Vprašanje časa prevzema madžarskih izposojenk v prekmurski knjižni jezik Elod Dudas Cobiss: 1.01 m z CLh Prispevek se osredotoča na predstavitev slovansko-madžarskih in madžar- ^ sko-prekmurskih jezikovnih stikov. V njem je predstavljenih tudi nekaj konkretnih madžarskih izposojenk iz različnih terminoloških skupin. Osrednji del prispevka je posvečen vprašanju času prevzema madžarskih izposojenk v prekmurskem knjižnem jeziku. Pri ugotavljanju časa prevzema posameznih prevzetih besed so nam v pomoč glasovne in semantične premene srednjeve- Q ške madžarščine, ki jih ohranjajo nekatere iz madžarščine prevzete besede prekmurskega knjižnega jezika. Ključne besede: jezikovni stik, madžarščina, knjižna prekmurščina, čas pre -vzema madžarskih izposojenk, glasovne in semantične premene Timing of Hungarian Loanwords into Standard Prekmurje Slovenian This article focuses on Slavic-Hungarian and Hungarian-Prekmurje language contacts. It also presents some specific Hungarian loanwords from various terminological groups. The main part of the article examines the timing of Hungarian loanwords into standard Prekmurje Slovenian. The phonological and semantic shifts in medieval Hungarian that are preserved in certain words borrowed from Hungarian into standard Prekmurje Slovenian can help determine the time of borrowing individual loanwords. Keywords: language contact, Hungarian, standard Prekmurje Slovenian, time of borrowing Hungarian loanwords, phonological and semantic shifts 0 Uvod V prekmurskem knjižnem jeziku je poleg domačih slovanskih in prevzetih nemških besed tudi precej iz madžarščine prevzetih besed. Njihovo število sicer ne presega števila besed, prevzetih iz nemščine, vendar predstavljajo pomemben del prekmurskega besedja. O točnem številu prevzetih madžarskih besed lahko le ugibamo, saj je zelo malo verjetno, da so bile vse take besede zapisane v delih prekmurskega knjižnega jezika. Moja raziskava, ki sem se je lotil v okviru disertacije, je zajela 45 del prekmurskega knjižnega jezika. Ta dela se skoraj v celoti ujemajo s tistimi, ki sem jih uporabil za predstavitev razvoja prekmurskega črkopisa (prim. Dudas 2012: 162). V njih sem našel več kot 300 madžarskih izposojenk (skupaj z izpeljankami in različicami jih je okrog 600). Največ teh bä Z besed spada v krščansko terminologijo, saj je večina prekmurskih knjižnih besedil nabožnih. N V tem prispevku obravnavam nekatera splošna vprašanja in še posebej vpra- 1 šanje časa prevzema teh madžarskih besed, kar lahko pokaže na doslej manj razi-^ skana področja madžarsko-prekmurskega j ezikovnega stikanja. 0 S L 1 Slovansko-madžarski jezikovni stiki O v Začetke slovansko-madžarskih jezikovnih stikov lahko postavimo v 8. stoletje, ko so se madžarska plemena med preseljevanjem proti zahodu na območju današnje Rusije srečala z Vzhodnimi Slovani. O tem zgodnjem stiku priča tudi beseda öriäs 'velikan', ki je bila prevzeta iz stare ruščine (Hadrovics 1975: 67-70). Slovansko-madžarski Z jezikovni stiki so postali intenzivnejši po naselitvi Madžarov v Karpatski bazen na A prelomu 9. in 10. stoletja. Intenzivnost slovansko-madžarskega jezikovnega stika raP zlagamo z dejstvom, da so se Madžari naselili tudi med Slovane (Hadrovics 1989: 12), 1 ki so v tem času živeli na večjem prostoru v Karpatskem bazenu. Podatki o prisotnosti S nekdanjega slovanskega življa v madžarskem okolju so ohranjeni v madžarskih zem-^ Ijepisnih imenih, kot so npr. Palin, Tapolca, Visegrad, Zalakomar itn. 1 Madžari so od Slovanov prevzeli besedje iz poljedelske terminologije,1 npr. 0 barazda (< sln. brazda, hr. brazda, sr. brazda), borona (< sln. brana, hr. brana, sr. • brana), petrence (< slk. *petrence), szalma (< sln. slama, hr. slama, sr. slama, slk. 1 slama, č. slama), szena (< sln. seno, hr. sijeno, sr. seno, slk. seno, č. seno) itn. (prim. • Kniezsa 1974: 81, 102-103, 420, 486, 499). Slovanski jeziki so najbolj vplivali na 1 izoblikovanje poljedelske, poleg tega pa tudi madžarske krščanske terminologije. Ta ima izposojene slovanske besede kot npr. apaca (< sln. opatica, hr. opatica), bermal (< sln. birmati, hr. čak. birmati, hr. kajk. bermati), kereszt (sln. krst, hr. čak. krst, hr. kajk. krst, slk. krst, č. kfest, staro polj. krzest),pilis (< čak.pliš), szent (< stcsl. CBATt, blg. CB^T, sr. svet, hr. svet, sln. svet) itn. (prim. Kniezsa 1974: 62, 89-90, 264, 420-421, 499). Poleg teh dveh terminoloških skupin je bilo prevzetih še mnogo besed iz slovanskih jezikov, ki jih je v svoji monografiji podrobneje obdelal Istvan Kniezsa (1974). Do spremembe smeri slovansko-madžarskih jezikovnih prevzemov je prišlo v 11. in 12. stoletju. K temu je prispevalo več dejavnikov, kot npr. okrepitev madžarske fevdalne države, izoblikovanje cerkvene uprave in ne nazadnje okrepitev trgovskih stikov s sosednjimi državami (Hadrovics 1989: 13). V tem obdobju je veliko madžarskih besed prešlo v sosednje slovanske jezike. Največ jih je bilo pre -vzetih iz cerkvene, državnoupravne in vojaške terminologije. Madžarska poljedelska terminologija je prevzeta iz južnoslovanskih ali zahodnoslovan-skih jezikov. ElödDudas, Vprašanje časa prevzema madžarskih izposojenk v prekmurski knjižni jezik 2 Madžarsko-prekmurski jezikovni stiki ^ 2.0 Začetke madžarsko-slovenskih stikov moramo postaviti v 11. stoletje, ko ® je prekmurski prostor postal del madžarske državne in cerkvene uprave. Severni ^ del Prekmurja je prešel pod Železno županijo in v gyorsko škofijo, južni del pod županijo Zala in najprej pod veszpremsko, leta 1094 pa pod zagrebško škofijo. ^ Takrat se je začelo tesno sožitje med Madžari in Prekmurci, ki je trajalo do konca ^ prve svetovne vojne, tj. do leta 1918. V tem času je bilo Prekmurje del Ogrske. To je pomenilo, da je uradni jezik sicer bila latinščina, vendar pa so imeli ljudje vsa- ^ kodnevni stik tudi z madžarščino. Vpliv madžarščine je postal še močnejši v drugi polovici 19. stoletja, ko so imele manjšine na Ogrskem čedalje manj pravic do rabe materinščine v šoli in v cerkvi. 2.1 Iz tule zbranega gradiva lahko ugotovimo, da je med prevzetimi madžarskimi besedami največ samostalnikov (npr. aldomaš 'napitnina, likof', beteg 'bolezen', darda 'sulica', katana 'vojak', pelda 'vzor, zgled, primer', šereg 'četa, vojska' itn.) in glagolov (npr. bantüvati 'motiti, žaliti', dičiti 'častiti', engedüvati 'dopuščati, odpuščati', kivanüvati 'želeti', öröküvati 'podedovati', vadlüvati 'priznati' itn.), manj pa je med madžarskimi izposojenkami pridevnikov (npr. butasti 'neumen', čonkavi 'pohabljen, štrcljat', hamišen 'zavisten, nevoščljiv', lendjelski 'poljski', ne- O meški 'plemiški', tolvajski 'tatinski' itn.); druge besedne vrste so še redkejše, npr. ii£ medmet ejnje 'ej'. ^ N 2.2 Madžarske prevzete besede stare knjižne prekmurščine lahko uvrstimo v različne terminološke skupine. Maria Petrov-Slodnjak je v svoji razpravi (Petrov Slodnjak 1978) predstavila naslednje:2 - cerkveno-versko izrazje: aldov 'žrtev', aldüvati 'darovati, žrtvovati', apatur 'opat', apoštol 'apostol', barat 'redovnik', bin 'greh', eršek 'nadškof, ešpereš 'dekan',pišpek/püšpek/püšpök 'škof, templom 'cerkev' itn.; - državnoupravno-vojaško izrazje: djülejš 'sestanek', követ 'poslanec', varmed-ja/varmedjija 'županija', harc 'boj, borba', katana 'vojak', tabor 