qLA/|Lo j-ociALi/TKNE* zy€z-£ DELOVNIH LJUDI T&ŽlA£* OBČ|NE Leto VIII. Tržič, 20. aprila 1959 Št. 8—• Ob 40. obletnici KPJ Organizacija ZKJ praznuje v teh dneh svoj veliki jubilej. 40 let se je borila pod najtežjimi pogoji in v neznosnih razmerah. Več kot eno in pol stoletja je kljubovala vsem tistim, ki so trepetali pred njo. Niti v najtežjih dneh revolucije ni popustila in s ponosom lahko ugotavljamo, da moramo biti prav njej po komunistih hvaležni za vse tisto, kar dane« imamo. Zgodovina Partije, njenega dela, veličastnih dejanj, prepletenih z zavestjo vseh napredno mislečih delovnih ljudi, nam bo ostala v neizbrisnem spominu. 40 let so se komunisti Jugoslavije borili za boljšo prihodnost naših narodov, česar niti ogromne žrtve, napori, zatajevanja in preganjanja pod raznimi režimi niso mogli ustaviti. Moč komunistov, njihove napredne ideologije se je neizprosno širila in puščala za seboj zdravo seme, ki je kalilo in se širilo v mlado cvetoče drevo, polno življenja .in hrepenenja po svobodi in neodvisnosti. Minilo je več kot 36 let, odkar je tržiški kot prvič občutil, da živi v narodu skrita iskra neizprosne borbe za obstoj. Ustanovitev prve delavske organizacije je imela sicer več ciljev, vendar pe je v takratnih razmerah lahko opredelila edino na to, da pokaže vladajočemu razredu svojo enotnost in pripravljenost sprejeti neenak boj z določenim ciljem; zagotoviti si pravico do življenja, pravico do vsega tistega, kar sloni na demokratičnih načelih "urejevanja odnosov, kajti •delavec in delo sta eno, suženj in oblastnik pa drugo. Vsak izmed starih komunistov se danes spominja dni, ko je moral jesti grenki kruh 'tistega, ki ga je preganjal. Kdo so danes ne spominja prijetnih ur, ki jih je preživel med svojimi tovariši pri »Pelarju«, »Antku«, »Primožku«, v »Konzumu« itd. Vsako posvetovanje, sestanek ali zborovanje le imelo svoj namen. Sleherni po-menek je imel svoj cilj in sleherna revolucionarna beseda je dobila svoje obeležje za lažje izpod-bujanje pleh ornega, ki so je prodal tej borbi. Delo komunistov je bilo brez dvoma zelo težko, saj so se morali posluževati prikritih akcij, če so želeli v javnosti kolikor toliko uspeti. Poslužujoč se raznih zbo-, rovanj, proslav ter sestankov so komunisti skušali v prvi vrsti doseči to, da bi delavstvo in napredno misleče ljudi pridobili za sku- nalogo tudi v tem, da so po ilegalnih kanalih preko Karavank prenašali napredno literaturo in skrbeti za zavarovanje prehoda ilegalcev-komunistov. Česa vsega se niso ti ljudje posluževali samo za to, da bi uresničili program, ki so ga imeli pred seboj ter da so izpolnili obveznosti, pred katere jih je postavila Partija! Boj za osnovne 'življenjske pravice se je neizprosno nadaljeval. Slavka tekstilcev, prvomajske manifestacije, protestno zborovanje v času velike gospodarske krize proti nastali draginji so samo utrjevale moč delavskih množic na tržiškem območju. Kdo se danes ne spominja partijskega zborovanja v Bistrici? — Nihče ni pozabil na najtežje trenutke, ko se je bilo treba odločiti za boj proti grozečemu fašističnemu udoru. Tu ni bilo pomisleka! Vsakega udeleženca in sodelavca NOB je oklepala prijetna zavest, da je s svojim sodelovanjem dal delež k uspešno zaključeni revoluciji. Delo komunistov po osvoboditvi se je neprestano izpopolnjevalo. Doseženo je bilo delavsko samoupravljanje v podjetjih in ustvarjen demokratični temelj vsemu družbenemu življenju. ZKJ proslavlja jubilej v zavesti, da je za svoj narod storila, kar se je dalo doseči, da bo svoje delo še bolj osredotočila za nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije v našem družbenem življenju, da bodo vse njene storitve namenjene človeku in njegovim koristim in da bo s svojo politiko stala trdno na braniku neodvisnosti in enakopravnosti narodov — predvsem pa za ohranitev miru na svetu. — Ta smoter bo brez dvoma dosežen, saj imamo v tovarišu Titu — generalnem sekretarju ZKJ, učitelja in voditelja, ki nas bo kot do sedaj dosledno vodil po poti velike marksistične ideje. pen namen, da bi jdm vcepili vo- f ljo po lepšem življenju, ki ga jo bilo možno doseči le z revolucionarnim posegom. Komunisti so se mnogo' trudili, da pridobe itudi čimveč napredno misleče mladine. — Ustanovitev »Društva gozdovnikov« jim je pomagala ta cilj tudi v veliki meri uresničiti, saj so ,se v tej organizaciji vzgajali poznejši borci NOV. Tržiški komunisti so imeli težavno Za praznik KPJ in za praznik dela 1. maj čestita svojim sodelavcem, naročnikom in bralcem TRŽIŠKI VESTNIK J 87 Stran 2 TR2ISKI VESTNIK St. 8—9 in delu SKOI v naši občini 0 nastajanje, organizaciji V počastitev 40-lefnice obstaja in delovanja KPJ in SKO.I zbira pripravljalni odbor ObKLMS dokumentarno gradivo, ki govori o nastajanju, organizaciji in delu SKOJ v tržiški občini. Gradiva je že precej, ker ga radi prinašajo bivši mladinci, člani SKOJ, aktivisti in borci NOV. Borci pišejo svoje spomine na akcije, v katerih so sodelovali, ker se zavedajo, da je škoda vsakega dogodka, ki bi bil pozabljen, posebno če je v zvezi z borbo našega človeka za njegove pravice in za njegovo svobodo. Iz nabranega gradiva objavljamo nekatere zanimive prispevke: med drugim pripovedovanje -tovarišev Vladimirja Peraiča in Srečka Dolenca o organizaciji in delu SKOJ od 1938 pa do začetka 1942, Navedena tovariša sta že pred vojno aktivno delala v tej organizaciji, se tam na študijskih sestankih seznanjala z napredno miselnostjo. Takoj po prihodu okupatorja sta začela aktivno delati pri organizaciji oborožene vstaje. Več o tem nam bosta sama povedala v svojih spominih, ki jih bomo od časa do časa objavljali. Sledi opis poti, ki jo (je prehodila skupina tržiških skojevcev, ki je šla ob koncu januarja 1944 v partizane. 