Občni zbor Deželnega slo- venskega učiteljskegadru- štva v Ljubljani. Ta, po številu 45. občni zbor se je vršil dne 29. pret. mes. v ljubljanskem Narodnem domu z začetkom ob 10. dopoline. O tem občnem zboru objavljamo nastopno poročilo: Predsednikov pozdrav. Predsednik tov. Juraj Režek: Slavni zbor! V imenu društvenega odbora prav srčno pozdravljam Vas vse, cenjene tovarišice in tovariše, ki ste se odzvali našemu vabilu in se zopet v tako mnogobrojnem številu udeležili današnjega našega zborovanja. Prav iskreno pozdravljam pa še tovariše zastopnike goriškega in štajerskega učiteljstva, ki ob vsaki priliki kažejo svojo lepo kolegialnost in solidarnost z nami kranjskim učiteljstvom. (Glasno odobravanje.) Tolika udeležba in zavednost ob današnjih naših težkih časih je veselo znarnenje, da še krepko živi med nami stanovska zavest in da še niso izumrli značaji. Čimbolj tesno bomo strnili svoje vrste, tem laglje in uspešneje bomo branili svoj stanovski ugled in stanovske svoje koristi; zakaj le v družbi in slogi je moč! Pomagaj si sam in bog Ti bo pomagal — pravi že stara naša prislovica, in tega pravila smo se oprijeli, ko smo skozi leta in leta videli, da imajo naši krušni očetje za vse naše opravičene prošnje samo ledeno-mrzlo, kamenito srce in zaničljiv. posmeh. Združili smo se po naši »Zavezi« v tesno falango z ostalim avstrijskim naprednim učiteljstvom in potrkali na vrata dnnajskega parlamenta. Čuli smo tam mnogo lepih, za nas sočutnih besed in predlogov, a videli obenem tudi, kako bi radi znani naši neprijatelji tudi tam izpodnesli tla vsem dobrosrčnim nameram priiateljev naših. Upajmo, da se jim te njihove zlobne nakane ne bodo posrečile in da v novem letu fudi učiteljstvu — posebno težko zatiranemu kranjskemu učiteljstvu — posije pred prag solnce boljših časov. S to nado v srcu otvarjam današnji občni zbor ter konštatujem sklepčnost glasom § 11. društvenih pravil. (Odobravanje.) Talnikovo poročilo. Tajnik tov. Fran Skulj: Slavni zbor! V upravnem letu 1913 je imelo »De* želno slov. učit. društvo« štiri seje, na katerih so se reševale tekoče društvene zadeve. Najvažnejša je bila druga odborova seja, v kateri se je udejstvil sklep občnega zbora iz leta 1912, da se namreč izda »Spomenica«, v kateri se je razkrila javnosti vsa mizerija kranjskega učiteljstva. — »Spomenica« se je, kakor vsem znano, izdala. Do danes sicer ni opaziti še posebnega efekta, vendar z vso gotovostjo lahko trdim, da preko v »Spomenici« navedenih dejstev gotovi, merodajni faktor]! ne bodo mogli iti, in takrat postane blagodejni učinek te »Spomenice« vsem vide_n. »Spomenica« se je natisnila v slov. in nem. jeziku ter razposlala vsemu kranjskemu učiteljstvu, vsem šol. korporacijam ter sploh odločujočim faktorjem v deželi. Nemški izvod pa se je poslal vsem državnim poslancem in visokim državnim korporacijam, kakor tudi Zvezi nemških učiteljskih društev. Češki tovariši pa so preskrbeli češko izdajo. — Stroški za to delo so bili precej veliki, zato opozarjam že danes vse pričujoče, da je pomoč od posa- meznih okrajnih učit. društev neobhodno potrebna. — Na zborovanje Zaveze so se poslali trije delegati: tov. Fr. Črnagoj, Janko Likar in Fr. Skulj, ki so se zborovanja tudi udeležili. — Tudi v tekočem letu je iskalo društvo stika z mladim učiteljskim naraščajem. V ta namen je priredilo dve predavanji. Dne 1. marca t. 1. je predaval tov. Fr. Črnagoj o temi »Iz mojega šolskega službovanja«. Na drugem večeru je predaval tudi Fr. Črnagoj o temi: »§ 24 državnega šolskega zakona«. Na obeh večerih so bili mladi tovariši v častnem številu zastopani. V dneh pohujšanja in splošne korupcije so taki večeri velikega pomena, so oaze v puščavi splošne brezznačajnosti. Napredno učiteljstvo ima vkljub svojemu neznosnemu položaju vendar še dokaj prijateljev. Ne smem zamolčati imena prav odličnega moža, ki ima toplo srce za slov. napredno učiteljstvo. Ta mož je naš ugledni in marljivi drž. poslanec g. dr. Vladimir Ravnihar. Njegove tople in krepke besede v državnem zboru v prilog trpečemu in preganjanemu učiteljstvu so zbudile v splošni avstrijski javnosti veliko pozornost, med učiteljstvom pa gorko hvaležnost. Slov. dež. učit. društvo mu je poslalo pismeno zahvalo, ki se takole glasi: »Velerodni gospod dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in državni poslanec v Ljubljani! Podpisano društvo si šteje v prijetno dolžnost, da se Vašeniu blagorodju prav prisrčno zahvalja v imenu celokupnega slov. dež. učiteljstva za iskren govor v državni zbornici, v katerem ste široki avstrijski javnosti pokazali naše gorje, našo bedo, naše preganjanje. Bodite uverjeni, da utripajo tisoči src gorke hvaležnosti do Vašega blagorodja.