'tabor' itn.; - pojmi in lastnosti: beteg 'bolezen', hasek 'korist', jal 'neiskrenost, hinavščina', čalaren 'goljufiv, varljiv', hirešen 'slaven', šantavi 'šepav' itn.; - poklici, obrti: bereš 'hlapec na veleposestvu', birov 'sodnik', inaš 'hlapec', matroz 'mornar', sabo/sabou 'krojač', sakač 'kuhar' itn.; - dejavnosti: čujskati se 'drsati se', engedüvati 'odpuščati, dopuščati', mentüvati 'odrešiti', rendelüvati 'ukazati, določiti', salašivati 'prenočevati', zbantüvati 'užaliti' itn.; - deli telesa: bajusi 'brki', čonta 'kost'; - živali: birka 'ovca', cica 'muca', oroslan/oroslanj 'lev', somar 'osel', šarkan 'zmaj' itn.; - rastline: dohan 'tobak', egriš 'kosmulja', krumpli 'krompir', kukorica 'koruza', liliom 'lilija' itn.; 2 Primere navajam po Petrov-Slodnjak (1978) in jih dopolnjujem s tistimi iz svojega gradiva. - pojmi, ki označujejo kakšen prostor: bereg/berek 'močvirje', cintor 'pokoli pališče', hatar 'meja', salaš 'prenočišče', varaš/varoš 'mesto' itn.; N - materialna kultura: cipele 'čevlji', kabat 'plašč', lampaš 'svetilka', parta 1 'deviški venec', šapka 'kapa', vankiš 'blazina' itn.; ^ - količinski pojmi: akouv 'stara merska enota okrog 56 litrov', falat 'kos'; O - število: jezero 'tisoč'. (Prim. Petrov-Slodnjak 1978: 309.) S L 2.3 Kot je bilo že omenjeno, moramo začetke madžarsko-slovenskih jezikovnih 0 stikov postaviti v 11. stoletje. Prve besede so bile prevzete iz madžarščine v prek-v murščino verjetno že v tem času. Ugotavljanje časa prevzema madžarskih izposojenk v prekmurski knjižni jezik je precej težavno, saj je prva prekmurska tiskana knjiga izšla šele leta 1715. Iz prejšnjih obdobij imamo na razpolago tudi rokopisne pesmarice, katerih tradicija je bila zelo pomembna za oblikovanje in razvoj knji- Z žne prekmurščine (prim. Jesenšek 2005; Orožen 1996). Prvi jezikovni spomenik A prekmurskega jezika je Martjanska pesmarica, pravzaprav dva njena dela, četrti P in peti, ki sta iz 16. stoletja (Novak 1997: 21). Zato lahko rečemo, da so najstarejše 1 madžarske izposojenke tiste, ki jih najdemo v četrtem in petem delu Martjanske peS smarice.3 V nadaljevanju poskušam odkriti starejši sloj madžarskih prevzetih besed prekmurščine in s pomočjo zgodovinskega razvoja madžarskega jezika pokazati, 1 da so bile nekatere besede v prekmurščino izposojene več stoletij, preden so bile v 0 prekmurščini prvič zapisane. Z O 3 Najstarejše madžarsko prevzeto besedje knjižne prekmurščine 3.0 Videli smo, da so prve zapisane madžarske prevzete besede v prekmurščini iz 16. stoletja. Seveda je do prevzema teh besed lahko prišlo veliko prej. Pri ugotavljanju časa prevzema madžarskih izposojenk nam je v veliko pomoč zgodovinski razvoj madžarskega jezika. Raziskovalec ima srečo, ker lahko pri delu uporablja Prevzete madžarske besede v četrtem delu Martjanske pesmarice: alduvati 'darovati, žrtvovati', apoštol 'apostol', batriviti 'opogumljati, tolažiti', batrivno 'pogumno', batrivi-tel 'tolažnik', beteg 'bolezen', betežen 'bolan', cifrani 'okrašen, pisan', časar 'cesar', dičiti 'častiti', dika 'slava', djemant 'diamant', djöndj 'biser', filejr 'vinar', gingavost 'šibkost', hasniti 'uporabiti', hasnovit 'koristen', herceg 'knez, princ', jalnost 'zavist, zmota', jašpiš 'jaspis', jezero 'tisoč', kejp 'podoba, slika', kinč 'zaklad', lampaš 'svetilka', lanc 'veriga', mentuvati 'odrešiti', mešter 'učitelj, mojster', meštrija 'obrt', nemeški 'plemiški', oroslanj 'lev', oroslanski 'levji', orsag 'država', paradižom 'raj', pelda 'vzor, zgled, primer', piac 'tržnica', purgatoriom 'vice', šarcuvati se 'odkupiti se', šmaragduš 'smaragd', tanač 'nasvet', templom 'cerkev', trombita 