2e sama pot je bila velika preizkušnja moči, volje in zavesti teh tovarišev, ki so se odločili, da se z orožjem v roki zoperstavijo okupatorju in njegovim hlapcem. Kot ilustracija lika skojevca - borca in človeka pa lahko služi pot ,ki jo je napravil tovariš Miloš Sova - Mišo, ko je spremljal z nekaterimi tovariši 3 angleške pilote od Bohinja preko Predjame, Cerknega, Gabra, Starega trga ob Kolpi v Gnnomelj, kjer je bil Glavni štab za NOV in POS. Ta Tarzdalja, ki jo je z zavezniškimi piloti prehodil, napori in zasede, ki jih je prestal, kažejo, kako visoka je bila borbena in tovariška zavest skojevca - partizana. Ob koncu prosimo vse, ki bi kakorkoli lahko dopolnili gradivo za zgodovino in delo SKOJ ter mladine bodisi s pripovedovanjem, s pisanim ter slikovnim materialom itd., da se oglase pri tov. Ha-ifami v BPT. Spomini na borbo za osnovne pravice delovnega človeka in na boj proti okupatorju se ne smejo pozabiti. Kasnejše generacije morajo vedeti, kako in zakaj so se njihovi predhodniki borili, in spoznati napredne ideje, ki so jih v teh borbah vodile. O delu SKOI v Tržiču Na področju Tržiča se SKOJ organizira proti koncu leta 1938 oziroma v začetku 1939. Prvi organizirani skojevci so bili: Ludvik Janežič, Tone Šprajcer, Joža Štcfe, Karol Sarabon, Peter Uzar, Srečko Dolenc, Stanko Šolar, Lawo Stamcair, Lojze Hiršen-felder in Stanko Janežič. Organizaciza SKOJ je bila pod vodstvom Partije in je delovala po trojkah. Delo v organizaciji je potekalo v izpopolnjevanju organizacijskih sposobnosti in na študijskih sestankih. Poleg tega smo bili mobilizirani pri vseh akcijah za razkrinkavanje vseh ukrepov takratne oblasti. Javnost smo sproti obveščali o viseh zunanjepolitičnih dogodkih v zvezi z nevarnostjo in gibanjem fašizma doma in v svetu. To smo delali na ta način, da smo te stvari javno obravnavali pri na- ših simpatizerjih, Širšo javnost pa smo obveščali z rartresanjem propagandnega materiala po mestu, tovarnah in vaseh. Delovali smo tudi v popisnih akcijah, t. j. s pisanjem revolucionarnih parol po zidovih. Parole so imele namen popularizirati SZ in našo Partijo, na drugi strani pa so prikazovale sedanjo oblast kot protinarodno, povezano s fašizmom in imperializmom. Skojevci smo sodelovali tudi pri zbiranju podpisov za Društvo prijateljev SSSR, poleg tega smo pomagali pri pripravah za akcijo proti draginji, ki je bila v juniju leta 1940 izvedena kot množičen pohod in množičen protest proti draginji. Delovni ljudje Tržiča so z množično udeležbo pri tej manifestaciji pokazali velike simpatije in veliko podporo naši partiji. To je bila ena najbolj revolucionarnih množičnih akcij v Tržiču, saj se jie vanjo vključilo skoraj vse prebivalstvo Tržiča od mladine, delavcev in delavk do najstarejših ljudi. Vsi napori žandarmerijo, da preprečijo ta pohod, so ostali brezuspešni in niso mogli ustaviti revolucionarnega razpoloženja množice. Kasneje so zaprli organizatorja te demonstracije med njimi: Jožeta Finka, Tončko Mokorel, Pavlo Markič in Joža Janežiča. Ljudje so protestirali proti temu in vzklikali pred občino, da naj imenovane izpusti in zapre tedanjega župana Majeršiča ter da naj preneha s terorjem med ljudstvom. Tov. Srečko Dolenc se spominja, da so nekatere ženske, med njimi Tončka Mokorel in Pavla Markič uporabile v tej akciji poper v borbi proti kontrarevoluoionarjem in orožnikom. Skojevci smo sodelovali pri organizaciji kulturno - prosvetnega društva Vzajemnost in pridobili večje število mladine. Pomagali smo tudi pri zbiranju denarnih prispevkov za Rdečo po- moč, ki je imela namen pomagati zavednim tovarišem, ki so bili v zaporih, in njihovim družinam. Ta akcija je bila obvezna za vse člane SKOJ in KP. Denar smo zbirali pri vseh naših simpatizerjih in akcija je bila uspešno izvedena tako po svoji masovnosti kakor tudi po velikih prispevkih. Člani SKOJ so tudi sodelovali v akciji proti tržiškemu kulturbundu na ta način, da so pridobili zavedne ljudi za to, da so kulturbundov-ce prezirali in jih razkrinkovali. Tem nemčurjem so polivali njihove bele nogavice, s katerimi so hoteli v javnosti pokazati naklonjenost nacizmu, s črnilom in jih dejansko napadali. Ravno tako smo razbijali deske z nemškimi napisi. 