organom, ki povzročajo motnje v redni preskrbi, vsled malomarnega pošlo vanja, bodisi neupoštevanja splošnih na vodil, uvedli kazenski postopek. OBVESTILO V Solkanu, Svetogorska cesta 24S je začela poslovati podružnica »Slov. poročevalca4* in ,9Ljudske pravice** SPREJEMA NAROČNIKE IN NAROČILA ZA OGLASE VSEH VRST Podružnica prodaja domače in tuje časopise ter tedenske in mesečne revije. OPOZORILO OIO VSEM LASTNIKOM PRAŠIČEV ZA ZAKOL Opozarja se vse potrošnike, da pri pristojnem KLO javljajo domačo zakolo prašičev pred zakolom, kar bo nudilo evidenco zaradi pravilne razdelitve živilskih nakaznic- Pri zakolu enega prašiča se odvzame za štiri člane iste družine nakaz-nire za maščobo in meso- KLO vodijo poimenski seznam vseh potrošnikov, ki javljajo domači zakol, ter stavijo pripombe na družinski kartoteki, ki služi 7a evidenco pri sestavljanju seznama upravičencev. Proti kršiteljem bodo pod-vzeti administrativni ukrepi- KUPONOV ZA NADOMESTITEV TOČK (Ta navodila veljajo samo za predele bivše cone B v goriškem okraju) Da se uredi do izdaje novih industrijskih nakaznic pravilna preskrba z industrijskim blagom, objavljamo kupone, ki bodo služili v nadomestitev za že izčrpane točke na nakaznicah-Veljavnost kuponov: Nakaznica I-R kupon R-23 in R-24 — vsak kupon velja 20 točk-Nakaznica I-G kupon G-23 in G-24 — vsak kupon velja 15 točk-Nakaznica I-D kupon D-23 in D-24 — vsak kupon velja 10 točk. V zvezi s tem naročamo KLO-jem: L Objavite takoj žigosanje navedenih kuponov (na odjavljeni kupon pritisnite razločni žig KLO)- 2. Ob žigosanju naj KLO objasnijo po trošnikom način bodoče preskrbe- Objavite ljudem, naj ne hitijo z nabavo na nove objavljene točke, ker bodo kontingenti tekstila celotni s številom objavljenih točk. Manufakturnim trgovinam objavljamo sledeče; 1. Da kupon velja samo, če je žigosan od KLO iz območja našega okraja. 2. Kuponi so veljavni, če so priloženi skupno z industrijsko nakaznico- 3. Za blago, za katero ni mogoče obračunavanje s celotnim kuponom (kjer je zanj potrebno manj točk kot 20, 15, 10), se vključuje tudi neizčrpane točke, nikakor pa trgovec ne sme izdajati potrošnikom točk v izravnavo- 4- Do vsakega petega v mesecu so ma-nufakturne trgovine dolžne napraviti obračun kuponov na že znane obrazce-Obenem objavljamo kupon štev. 14 vseh vrst nakaznic za nakup 8 parov kratkih nogavic- Kuponi za ženske dolge nogavice ostanejo Isti- Pripravljalni odbor Goriškega okraja avto-moto, sekcija tehnika in šport, sklicuje občni zbor v nedeljo 7- dec- 1947 ob 10. uri dopoldne v Solkanu v prostorih kulturnega doma- Vabimo vse ljubitelje tega športa, naj se udeleže sestanka, na katerem bomo volili upravni odbor- čitajte, širite in podpirajte svoj list „Nova Gorica'* DRŽAVNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE — FILIALA V AJDOVŠČINI Zadnje opozorilo vsem delodajalcem in bivšim zavarovancem italijanskih nosilcev socialnega zavarovanja DELODOJALCI! S 1. septembrom 1947 se je začelo v Slovenskem Primorju (bivši coni »B«) izvajati socialno zavarovanje po predpisih Zakona o socialnem zavarovanju delavcev. nameščencev in uslužbencev. V bivši coni »A« pa se izvaja to zavarovanje od dneva priključitve, t. j od 16 septembra 1947. Vsi delodajalci so bili s posebnim opozorilom pozvani k prijavi svojin delavcev, nameščencev in uslužbencev ter je bilo treba ponovne prijave predložiti od 1., odnosno od 16 novembra 1947 v zakonitem roku 8 dni. V i-stih opozorilih so bili delodajalci I. skupine, to so državna ob-lastva, državne in zadružne ustanove in podjetja, ki zaposlujejo polno-zavarovane delavce in nameščence, kakor tudj drugi zasebni delodajalci, ki redno zaposlujejo 10 ali več oseb, pozvani, da v roku 5 dni po izplačilu prejemkov predložijo pra vilno izpolnjene in po abecedi ure jene izplačilne liste ter obenem nakažejo odpadajoče prispevke za socialno zavarovanje, ki znašajo skupno 28 odstotkov za delavce in uslužbence. ki niso po sistematizaciji razvrščeni kot državni uslužbenci. Vse izplačilne blagajne so bile e posebnimi navodili obveščene, kako morajo obračunati prispevke za sistematizirane državne uslužbence in kako morajo obračunati prispevke za osebne in družinske upokojence. UGOTOVITI MORAMO: 1. Mnogi delodajalci I. in II. skupine pa teh svojih dolžnosti dosle niso izpolnili, niso predložili novih prijav, ne predlagajo izplačilnin list. niti ne obračunavajo prispevkov -določenem roku, 2. Državne izplačilne blagajne predlagaj® obračunov za prispevke uslužbencev in upokojencev, niti ne plačajo prispevkov, čeprav je tuka-šnja filiala v dveh opozorilih še posebej objavila za to predpisan formular z navedbo odstotkov, W jih morajo plačati uslužbenci, osebni in družinski upokojenci. Zato zadnjič pozivamo vse delodajalce 1 in II. skupine, da najkasneje do 1. decembra 1. 