'trobenta', vadlüvati 'izpovedovati', vadluvanje 'izpovedovanje', zbantuvati 'užaliti, prizadeti'. Prevzete madžarske besede v petem delu Martjanske pesmarice: bašta 'trdnjava', batriviti 'opogumljati, tolažiti', batriven 'pogumen', dičiti 'častiti', evangelišta 'evangelist', gingav 'šibek', harc 'boj, borba', harcovati se 'boriti se', herceg 'knez, princ', horvački 'hrvaški', jezero 'tisoč', kinč 'zaklad', lendjelski 'poljski', orsag 'država', orsački 'državen',paradižom 'raj', šanc 'okop, nasip', tanač 'nasvet', templom 'cerkev', vajda 'vojvoda'. veliko pripomočkov. Madžarski jezikoslovci so doslej sestavili zgodovinski slovar ^ madžarskega jezika (NySz), zgodovinsko-etimološki slovar madžarskega jezika ^ (TESz), zgodovino madžarskega jezika (MNyT), zgodovinsko slovnico madžarskega jezika (MNyTNy) in madžarsko zgodovinsko semantiko (Hadrovics 1992). Poleg ^ teh virov mi je bil v pomoč tudi narečni slovar madžarskega jezika (UMTSz), ki vsebuje podatke iz celotnega Karpatskega bazena. Veliko dragocenih srednjeveških ^ podatkov vsebuj e tudi slovar transilvanske madžarščine (EMSzT). To so bili glavni ^ viri, na katere se je dalo opreti pri ugotavljanju najstarejšega sloja madžarskih prevzetih besed v prekmurščini. CLh 3.1 Pri ugotavljanju časa prevzema madžarskih izposojenk prekmurskega knjižnega jezika so najbolj v pomoč glasoslovna pravila, ki so značilna za srednjeveško ^ madžarščino. M Madžarska prevzeta beseda dzündz 'biser' je lep primer za ohranitev prvotnega madžarskega /dž/ na mestu staroturškega /J/. Staroturške besede z vzglasnim soglasnikom /J/ so bile v madžarščino prevzete z /dzs/, ker v madžarščini fonema /gy/ pred 10. stoletjem še ni bilo (MNyT: 304). Pozneje pa se je iz /dzs/ razvil fonem /gy/, ki ga ima tudi današnji madžarski knjižni jezik. Torej je bila smer razvoja taka: staroturš. *jimiš > staromadž. *džsimilcs > madž. gyümölcs 'sadje' (prim. MNyT: 304). V primeru prekmurske besede dzündz pa je razvoj takle: sta- O roturš. jinjü > staromadž. *dzsündzs > madž. gyöngy. Prekmurska beseda je torej ii£ ohranila vmesno fonetično razvojno stopnjo med staroturško in sodobno madžarsko ^ besedo, zato jo lahko z gotovostjo štejemo med najstarejše madžarske izposojenke ^ prekmurskega knjižnega jezika. Značilna glasovna sprememba srednjeveške madžarščine je bila, da so kratki ^ samoglasniki postali bolj odprti. To pomeni, da je /i/ > /e/, /u/ > /o/, /o/ > /o/ in /y/ > /0/ (prim. Petrov-Slodnjak 1978: 314; Hadrovics 1985: 48). Od teh premen je najstarejša /i/ > /e/, ki se je začela v 10. stoletju in se je končala pred 14. stoletjem (MNyT: 327). Obdobje prevladovanja premene /u/ > /o/ moramo postaviti med 11. in 14. stoletje, njen vpliv pa je prisoten pri izgovarjanju in zapisovanju latinskih končnic -us, -um še v 16. stoletju (MNyT: 329). Premena /o/ > /o/ se je začela v 11. stoletju, a je šele v 13.-14. stoletju postala bolj intenzivna (MNyT: 329). Najnovejša je premena /y/ > /0/, ki traja od 13. stoletja do začetka 15. stoletja (MNyT: 330). Pregled teh glasovnih premen kratkih samoglasnikov je zelo pomemben, saj med prevzetimi madžarskimi besedami najdemo takšne, ki ohranjajo starejšo podobo sodobne madžarske besede. Torej so nam te premene v pomoč pri ugotavljanju časovnega okvira prevzemanja posameznih madžarskih besed. V luči teh glasovnih premen lahko ugotovimo, da prekm. dzündz ohranja prvotni /y/, zato je do prevzema te besede prišlo še pred 13. stoletjem. Prekmurska beseda tenta 'črnilo', ki jo prvič najdemo v KM 1780, kaže rezultat premene /i/ > /e/, torej je morala biti prevzeta med 10. in 14. stoletjem, ker je bila ta premena pozneje