'Prišlo je tako daleč, da so morali Ižandarji 'varovati kultar-bundovce, kadar so imeli sestanke pri Pelarju ali na Pošti, pred našimi napadi. Po kapitulaciji bivše Jugoslavije in po razpadu jugoslovanske vojaške moči in žandarmerije smo v Tržiču v povezavi s člani KP pristopili k zbiranju in skrivanju orožja. Iskali smo po zapuščenih bunkerjih puške, .mitraljeze, bombe in municijo ter vse to odnašali v skrivališče v Kokovnici. Posebno drzna je bila akcija Skojevcev, ki so pod vodstvom tov. Jožeta Finka šli po orožje v Selško dolino. Akcijo smo izvedli takole: Srečko Dolenc, Karol Sarabon, Ludvik Rovtar in njegov svak (brat Lud-vikove žene) ter Jože Fink smo se peljali s kolesi preko 'Podnarta, šli peš preko Jamnika v Selško dolino, kjer smo nad neko vasjo dobili za nas pripravljeno skrito orožje. Naložili smo polne nahrbtnike municije in bomb, vzeli vsak po 2 puški, 1 zbrojevko in puško-mitraljez. To orožje smo potem pustili pri Ludviku Rovtarjti v Križah. Navedena akcija je bila izvršena od sobote na nedeljo, kr> je jugoslovanska vojaka zapuščala položaje. Tudi na področju Tržiča Življenje in delo Tončke Mokorel-Jelke Ko praznujemo 40-letnico KPJ in SKOJ je prav, da se spomnimo tistih, ki so dali življenja za našo stvarnost, med katerimi je bila tudi naša delavka-tkalka Tončka Mo-korel-Jelka. V Bombažni predilnici in tkalnici je dobila zaposlitev že v svojem 14. letu, t. j. 1925. Na ta način se je že v zgodnji mladosti seznanila s trdim delom in tedanjimi slabimi razmerami, v katerih je živel delavec-proletarec. Zaradi pomanjkanja sredstev v družini ni mogla uresničiti svoje vroče želje po nadaljevanju šolanja '— želela je namreč postati učiteljica ročnih del. Z ostalimi sodelavci je preživljala Jeta gospodarske krize, z njimi trpela pomanjkanje, saj so takrat delali ob nizki plači samo 4 dni v tednu in dnevno po 4 ure. V mladi Tončki je klila želja po borbi za izboljšanje razmer za delavski razred, vzgajala se je v letih krize in spoznavala, da more samo napredno gibanje doseči, da dobi proletarlat svoje pravice in da si izboljša svoje pravice. Dobrega učitelja je imela v svojem sorodniku Andreju Stegnarju, ki jo je jemal s seboj na ilegalne sestanke s komunisti in skojevci. S tem v zvezi navajam v ilustracijo samo en dogodek. Proti koncu krize, morda je to bilo 1933 ali 1934, je imel tovariš Stegnar dogovorjen sestanek s komunisti nekje na Koroškem. iNa ta sestanek je vzel s seboj tudi Tončko in še nekega tovariša, s katerim je ilegalno prekoračil mejo na Košuti. Drugi dan so se vrnili nazaj. Takoj potem so prišli k nam orožniki in napravili hišno preiskavo, kjer so iskali politično literaturo, vendar niso nič dobili. Ker so bili obveščeni, da je Tončka šla ilegalno preko meje, je bila zato kaznovana z globo 125 dinarjev. Tovariša Stegnarja pa so kmalu nato ujeli orožniki od Sv. Ane, ga pretepli in uklenjenega pripeljali v Tržič, odkoder se začne njegova pot v Glavnjaičo. Ko se je po končani krizi pričelo predvsem v tekstilni industriji splošno mezdno gibanje v Sloveniji, t. j. zahteva delavcev po kolektivni pogodbi, se je Tončka temu gibanju z vso aktivnostjo priključila. Ko je izbruhnila 1936 velika tekstilna stavka v Kranju, so se stavkajočim iz solidarnosti priključili tudi delavci BPT. Med drugimi je bila tudi Tončka izvoljena v stavkovni odbor v podjetju. Zato je bila z drugimi vred odpuščena in je tudi po končani stavki zaradi dela v stavkovnem odboru niso sprejeli na delo. Sama je hotela v času brezposelnosti iti v službo na Koroško, vendar je na mamimo prigovarjanje ponovno zaprosila za sprejem v tovarno. Od takrat je bila politično sumljiva, vendar Tončke to ni oviralo pri njenem ilegalnem delu. Še bolj se je zagrizla v študij napredne literature, ki jo je dobivala od tov. Stegnarja, bratov Ja-nežičev ter drugih komunistov. — Velik dogodek za Tončko je bil, ko je bila 1936 sprejeta v KPJ. Ko se je v Tržiču namesto irazpu-ščene Svobode organiziralo društvo Vzajemnost, po katerem so komunisti širili svojo dejavnost, je bila Tončka izvoljena za tajnico tega društva. Njeno gibanje je bilo stalno pod nadzorstvom tedanjih oblastvenih organov in drugih protikomunistično usmerjenih elementov. Nekoč je bila izdana, ko se je udeležila nekega ilegalnega sestanka komunistov. Izdat jo je kulturbundovec Ciler, ki je opravljal službo nočnega čuvaja. Tončko so zaprli in z njo vred tudi Pavlo Markič in Ferija Debevca. Bili so v ljubljanskih zaporih na zasliševanju cele noči, da bi jim zlomili voljo, a jim to ni uspelo. Vendar so vso tri izpustili šele, ko je Tončkina sestra Anica izjavila, da je bila Tončka tisto noč doma. Tončkino delo je rodilo uspeh tudi v organizaciji manifestacije proti »draginji«, ki je bila meseca smo skojevci zbirali orožje pri tistih, ki so ga imeli skritega. Sam som dobil na ta način 4 puške, 2 zaboja municije in I zaboj bomb in vse to izročil Srećku Perhaveli in Stanku Bečanu. S Srećkom Per-havcem sva 'šla neke noči in preiskala mrtvašnico na pokopališču in dobila na podstrešju 2 civilni obleki in pisalni stroj, kar sva oddala v skrivališče. Poleg akcij smo dobivali na sestankih navodila za organizacijo odborov OF in za priprave na splošno vstajo. Za to akcijo so značilni