« Zaradi neposlanih društvenih izkazov ne morem podati obsega delovanja posameznih okrajnih učit. društev. Splošno le toliko, da so se okrajna učiteljska društva tudi v tem letu prav pridno gibala. Kdor zasleduje poročila v. »Učit. Tovarišu«, mi bo potrdil, da delajo okrajna društva (z malimi izjemami) s podvojeno energijo. Na občnem zboru lanskega leta sem vam zaklical dragi tovariši: »Kvišku srca!« Le pogum in vztrajnost v boju za stanovske pravice! Na pravi poti smo, to izpričuje ves gnjev in vsa hudobija naših nasprotnikov. Res trpimo, marsikomu že gleda obup iz medlih oči, toda, dragi, vztrajaj, vztrajaj v boju, zakaj vsak bojevnik je potreben. Le malo časa, in pride velik dan, dan zmage, dan plačila za krepost, zakaj pisano je: »Krivica nima obstanka«. Sovražniki se bojujejo z najskrajnejšimi srfedstvi, njih orožje se že krha. Tam na severu so se pričeli razkrivati krivičniki, kdo more trditi, da napoči dan za jug? Boj se, kdor tiči v korupciji, zakaj potop bo splošen, da se umije nečistost in nesnaga, da se ne omadežujejo oni, ki prisegajo na poštenost in pravico. — Zato, bratje in sestre, vam, ki ste čisti na duši; vam, ki ne poznate hinavščine, vam, katerih tilniki se ne upogibajo pred zlatim malikom, vam, ki ne hlinite svetosti, pa vendar nosite v srcu svetost mirne vesti, vam, ki ljubite svoj narod nesebično, vam, ki ste preganjani in zapostavljeni zaradi rešnice in pravice —• vam kličem: »Sursum corda!« Zakaj vsak, ki proda svojega brata bodisi v svojo lastno, bodisi v tujo korist, je Judež — in ta, ko je šel vase ter spoznal, da je prodal nedolžno kri, je šel in se je obesil. — (Odobravanje.) Na predlog tov. Gangla se sklene izreči zahvalo naši Zavezi, slovanski in nemški Zvezi za podporo in pomoč, ki so jo te organizacije izkazovale in jo izkazujejo za pravico in kruh se bojujočemu kranjskemu naprednemu učiteljstvu. Blagajniško poročilo. Blagajnik tov. Jakob Dimnik: Računskl zakljnfek za 1. 1913. (45. društveno leto.) St. 1 2 3 St. 1 2 3 4 5 D o h o d k i Saldo 31. dec. 1912 Obresti DruStvenina in prispevki druStev za nDejanja govore* .... I z d a t k i Upravni stroSki Narocnina za Casopise in publikacije Podpora u&telji&Snikom .... Nagradc za ^Dejanja govore" . . Uciteljski tiskarni za tisk ,Spomenice" i. dr  K 81 229 882 h 87 89 1193| 76 K 104 38 25 182 831 1182 h 71 90 60 21 P r o m e t: Dohodki K 1193-76 Izdatki .... . v 1182*21 Prebitek K 1155 B i 1 a n c a : 1. Saldo dne 31. dec. 1913 K 11-5.') 2. Vloga v Mestni hranilnici (Travnova zapuščina) „ 5108-52 3. Vloga v H. in Pos. Učit. konvikta . . , 3-59 4. Delež H. in P. Učit. Konv. z dividendo „ 52-50 5. Učit. sklad (vloga v H. in P. U. K.) . . 6049 Skupaj . . K 5236-65 Sprejme se predlog tov. Fr. Luznarja, da se v bodoče račun pred občnim zborom objavi v stanovskem glasilu. V imenu pregledovalcev računov predlaga tov. Vendelin Sadar blagajniku in odboru absolutorij, kar obvelja soglasno. Volitev. V odbor so bili izvoljeni tovariši: Juraj Režek (predsednik), Luka Jelenc (podpredsednik), Josip Ambrožič (tajnik), Jakob Dimnik (blagajnik), odborniki Fran Črnagoj, Jakob Furlan, Ivan Petrič, Ivan Schmeidek in Janko Žirovnik. — Za preglednika računov se izvolita tovariša Vendelin Sadar in Alojzij Kecelj. Siučainosti. Na predlog tov. Lapajneta se sklene, da objavlja odslej stanovsko glasilo vse razpise učiteljskih služb na Kranjskem. — Store se primerni koraki, da se okr. šolski sveti glede razpisa služb opozore na zakonite določbe, ki se jih naj tudi drže. Razvije se debata o pevskem zboru. Glede na regulacijo učiteljskih plač se ugotovi po daljši debati principielno stališče: 1. Znane zahteve vsega avstrijskega učiteljstva. 2. Enaka plača učiteljem in učiteljicam. 3. 351etna službena doba. 4. Čuvanje koristi starejših tovarišev. 5. Vštetje vojaških let v službeno* dobo.