manj intenzivna. Beseda tinta 'črnilo', ki je nemška ali madžarska izposojenka, se je prvič pojavila pri Jožefu Košiču (KOJ 1833) in velja za novejši prevzem iste besede namesto starejše tenta. Poleg teh dveh primerov omenjam še tiste prevzete madžarske besede latinskega izvora, ki so v prekmurskem knjižnem jeziku prisotne v najmanj dveh različicah. Take besede so evandjeliom/evangeliom - evandjelium/evangelium 'evangelij', fundamentom - fundamentum 'osnova, temelj', kalendariom - kalendarium 'koledar', plebanoš - plebanuš 'župnik', purgatoriom N -purgatorium 'vice', sakramentom/šakramentom - šakramentum 'zakrament'. Od 1 teh tiste s končnico -om veljajo za starejše, ker izkazujejo delovanje premene /u/ > ^ /o/. Čeprav je premena začela delovati v 11. stoletju, je na latinske končnice -uš in O -um vplivala tudi v 16. stoletju, zato lahko sklepamo, da so bile madžarske besede S latinskega porekla kot evandjeliom/evangeliom, fundamentom, kalendariom, ple-L banoš,purgatoriom, sakramentom/šakramentom prevzete najpozneje do 17. stole- 0 tja. Tiste prevzete besede, ki se končajo na -um, so mlajše. Prekmurski pisci so jih v uporabljali mešano. Pri Števanu Küzmiču (KŠ 1754; KŠ 1771) najdemo evandje-N liom in tudi evandjelium. Besede s končnico -um so čedalje pogosteje uporabljali 1 prekmurski pisci 19. in 20. stoletja. Tako je npr. raba besede fundamentum značilna od Jožefa Košiča naprej, za besedo kalendarium pa imamo prvi podatek šele iz 20. Z stoletja (PJ 1900; IF 1904). A Druga pomembna glasovna premena madžarskega jezika v srednjem veku P je bila labializacija. V okviru te premene so samoglasniki /i/, /i/, /e/ postali labialni 1 (MNyT: 323). Tendenca /i/ > /y/ se je začela v 10. stoletju in je bila močna do 13. S stoletja (MNyT: 326). To pomeni, da prekmurski besedi bin 'greh', pišpek 'škof' ^ ohranjata prvotni madž. /i/ namesto /y/. Tudi ti dve besedi lahko štejemo med naj-1 starejše madžarske prevzete besede v prekmurskem knjižnem jeziku. 0 Za madžarski jezik srednjega veka velja še eno tipično glasovno pravilo, in • sicer harmonizacija samoglasnikov, po katerem so lahko v isti besedi ali samo pa- 1 latalni ali velarni samoglasniki. Ta zakonitost je bila že značilnost pramadžarskega • jezika (MNyT: 126) in se je uveljavila tudi v prevzetih besedah. Tako sta bili npr. 1 srednjevisokonemški besedi hercog in wetage prevzeti v madžarščino kot herceg 'princ' in beteg 'bolezen' in sta prešli tudi v prekmurščino (prim. Hadrovics 1989: 33). Obe besedi se pojavljata v Martjanski pesmarici, a sta bili gotovo prevzeti pred 16. stoletjem, ker harmonizacija samoglasnikov v tem času ni več delovala. 3.2 Poleg zgoraj navedenih glasovnih pravil nam je pri ugotavljanju časa prevzema lahko v pomoč tudi zgodovinska semantika madžarskega jezika. Med prevzetimi besedami v knjižni prekmurščini, prevzetimi iz madžarščine, najdemo tri besede, ki odražajo nekdanji pomen sodobne madžarske besede. Prekmurska beseda beteg 'bolezen' je prevzeta iz madž. beteg, ki je nemškega porekla, prim. srvnem. wetac, wetage 'telesna bolečina, trpljenje, bolezen' (Hadrovics 1992: 216). Ta nemška beseda, ki je prešla v madžarščino, je ohranila svoj pomen, vendar pa se je kmalu pojavila izpeljanka betegseg 'bolezen', zato se je pomen prevzete besede spremenil v 'bolan' (Hadrovics 1992: 216). V prekmurščino je bila beseda prevzeta s prvotnim pomenom 'bolezen', ki v madžarščini ni ohranjen niti v najstarejših zapisih (druga polovica 14. stoletja) (prim. TESz 1: 290), torej je morala biti prekmurska beseda prevzeta najpozneje sredi 14. stoletja. Samostalniku beteg je podobna beseda jal 'neiskrenost, hinavščina', saj