množični sestanek rta Bistriški planini in nad Pristavo. Prvi je bil 22. jun. 1941 u,i nedeljo dopoldne. Navzočih ie bilo s skojevci in partijci 25 do 'tO ljudi. Posledica teh akcij ozir. seslaukov je bila ta, da so ob začetku vstaje šli v partizane naslednji skojevci: Tone Sprajcar, Jože Štefe, Ludvik Janežič, Milica (Srečko Dolenc pa se je vrnil, ker Njihova pot je šla iz Trajbaha preko Pristave, Vetrnega, Gozda na južno stran Storžca, kjer je v januarju 1944, leta taborila 111. kranjska četa. Konec januarja 1944. leta pa je šla skojevska grupa v Prešernovo brigado po naslednji poti: Iz južne strani Storžca preko Gozda, Vetrnega, Pristave, pri Trajbahu preko mostu, skozi Bistrico, Sv. Nežo, Leše, 'Pod,goro v Drago in izpod Begunjščice pod Stol, kjer je takrat taborila II. čela. Od tam pa preko Žirovnice, Zirovniških polj preko mosta na glavni cesti Bled -Kranj. Onstran mosta so zavili takoj v lepe in se z južne strani približevali Rihnomu. Zaradi nevarnosti zased na mostu preko Save Bohinjke se je grupa razdelila v dve skupini. Prva skupina je /srečno prišla tja, medtem ko je druga morala v mrzlih januarskih dneh bresti Savo Bohinjko skoraj do pasu. Onkraj Save Bohinjke pa ni dobil zveze). Po pričetku vstaje in borbi pod Storžičem smo pričeli s temeljito in načrtno organizacijo na terenu, t. j. z organiziranjem OF, zbiranjem materiala, hrane in obleke. Spominjam se, da smo v neki taki akciji v lovski koči God-nova vzeli odeje in ovčje kože. Po temeljiti organizaciji OF v letu 1941 do februarja 1942 je izvrševanje nalog teklo zelo dobro. Dne 28. februarja pa je Janez Urbanr-Kumerdej iz Stražišča izdal organizacijo, t. j. celotni frontni odbor in SKOJ. Zato so bili aretirani Srečko Pehare, Srečko Dolenc, Stane Šolar, Lovro Stamcar, Lado Mavric in celotni odbor OF mesta Tržiča, t. j.: Ivan Mahne, Ivan Valjavec, Jože Šter, Ciril Stritih, Janko Sajovic, Karel Slucin, Ev-Stah Janežič, Štefko Urbane, Franc Ahačič iz Puterhofa, Tonček Ahačič in Oman Franc. (Nadaljevanje sledi) zopet navkreber proti Jelovici, kjer jih je čakalo meter snega. Na Jelovico so rp riši i okoli Babjega zoba, kjer se je v bližini nahajala partizanska četa, ki. je prvotno mislila, da gre patrola Nemcev proti njim in je bila že pripravljena za napad. Vendar do lega ni prišlo, ker so jih še v pravem času spoznali. Od tam pa so šli preko Rovtarice na Prtovč, kjer so prenočili. Naslednje jutro pa nazaj preko vse Jelovice do Nemškega Rovta pri Bohinju, kjer so prenočili v kozolcih in počakali še naslednjega dne zaradi hrane. Ker se takrat Prešernov bataljon ni nahajal v Bohinju, so zopet preko vse Jelovice gazili sneg, na nekih mestih tudi do pasu, tako da ie trajala ta pot več kot 3 dni v eno smer. Prišedši spet nazaj na Prtovč so se spustili v Selško dolino proti Zalemu logu skozi Farji potok, Črni Kal, preko bivše jugoslovanske meje v Novake, kjer so se končno priključili H. bataljonu udarne Prešernove brigade. To je bil najhujši marš mladih Nekako sredi novembra 1. 1944, ko so zavezniki najbolj bombardirali fašistično Nemčijo in ko so dnevno z več tisoči avioni - bom-barderji preletavali naše kraje, sta se rna nebu od neke skupine avio-nov ločila dva aviona in iz enega so se prav kmalu pokazale tri bele točke. Malo pozneje je avion treščil v Alpe. Dobil sem nalogo, da z ostalimi 'v skupini takoj krenemo na pot in da pomagamo ponesrečenim letalcem. Po večdnevnem iskanju smo jih končno našli in pripeljali na Jeseniško-bohinj-ski odred, ki se je v tem času nahajal na neki planini nad vasjo Fužine. Drugega decembra 1944 pa sem bil odrejen za spremstvo še z dvema tovarišema, da te angleške pilote pripeljemo v glavni štab Slovenije, ki se je takrat nahajal pri Črnomlju v Beli Krajini, Z posebnim pismom smo 2. 12. 1944 krenili na pot z nalogo, da žive predamo glavnemu štabu NOV in POS. Težka pol, ki nas je čakala, in naloga, ki je bila pred nami, nam je dala marsikaj misliti. Prva etapa, katero smo morali prehoditi zaradi nevarnosti ponoči, ie bila iz Fužin preko mosta pri Sv. Janezu, skozi nekaj vasi v spodnji Bohinjski dolini, po gozdu preko Nemškega rovla na Jelovico, kjer smo se nekoliko odpočili ter nato v že precej globokem snegu počasi napredovali preko Jelovice proti nekemu vrhu, kjer smo nato preko noči in dneva počivali. Pri tem moram pripomnili, da 50 angleški piloti že preko Je lovice začeli pešati, da smo morali še enega nositi, ker ga jo močno o-žulil čevelj. Se danes se mi zdi smešno, ko se me je oprijel tržiških partizanov, obenem pa tudi dobra preizkušnja za nadalinjo borbo proti fašizmu. okoli vratu in se s koleni vlekel po snegu, ker je bil skoraj še enkrat večji od mene. Prva težja zapreka nas je čakala preko Pr-tovča in Zalega loga, koder so Nemci najraje postavljali zasede. Vendar smo tega dne imeli srečo in smo tako po večurni hoji prispeli v Farji potok, kjer smo nato prenočili na komandi Gorenjskega vojnega področja. Spominjam se, da je bila takral v lej edinici Evanka Mokorel, I letak, ki nas je tudi spraševala, kako in kaj je v Tržiču, vendar ji nisem mogel dosti povedati, le to, kar sem zvedel od tovarišev, ki so prišli takrat v naš odred iz Tržiča. Zelo pa ml je ostalo v spominu to, da ti m-gleški piloti niso hoteli jesti nobene hrane. Razloga še danes -ie vem. Na komandi Gorenjskega vojnega področja so takrat postregli z zelo dobrim golažem, vendar se od njih nobeden še pritaknil ni jedila. Drugo etapo smo naredili iz Farjega potoka do Cerknega, kjer smo morali ponovno počivati zaradi utrujenosti pilotov. V Cerknem smo se okrepčali, ven dar so oni jedli samo čokolado in neke tablete, katere so še imeli s seboj. 