1. predlože vse ponovne prijave za svoje delavr ce. nameščence in uslužbence, ki tej svoji dolžnosti še niso zadostili. Ravno tako pozivamo delodajalce I. skupine, ki morajo prispevke obračunavati s plačilnimi listami, da še nepredložene plačilne liste za mesec september in oktober t. 1. za polno zavarovane člane predlože takoj, za nadalnje mesece pa v roku 5 dni po izplačilu zaslužka, t. j. do vsakega 5. v mesecu za prejšnji mesec in torej je plačilne liste sestavljati v principu za koledarski mesec-Državne izplačilne blagajne, ki svojim nameščencem izplačujejo prejemke mesečno vnaprej, morajo obračunati prispevke do najkasneje 5. za tekoči mesec ter predložiti obračun na predpisanem formularju za vse uslužbence, osebne in družinske upokojence. Delodajalce, oziroma pri državnih uradih odgovorne vodje, ki še temu pozivu ne bodo odzvali v določenem roku ali ki v bodoče ne bodo izpolnjevali svojih dolžnosti tako glede prijavljanja, pravočasnega. predlaganja pravilno sestavljenih izplačilnih list. oziroma obračunov ter nakazovanja dospelih prispevkov, bo filiala Državnega zavoda za socialno zavarovanje brezizjemno predlagala v kaznovanje. Opozarja pri tem na določbe člena 16., 17. in 18. Zakona socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev, ki razen povračila stroškov in dajatev za neprijavljene člane predvidevajo še kazni od 5.000 do 10.000 din, v posebno hudih primerih se pa te kršitve zakonitih dolžnosti kaznujejo P® predpisih zakona o zatiranju gospodarske sabotaže. BIVŠI ZAVAROVANCI ITLIJANŠKIH NOSILCEV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA! Filiala Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Ajdovščini je izdala poziv vsem bivšim zavarovancem italijanskih nosilcev socialnega zavarovanja, da v svrho ohranitve svojih pravic prijavijo vse zaposlitve in članstvo pri bivših italijanskih socialnih zavodih. Ravno tako morajo ti bivši zavarovanci prijaviti vse svoje eventuelne pravice, ki izvirajo iz zavarovanja^ za slučaj nezgod pri delu, za slučaj onemoglosti in starosti ter obolenja za tuberkulozo. Za pl i.j teh podatkov je-izdala filiala posebne tiskovine (obrazce), ki so na razpolago pri vseh okrajnih in krajevnih sindikalnih svetih in podružnicah, dalje pri okrajnih in krajevnih ljudskih odborih ter pri ekspoziturah in poverjeništvih tuk. filiale- Opozarjamo pri tem vse bivše zavarovance italijanskih nosilcev socialnega zavarovanja, da je navedba prejšnjega članstva, dalje že doseženih pravic v njihovem lastnem interesu, ker bodo ti podatki služili za podlago pri določitvi dajatev iz naslova starostnega in onemoglostne-ga pokojninskega zavarovanja. V pozivu na prijavo, ki ga je izdala tukajšnja filiala v obliki plakata in ga razdelila vsem sindikalnim podružnicam in ljudskim odborom. so razvidna podrobnejša navodila. , Prijave niso dolžni predložiti oni, ki že prejemajo rento ali pokojnino od Državnega zavoda za socialno zavarovanje, filialaj Ajdovščina oziroma od Pokrajinskega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru. Vabimo vse zainteresirane, da najpozneje do 15. decembra 1947 predložijo odgovarjajoči obrazec prijave. Poznejše prijave se i ozirom na likvidacijo z italijanskimi nosilci socialnega zavarovanja ne bodo mogle več upoštevati. Istočasno , vabim o vse sindikalne forume, ki jim je bilo poverjeno zbiranje teh prijav, da zbrane formularje v določenem roku dostavijo ekspozituram odnosno tukajšnji filiali. Smrt fašizmu — svobodo narodu! V Ajdovščini, dne 20. novembra 1947. Državni zavod za socialno zavarovanje — Filiala v Ajdovščini. ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujem vsemu prebivalstvu lz Zalošč ln Dormberga, posebno pa pevskim zborom lz ZaloSč in Dormberga, godbi iz Prvačl* ne, duhovščini ter vsem, ki so spremljali posmrtne ostanke mojega soproga tov. JožeSa Saksida ki je padel leta 1943 na Predmeji v borbi proti fašističnemu okupatorju. Dne 1. nov. smo ga pripeljali v njegovo rojstno vas Za-lošče. Zahvaljujem se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki «o me tolažili in mi pomagali v tej težki uri. Zalošč, 20. nov. 1947. Žalujoča žena Jožefa Bakskla. Ureduifitvo in uprava: Solkan, tel. »t. 1 ln 7. — Odgovorni urednik Janko Kralj. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevulc*« v Ljubljani. — Izhaja vsak drugi petek. — Rokopisi be ne vračajo.