odraža starejši pomen sodobne madžarske besede. Madžarska beseda al 'ni pravi' je staro -turškega izvora in je prvotno pomenila 'neiskrenost, hinavščina' (prim. Hadrovics 1992: 215-216; TESz 1: 122; EWUng 1: 20). Iz al je bila s pripono -sag izpeljana beseda alsag 'neiskrenost, hinavščina', ki je kot samostalnik prevzela pomen besede ^ al, ki je prvotno pridevniški, torej 'goljufiv, hinavski' (prim. Hadrovics 1992: 215- ^ 216). Prekmurska beseda je ohranila prvotno besedno vrsto, tj. samostalnik. Prvi ® madžarski podatek iz sredine 14. stoletja za to besedo je že pridevnik (TESz 1: 122), ^ torej je bila beseda v prekmurščino prevzeta najpozneje sredi 14. stoletja. Tretja takšna beseda, ki izkazuje prvotni pomen madžarske besede, je pri- ^ devnik deački/diački 'latinski', pri čemer gre za izpeljanki s pripono -čki iz samo- ^ stalnika deak/diak 'dijak'. Deak/diak je prevzet iz madž. deak/diak 'dijak, latinski', vendar je v pomenu 'latinski' dobil pripono -čki in se je tako prilagodil prekmurskemu jezikovnemu sistemu. Beseda diak je v madžarščini slovanskega porekla, prim. stcsl. gntKt, bol., rus. csl. gnaKt, sr. dijak, vse s pomenom 'diakon' (Kniezsa 1974: 154-155). Razvoj pomena iz prvotnega 'diakon' v madžarščini je Laszlo ^ Hadrovics (1992: 202) razlagal takole: 'pisar' ^ 'študent' ^ 'izobražen človek, ^ književnik'. Razlog za oblikovanje pomena 'latinski' je to, da je bila latinščina na ^ Ogrskem v srednjem veku jezik kulture (Hadrovics 1992: 202). Ta pomen je v madžarščini izpričan od 15. stoletja naprej (TESz 1: 628). Prekmurski različici deak in deački sta starejši od diak in diački, saj kažeta rezultat glasovne premene /i/ > ® /e/, ki je delovala do 14. stoletja. ^ 3.3 Med zbiranjem prevzetih madžarskih besed prekmurskega knjižnega jezika O sem se soočal s tem, da ni redko, da se že zabeležena beseda pojavlja v drugi gla- ii£ sovni podobi. Tu lahko omenim tele primere: deački/diački 'latinski'; evandjeliom/ ^ evangeliom/evandjelium/evangelium 'evangelij'; evandjelišta/evangelišta 'evan- N gelist'; fundamentom/fundamentum 'temelj, osnova'; kalendariom/kalendarium W 'koledar'; mertik/mertük 'mera'; moduš/moudoš 'premoženje'; notarijuš/notariuš/ ^ notaroš/notaruš 'notar'; pišpek/püšpek/püšpök 'škof; plebanoš/plebanuš 'župnik'; purgatoriom/purgatorium 'vice'; sakramentom/šakramentom/šakramentum 'sakrament'; tenta/tinta 'črnilo'; varaš/varoš 'mesto'. Večina teh različic se pojavlja hkrati, vendar nekaj parov odraža različne čase prevzema. O premeni /u/ > /o/ je že bilo povedano, da je zajela tudi končnice prevzetih latinskih besed. Tudi med tu navedenimi primeri je mnogo takšnih, ki se pojavljajo tako z /u/ kot z /o/. Od teh različic so starejše tiste, ki imajo /o/ namesto /u/. Zanimiv pa je par pišpek/püšpek - püšpök 'škof, saj zadnji že odraža rezultat labializacije /i/ > /y/ in /e/ > /0/. Za različico püšpök imamo prvi podatek v Agustičevem Prijatelu, nato v PJ 1898 in v IF 1904. Za primerjavo pa je beseda püšpek zapisana že v KŠ 1754 in se pojavlja tudi v zadnjem pregledanem besedilu KLJ 1913. Različica pišpek je enkratnica, zapisana v KOJ 1848, sicer pa je ohranila najstarejšo podobo te madžarske besede. Zanimiv je tudi primer varaš - varoš 'mesto'. Različica varaš je starejša in je v madžarščini izpričana od leta 1015 (TESz 3: 1093), v prekmurščini pa je prvič zapisana v ABC 1725. Različica varoš je v madžarščini izpričana od leta 1198 (TESz 3: 1093) in je bila dalj časa v rabi hkrati z različico varaš. V prekmurščini jo prvič najdemo v KOJ 1845, potem še v knjigah KOJ 1848, AIN 1876, AIP 1876, ŽJ 1910. Zato lahko rečemo, da tudi prekmurski podatki potrjujejo prvotnost različice varaš, saj se varoš pojavlja le sredi 19. stoletja. Madžarski podatki pa nakazujejo, da mora biti različica varaš zelo stara, torej je v prekmurščino prešla najpozneje do konca 15. stoletja, ker je pozneje v madžarščini različica varoš izpodrinila prvotno varaš Z (prim. TESz 3: 1093). 