'Dolga in naporna pot nas je čakala od Cerknega preko Sp. in Zg. Tribuše v Čepovan, kjer smo se ustavili na štabu devetega korpusa. Od tega smo po dvth dneh krenili preko Otlice, Cola, Podkraja v Predjamo, kjer smo prenočili in čakali na posebno karibsko zvezo, da bi nemoteno prekoračili železniško progo in nato krenili preko Pivke proti Cerknici na Notranjsko. (Nadaljevanje sledi) Pot tržiških skojevcev v partizane Pot, ki jo je napravil Miloš Sova kot spremljevalec treh angleških pilotov, ki so jeseni 1944 morali pristati v Bohinju junija 1940. Manifestanti so zahtevali boljše življenjske pogoje, nosili transparente s tozadevnimi parolami. Vmes je poseglo orožji j-štvo, ki je s silo ražgnalo množico. Spet so Tončko zaprli, prijeli še Jožeta Finka, ki so ga nečloveško pretepli, Pavlo Markič !n Jožeta Janežiča. Izpuščeni so bili na Intervencijo ljudi, ki so se zbrali pred občino. Kljub terorju Tončka ni odnehala, nasprotno, njena borbena zavest se je še povečala. Pričela je zbirali podpise in denarne prispevke za »Rdečo pomoč«, ki je imela namen pomagali naprednim političnim delavcem, ki so bili po zaporih. Bližala se je aprilska katastrofa leta 1941. Ko so ]>rvi okupatorski vojaki prišli v Tržič, mi je Tončka takole rekla: »Ne pričakujmo nič dobrega od njih. pač pa se pripravimo na upori« Med prvimi je pričela organizirati zbiranje orožja. Doma smo imeli kupe nabojev in precej bomb. Vse lo je oddala tovarišu Petru AhaČiču, ki je nabrano orožje odnesel in shranil za čas oboroženih akcij. Tončka ludi v podjetju ni mirovala. Ko je bil zamenjan proti koncu junijd 1941 dinar za marke, so bile znižane tudi postavke okrog .50 par. Temu so se tkalke uprle, -ustavile stroje in odšle s Tončko na čelu protestiral, k tedanjemu obratovodju Bohrnu v pisarno. Ta jih je nagnal, hkrati pa telelonič-no klical policijo. Ta razgovor je slišal tov. Karpucelj in šel takoj opozorit Tončko na nevarnost. V času, ko sta se pogovarjala, so prišli v podjetje že policisti in po kurirki poslali po Tončko. Vendar je Tončka pravočasno zbežala iz obrata mimo spodnjega vratarja in odšla na Bistriško planino. Proti večeru se je oglasila pri Ignacu Zupanu, kjer jo tudi prenočila. Doma so jo vso noč zaman čakali policisti. Ko pa po zjutraj odšli, smo izvedeli, da je pri sosedu Zupanu. Nesli smo ji potrebno obleko in hrano, nakar je Tončka odšla in se pridružila »Tržiški grupi«, v kateri so že bili Joža Fink, Peter Ahačič, Jože Janežič in drugi. Jaz sem hodila k njej večkrat na teden »na vezo«, prenašala pošto in nosila hrano. Pričele so se partizanske akcije. Med prvimi je značilen požig žage pri Stritihu. Teh akcij se je Tončka aktivno udeleževala. Se,stri sem se pridružila julija, 1941. Naša skupina, ki jo je vodil tov. Ste-fe-Kostja, je dobila nalogo, da napade Begunje, pri čemer da ji bodo pomagali partizani z Jelovici' Akcija zaradi izdajstva ni uspela, ker nismo dobili pomoči z Jelovice. Morali smo se umikati iz Drage proti Dobroi. Tončka je medlem odšla v Leše po hrano. Bili smo ponovno napadeni in umaknili smo se na vse strani, tako da nas je Tončka zaman iskala v Dobrči, kamor se je s hrano vrnila. Zato je tam prenočila v pastirski koči. Zjutraj pa so v kočo prišli Nemci. Tedanji oskrbnik koče Janez je Tončko rešil na ta način, da je rekel, da je njegova žena. Tončka je še naprej iskala »vezo«, vendar pa ni nikogar našla, nakar je ilegalno odšla v Ljubljano k sorodnikom, kamor sem se zatekla tudi jaz. Preko Ferija Debevca je dobila zvezo in odšla v Kranjsko četo. ki je bila takrat v Udinein borita, kjer je jiostala kurirka. Ni me hotela vzeti s seboj, pač pa mi jo obljubila, da pride pome kasneje. Ko je nekoč spala v Bitnjah pri nekem kmetu, je bila izdana, vendar se ji je posrečilo, da je napol oblečena ušla skozi okno in se zatekla k nekim znancem. V februarju 1942 je šla kot kurirka v Kranj, tam ,pa jo je srečal znani izdajalec Janez Urbanc-Kumerda j iz Stražišča, ki jo je poznal, ker je hodil na sestanke v Uden boršt. Izdal je tudi njo, nakar so jo aretirali in odpeljali v Begunje, kjer pa kljub nečloveškemu mučenju ni izdala tovarišev. Bila je na listi ustreljenih, vendar pa so jo odpeljali v Mauthausen, kjer je bila pol leta s sotrpinko Frančiško Pn-ljanec iz Kranja v bunkerju. Od mučenj, ki jih je prestala, in od grozot, ki jih je videla posebno pri Poljakinjah, so ji popustili živci, začela je blesti in odklanjati vso hrano. Po šestih mesecih je bila skupno s Poljančevo transportirana