1 Beseda mertik/mertük 'mera' je primer z že predstavljeno labializacijo. Torej ^ je različica z /i/ starejša. Problem tenta - tinta je bil že predstavljen (v 3.1) v zvezi O z glasovnimi premenami. S L O 4 Zaključek N V prispevku sem poskusil predstaviti najpomembnejša vprašanja o času prevzema 1 madžarskih besed v prekmurskem knjižnem jeziku. Predstavljen je bil najstarejši sloj prevzetih madžarskih besed, ki jih lahko najdemo v četrtem in petem delu Z Martjanske pesmarice. Moj cilj je bil pokazati, da lahko s pomočjo madžarskih gla- A sovnih premen in poznavanja zgodovinske semantike povečamo število najstarejših P madžarskih prevzetih besed in razširimo tudi časovni okvir prevzemanja. Pregled 1 po teh merilih je pokazal, da beteg, bin, deački, dzündz, herceg, jal,pišpek, tenta in S varaš veljajo za najstarejše madžarske izposojenke v prekmurskem knjižnem jeziku. ^ Vse te besede so bile prevzete najpozneje do 15. stoletja, tj. vsaj dobro stoletje prej, 1 preden so bile prvič zapisane v Martjanski pesmarici. 0 O Viri ABC 1725 = ABECEDARIUMSZLOWENSZKO, za Drobno Detzo von fzpüscheno, 1725 AIN 1876 = Imre Agustič, NÄVUK VOGRSZKOGA JEZIKA. ZA ZACSETNIKE, Budapest, 1876. AIP 1876 = Imre Agustič, PRIJÄTEL. Znanoszt razserjüvajöcse meszecsne novine, Buda-Pest, 1876. IF 1904 = Franc Ivanocy, NÄJSZVETEJSEGA SZRCA JEZUSOVOGA VELIKI Kalen-där Za Lüdsztvo Na 1904-to Presztopno Leto, I. letni tecsaj, Szombotel, 1904. KLJ 1913 = Jožef Klekl (prev.), Skrovnost Marijina Ali List OdRobstva Preblažene Device. Spisao Blaženi Montfortski Grignon Ludovik, Radgona, 1913. KM 1780 = Mikloš Küzmič, SZLOVENSZKISZILABIKÄR, Z-STEROGA SZE DE-CZA STETIMORENAVCSITI, Z-NIKIMIREJCSNICZAMINAVKUPEpod Prespan Stampanya däni, Sopron, 1780. KOJ 1833 = Jožef Košič, Krätki Nävuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetn^ke, vödäni od Goszpona Szalay Imrea. Na Vandalszka Vüszta prenesseni po Kossics Jö'sefi, Gornyo-Szinicskom Plebänosi. Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Värmegyeva Obcsine vöstampani, Gradecz, 1833. KOJ 1845 = Jožef Košič, ZOBRISZANI Szloven i Szlovenka med Mürov in Räbov, Körmend^n, 1845. KOJ 1848 Jožef Košič, Zgodbe VOGERSZKOGA KRÄLESZTVA. Szpiszao Kossics ^ Jozsef plebanos na gorejnyem Szin^ki, Szombothel, 1848. ^ KŠ 1754 = Števan Küzmič, VORE KRSZTSÄNSZKE KRÄTKI NÄVUK CSISZ- ® TE REJCSI BO'ZE VO ZEBRÄNII NA NYOU Vfzejm vernim vu vfzakom ^ fzküsävanyi na podperanye, vu nevouli na pomaganye, vu fzmrti na trouft, ino potomtoga na vekivecsno zvelicsanye, Pouleg n^fteri fzem fzpodobni ^ MOL^TEVINO PEJSZEN, Nazaj gori poczimprani, Halle, 1754. KŠ 1771 = Števan Küzmič, NOUVIZÄKON ALI TESTAMENTOM GOSZPODNA ^ NASEGA JEZUSA KRISZTUSA ZDAJ OPRVICS zGRCSKOGA NA SZTÄRI ^ SZLOVENSZKI JEZIK OBRNYENI PO STEVAN KUZMICSISURDÄNSZ- ^ KOM. F., Halle, 1771. ^ PJ 1898 = Jožef Pustai (prev.), PADUÄNSZKISZVETI ANTON INO KRÜH SZI-ROMÄKOV. NÄVO VRÄSZTVO ZA NEVOL ZSIVLENYA. Z dopüscsenyom »Szvetoga Stevana Drüstva« na sztari szlovenszki jezik obrnyeno, Szent--Gotthard, 1898. PJ 1900 = Jožef Pustai, MÄLA MOLITVENA KNIGA z potrejbnimi molitvami i vno-gimi peszmami za katholicsanszko mladezen. Szp^szana po Pusztai Jozsefi skolniki I. natisz, Szt-Gotthard, 1900. ŽJ 1910 = Janoš Županek, VÄLEN BOJDI JEZUS KRISZTUS! MRTVECSNE PE- SZMI, Szobota - Lendava, 