v iRnwr,nsbriick, kjer so ja namestili v ambulantni blok, v katerem so delali z ljudmi poizkuse. Lase so ji ostrigli v obliki »tonzu-re. Služila je za poizkuse. Iz hrbtenice so ji najprej vzeli mozeg, kasneje odrezali obe nogi nad koleni in jih poslali naprej za nadaljnje poizkuse. Kljub temu je še vedno živela. Zato so jo umorili v plinski celici ,in njeno izmučeno truplo sežgali 12. decembra 1942 v krematoriju. Uprava taborišča pa je poslala domov uradno sporočilo, da le Tončka umrla zaradi bolezni srca in ledvic. Tako je mučen i-ško preminila prvoborka Tončka Mokorel, ki je svoje življenje posvetila borbi delavskega razreda. Kolektiv BPT ji je v znak hvaležnosti vzidal spominsko ploščo pred vhodom v tkalnico. TRZISKI VESTNI K Št. 8—9 Obračun dela organizacije 2K] tovarne Peke D811 mi m ^ M"ic» RP1m Naša politična moč jo v trdnosti organizacije ZKJ, njenih članov ter slehernega zavednega pripadnika socialistične družbe. Vsi udeleženci konference so bili že takoj V začetku trdno prepričani, da, so jo treba o delu organizacije v podrobnosti pogovoriti, če bo hotela prinesti ustrezajoče zaključke. V svojem okvirnem poročilu je sekretar organizacije lov, Milan Zupan orisal vso problematiko političnega in gospodarskega dola kolektiva. Prisotni ,so bili opozorjeni na vse dosežene uspehe in na, pomanjkljivosti dosedanjega dela, obenem pa dobili tudi smernice, kako bi moralo biti, kaj je treba izboljšati in kakšne so naloge članstva za nadaljni razvoj podjetja. Tako v poročilu kot. v splošni razpravi je bil v največji meri govor o mladini, skrbi za delovnega človeka, političnih nalogah članov in izpolnjevanju družbenih obveznosti. Mladina bi morala dobiti več pomoči prav v pogledu širšega spoznavanja družbene problematiko s politične strani, s strokovne pa po Klubu mladih proizvajalcev seči po svobodnejših odnosih med starejšimi in mlajšimi, da bo lahko čimprej začutila vzporedno odgovornost za izpolnjevanje družbenih obveznosti. Daljo jo bilo precej govora tudi o tem, da edino z organizacijO' dela, pravilno razporeditvijo delovne sile in doslednega ocenjevanja dela kolektiv lahko izpolni sprejete proizvodne družbene naloge, obenem pa s tem lahko uredimo vprašanje vsestranske skrbi za delovnega človeka. Poseben poudarek je bil dan vprašanju delovne discipline, pojavu komodnosti pri delu in stremljenju za povišanje tarifnih postavk. Vse premalo se posamezni zavedajo, da je zaslužek odvisen pač od tega, koliko je kolektiv ustvaril, in da ni samo cena za delovno silo. Treba se bo poglobiti v proučevanje samoinicia- tivnosti posameznikov, kar bo brez dvoma rešilo problem vsestranske skrbi urejanja skupnih naporov. Vso te stvari pa bodo komunisti reševali le tedaj, če bodo sami sposobni spoznavati, družbene zakonitosti. Zavedati se morajo, da je treba vse težkoče pri vodenju podjetja reševati takoj, ker je vsaka zamuda dejansko podaljšanje življenja negativnih ostankov preteklosti, ki odseva najbolj od materialnih odnosov in zavesti ljuti. Dalje je dolžnost organizacije ZKJ tudi v tem, da poglablja odnose med podjetjem in komuno, da skrbi za dvig družbenega standarda ter da, pravilno vzporeja vsa razpoložljiva sredstva podjetja. Konferenca jo brez dvoma dosegla svoj namen. Obdelala je vse probleme in si tako postavila temelj za nadaljnje delo organizacije. Se en poseben dogodek je dal okvir tej konferenci.. Osemnajst mladih članov je bilo na novo sprejetih med člane ZKJ. 'Aktiv komunistov postaja iz dneva v dan trdnejši, dolžnost novega 11-čiau-skega sekretariata pa je, da bo začeto delo nadaljeval in skušal doseči pravo življenjsko vzdušje v celotnem kolektivu. -ap- Kolektiv BPT se V jubilejnem letu KPJ se še posebno pri.pr a v I j a m o za pr azn ovali je delavske ga pra znaka 1. maja. Vse družbene organizacijo v podjetij u vn eto sod e I u j e j o pri pripravah s smotrom, da bi bilo 70. leto pr azno v an j e de lav-skega praznika čim veHčastnejše, 2o v zgodovini delavskega gibanja smo delavci praznovali 1. maj z izleti v naravo ter s tem manifestirali delavsko enotnost. Tudi kolektiv BPT pripravlja za ta dan izlet v naravo. Izvršni Od- V čast tej, za naš narod tako pomembni obletnici, si je tovarniški k o m i te LM zada 1 n;a lo go, da bo poživil dejavnost mladine. Na ob pa tn i h k o nf e r en c a h po odd e l ki h smo se kar med malicami pomenili, kaj mlade ljudi najbolj zanima, kaj jih tare in kakšne težnje ima jo. Vsi želijo vedeti o poslovanju 'našega podjetja, niz vprašanj se je vrtelo okoli plač, Domenili smo ise: če bo nastal kak aktualen problem v tovarni ali če jih bo zanimalo, kaj razpravi j-a ta delavski svet in upravni odbor, se bomo dobili in skupno predebatirali le stvari. Našo mladino žarnima tudi življenje in delo v sosednjih tovarnah. Zato smo organizirali izlet na Jesenice v 'železarno, kjer je naša dekleta poseb-mo zan ima 1 plavž in mart.inove peči, seveda kjer se k u h a. Bo 1 j e r e č e no, z a.n i m a 1 o j i h je vse od plače pa do vročine v p e č eh. Pad a 1 a so v p r ašanj a k. a r v.prek. Podoben izlet