1910. O hH Literatura N H Dudas 2012 = Elod Dudas, Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa, ^ Jezikoslovni zapiski 18 (2012), št. 2, 149-165. EMSzT 1975- = Erdelyi magyar szotörteneti tar 1-13, ur. Attila T. Szabo, Budapest Akademiai Kiado - Bukarest: Kriterion, 1975 -. EWUng 1993-1997 = Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen 1-3, ur. Lo-rand Benko, Budapest: Akademiai Kiado, 1993-1997. Hadrovics 1975 = Laszlo Hadrovics, Szavak es szOlasok, Budapest: Akademiai Kiado, 1975. Hadrovics 1985 = Laszlo Hadrovics, Ungarische Elemente im Serbokroatischen, Budapest: Akademiai Kiado, 1985. Hadrovics 1989 = Laszlo Hadrovics, A magyar nyelv kelet-közep-europai szelle-mi rokonsaga, v: Nyelvünk a Duna-tajon, ur. Janos Balazs, Budapest: Tan-könyvkiado, 1989, 7-46. Hadrovics 1992 = Laszlo Hadrovics, Magyar törteneti jelentestan: rendszeres gya-korlati szokincsvizsgalat, Budapest: Akademiai Kiado, 1992. Jesenšek 2005 = Marko Jesenšek, Nastanek in razvoj prekmurskega jezika, v: Marko Jesenšek, Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2005 (Zora 33), 26-38. Kniezsa 1974 = Istvan Kniezsa, A magyar nyelv szlav jövevenyszavai I/1-2, Budapest: Akademiai Kiado, 21974 (11955). MNyT 2005 = Magyar nyelvtörtenet, ur. Jeno Kiss - Ferenc Pusztai, Budapest: W Osiris Kiado, 2005. N MNyTNy 1-2 = A magyar nyelv törteneti nyelvtana 1-2, ur. Lorand Benko, Buda-1 pest: Akademiai Kiado, 1991-1995. ^ Novak 1997 = Vilko Novak, Prekmurska Martjanska pesmarica, v: Martjanska pe-O smarica, ur. Vilko Novak Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997, 3-64. s NySz 1-3 = Gabor Szarvas - Zsigmond Simonyi, Magyar nyelvtörteneti szotar L 1-3, Budapest: Hornyanszky, 1890-1893. 0 Orožen 1996 = Martina Orožen, Prekmurski knjižni jezik, v: Martina Orožen, Po-v glavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika od Brižinskih spomenikov do Kopitarja, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1996, 356-372. Petrov-Slodnjak 1978 = Maria Petrov-Slodnjak, Zu den ungarischen Lehnwörtern Z in der regionalen Schriftsprache des Prekmurje im 18. und 19. Jahrhundert, A Studia Slavica Academic Scientiarum Hungaricx 24 (1978), št. 2, 295-328. P TESz 1-4 = A magyar nyelv törteneti-etimolögiai szötära 1-4, ur. Lorand Benko, 1 Budapest: Akademiai Kiado, 1967-1984. s UMTSz 1-5 = Uj magyar tajsz0tar 1-5, ur. Eva B. Lorinczy, Budapest: Akademiai K Kiado, 1979-2010. Z O O Timing of Hungarian Loanwords into Standard Prekmurje Slovenian Summary This article deals with certain specific features of Hungarian words borrowed into standard Prekmurje Slovenian. The main part of the article focuses on the timing of Hungarian loanwords and on how the relative time of borrowing individual words can be established despite the fact that the first recorded words can only be found in the fifteenth-century Martjanci hymnal. By recognizing certain phonological and semantic characteristics of medieval Hungarian, it is possible to define the time when individual Hungarian words were borrowed, even before they were first written down in the Prekmurje dialect. Important changes include increased openness of short vowels, labialization, and vowel harmony. In addition, there are examples in which the Prekmurje dialect preserved the original meaning of borrowed words from Hungarian that are no longer used in modern Hungarian. From this it is possible to conclude that the oldest Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian are beteg 'illness', bin 'sin', deački 'Latin', džündž 'pearl', herceg 'prince', jal 'malicious', pišpek 'bishop', tenta 'ink', and varaš 'town'.