smo imeli v Jarše v tovarno Induplati, v Kranj v tovarno Inteks, kjer ni bilo zanimanja 'nič manj, raje še več, ker 30 to tovarne sorodne naši. Vsi li izleti so prinesli nekaj koristnega: mladina se je seznanila s težko čami in delom v sosednjih podjetjih. bor s-ind i k alne podružnico je že izdelal načrt, katerega so podpise vse druižbene organizacije kakor tudi npr a. v a p od j o t. j a. P r o gr a m praznovanja je naslednjii: Prostor za. masovno praznovanje smo si izbrali v Podljubelju na travniku p r i cent r al i (k a m pin g), kje r bi s e v dopoldanskih urah zbrali delav-C i in delav k e s svojimi d r li ž i n a -mi. Po ^slavnostnem nagovoru o pomenu 70-Ietniice delavskega praznika bo izveden športni program v r a zji ih d i s oi pl i n ah. Odde 1 ki v podjetju bodo postavili svoje eki- Bolj realno bo znala gledati na svoje podjetje. Ud e 1 e žu j e m o s e r azn i h tek m o -vanj v čast 40-lelmice KPJ. Odigrali smo tekmo v namiznem tenisu, dve strelski ekipi sta šli v Medvode, kjer jSta dosegli sedmo mesto, v okviru domačega strelskega društva se bodo vršile tekme z zračno puško, katerih se bo naša m 1 ad.i na p o I noš te vil no ude] ež i 1 a, Tovarni Peko smo na povedali nogometno tekmo in tekmo v st.re-lj anju. Prav bako obstoji pri nas Klub mladih proizvajalcev, Tudi tega je vodstvo sklenilo poživili. V ta namen smo obiskali enega najboljših klubov v Hrastniku. Bili smo Zelo toplo sprejeti. Ogledali [smo si njihov način dela in marsikaj koristnega nam bo prišlo pira v. V spomin in izpodbudo k delu pa so nam. poklonili lepo vazo, izdelek njihovega kluba, Uredili bomo klubski prostor, ki bo obenem za mladinske seje in predavanja kluba mladih proizvajalcev. Ta prostor bo že skoraj dodelan, manjkajo nam le še malenkosti, ki pa bodo z dobro voljo tudi narejene. Predsednik TK LMS: Matej Kurnik pe, ki b odo te k m ova 1 e za nas lo v prvega mesta. Tekmovali bomo v n asi edn j i h pa n o g a h; nog oran t, odbojka, streljanje in lahka atletika. Računajoč na to, da so bomo utrudili, smo tudi v tem ožini preskrbljeni /. domačim kosilom, katerega si b o,m o p r i p r a vili z •» r o ■ i -tanjem«. Nato pa sledi delavsko rajanje. Sindikalna podružnica in uprava podjetja vabi svoj delovni kolektiv, da se udeleži praznovanja delavskega praznika 1. maja v Podljubelju. pripravlja na praznovanje 1. maja ■k ■ i • • • 1 • m * Karel Smole Nekaj spominov iz dejavnosti tržiške Svobode ob njeni 40 letnici V sklopu prebujanja in združevanja vseh Jugoslovanov po razpadu avslro-ognske monarhije leta 1918 se je ustanovila nova država SHS in leta 1919 je bila med drugimi društvi ustanovljena socialistično usmerjena zveza kulturnih društev v Sloveniji »SVOBODA« s svojim sedežem v Ljubljani. Tako se je tudi v Tržiču kot izrazito industrijskemu centru že takrat zbralo nekaj kulturno-prosvetnih delavcev, iskalo somišljenike, jih zainteresiralo za izobraževalno dejavnost med proletariatom in tako sprožilo misel za ustanovitev Delavskega kulturnega in izobraževalnega društva Svoboda v Tržiču. Tako se je društvo ustanovilo. Med drugim se je najprej uveljavil pevski zbor, ki ga je vodil pokojni Jezerišek, takratni nadučitelj iz Križev. Hkrati je učitelj Franc Cerne zbral v svoj krog nekaj ljudi, ki so imeli ve- selje do dramatike in jih pričel uvajati v to amaterstvo. Tak je bil začetek, prav zaživelo pa je delo šele s prihodom tov Jaka Vehovca, ki je prišel v Tržič za uradnika k Bolniški blagajni. Kot svetovnopolitično dobro razgledan človek in kot bivši gledališki igralec pri ljubljanski Drami si je kmalu pridobil lepo število sodelavcev in z njimi razširjal ipo takratnih možnostih kulturno, prosvetno in politično dejavnost med delavci v Tržiču in njegovi bljižnji okolici. Med tržiškimi delavci in delavkami, pa tudi v nekaj primerih med takrat tako imenovano inteligenco, jo nastalo precej zanimanja za dramsko, pevsko in .glasbeno-inšlrumcntalno udejstvovanje. Pričelo se je tudi združevanje v manjših krogih, na katerih so se obravnavali aktualni problemi, spoznavali smo pomen revolucije v Rusiji leta 1917, vmes pa so prihajali na dnevni red tudi odlomki iz Marksovega Kapitala. Na ta, način se je spočetka razvijalo življenje v Svobodi v Tržiču. Iz tega je kmalu nastala dramska sekcija, ;ki jo je do svojega odhoda iz Tržiča leta 1929 vodil sam tov. Vehovec. Tudi ipevski zbor, ki ga je za tov. Jezerskom nekaj časa vodil tov. Leopold Kernc, strokovni učitelj na meščanski šoli, je dobro uspeval. Ker je bil le-ta učitelj za violino in se je izkazalo, da ima Tržič že precej glasbenikov, se je porodila misel ustanovil še orkester. Tov. Kernc je zbral nekaj takih ljudi in orkaster je bil tu, le da ni bil sekcija Svobode, ker so bili vmes tudi ljudje, ki niso hoteli postati člani Svobode. Orkester je dobro napredoval, vendar pa je bil tov. Kernc odslej z njim toliko zaposlen,, da ni zmogel voditi še pevskega zbora. Njega je zamenjal tov. Albin Lajovic, takratni ravnatelj meščanske šolo v Tržiču, ki jo, dokler so razmere dopuščale, vodil pevski zbor. Obe sekciji sta doživeli tudi nekaj javnih nastopov. Poleg vse te živahne društvene dejavnosti so se po potrebi ali, bolje rečeno, po možnosti raznih predavateljev vršila tudi različna predavanja. Talko je bil poleg tov. Vehovca in drugih iz Ljubljane eden zelo dobrih predavateljev (IVlarksova teorija in astronomija) tudi učitelj na meščanski šoli v Tržiču, tov. Skor-pik, ki je zlasti z mladino vodil nekaj zelo uspelih debatnih večerov. Treba je pripomniti, da v tistih letih, ko sc je vse to dogajalo, ni bilo tako enostavno javno nastopati z vzgojenim materialom te vrste, ker državni režim takemu dogajanju ni bil naklonjen in je bilo treba ves tak kulturni prosvetni material prej poslati v cenzuro, posebno v letih po železničarskem štrajku 1920. Sitnosti pa so se iz leta v leto večale, zlasti po neuspelem pohodu ORJUNASEV leta 1924 in šesto-januarski Obznani. Se ena veja se je hotela u ve- S I. rep. posvetovanja varnostnih inženirjev in tehnikov 31. marca lotos se je v Ljubljani vršilo prvo širše posvetovanje vamostnin inženirjev in 'tehnikov ter vseh os ta lah, ki se pečajo z varnostno službo pri delu. Na tem posvetovanju je bilo podano obširno poročilo in problematika higiensko - tehnične zaščite za vso republiko Slovenijo. Posebno zanimivo je bilo poglavje, ki obravnava nesreče pri delo. Naj nanizam nekaj podatkov, ki bodo verjetno vsakogar zanimali. Od 47.6 tisoč 337 zavarovancev v letu 1958 se |ih je pri dela ponesrečilo 53 tisoč 955, kar pomeni 12,6 % od celotnega števila. Izguba narodnega dohodka za te nesreče znaša pri 993.938 izgubljenih dnevih nič manj kot 8 milijard dinarjev, ("e primerjamo celotno statistiko vseh obolenj, potem so številčno na prvem mestu bolezni dihal (96.022), takoj na drugem mestu pa so nesreče pri delu (53.955), Po številu izgubljenih dni pa so slednje na prvem mestu. Število smrtnih nesreč pri delu znaša za lansko leto 96, medtem ko jih je bilo v letih 1955, 1956 in 1957 134, !ll ,n 106. Od vseh ponesrečencev ostane vsako leto okrog 800 invalidov. Do sedaj je v Sloveniji 21.000 invalidov dela, v vsej državi pa 230.000. Socialno zavarovanje je v Umskem letu izplačalo za Izostanke od dela zaradi nesreč nad 7 dni 371 milijonov din hranarine. Po poročilu je sledila živahna razprava, na kateri so posamezni udeleženci posvetovanja obravnavali .različne teme in vprašanja. Precej poudarka 'je bilo na pravilnem uvajanju novih delavcev na delo, saj so le-ti zaradi nepoznavanja službe povzročili v preteklosti največ nesreč. Pomočnik sekretarja za delo pri Izvršnem svetu LRS lov. dr. Dular je dejali r t v o v a I ne g a vratarja Pavlina, ki je večkrat z i.i s p e Snimi i n t e r v en o i j a mi r e š i 1 moštvo še hujšega poraza, nadalje do poškodbe Matjašiča in levo krilo Gorenca. Občuten handicap za moštvo je pomenila huda poškodba srednjega krilca Matjašiča. V obširnem pogledu je bilo arečan j e fair, brez namernih prekrškov, grob osti ali surovosti. Po s e b n o p r i znan j e z a s 1 uži s odn i k Gros, ki je vodil srečanje odlično in brez napake. Ivan Virnik strastno privrženost okroglemu usniju, smo zasledili tudi najvne-tejše simpatizerje gostov, ki .niso k I o n i 11 i 11 e 11 g o d n i m v r e m e n s k i m prilikam. Začetni udarec je pripadal domačinom, ki isti že v 5. minuti preko odličnega desnega krila Le-vičnika izvedli nevaren napad, ki pa se je zaključil s sigurno intervencijo vratarja Markiča. Igra je postajala vzlic blatu in vodi, s katero -so se morali v prvi vrsti b o r i t' i igralci, za ni m i v e j š a in b o r -benejša, vse do 25. minute, ko je srednji napadalec gostov Bahun nenadoma nevarno streljal, žoga je prešla obširno vodno področje ter se ustavila v levem spodnjem kotu — 1:0. Tri minute kasneje je Levičnik izenačil z silovitim prodorom, medtem ko je Zvokelj ne-posired n o prod z a ki j u č k o m p r v e g a dela igre zvišal izid na 2:1. Trenutek, kasneje ije sodnik Skrabš izključil .igralca gostov Tišlerja. Zdi se mi, da je bila sodnikova odločitev nekoliko preostra in neobjektivna, isaij je dal celoten povod za nemir na igrišču desni krilec Triglava fienk. Tržič je potem z enim. igralcem manj nadaljeval s stalnimi napadi in pričakovali smo, da bo sledila katastrofa Triglava. Toda mladi igralci so s požrtvovalnostjo nadoknadili zamujene. priložnosti ter poskušali izenačiti trenutno premoć tehnično boljših Tržičanov. Bahun je bil v nedeljske msrečanju najboljši napadalec gostov, .saj je v mnogih primerih ,s svojim proigravanjem popolnoma onesposobil domačo obrambo, 82. minuta — Zvokelj prodre po levem krilu, poda v sredino, kjer je žogo pravilno usmeril z ostrim strelom Bahun — 4:1. Zaključni rezultat srečanja je v 87. minuti postavil Levičnik. Č B u p 0'š t e va i no i z r ed n o slabo vreme, je bilo s reča n j e vend ar n a Prva za p ored-n a. kola s p om 1 ad a n -skega dela nogometnega prvenstva Gorenjsko niso pripravila pravzaprav nobenih posebnih presenečenj, z morebitno izjemo neodločen izid srečanja med najslabšima enajstoricama na tabeli Bohinjem in Prešernom v Bohin j s k i Bistrici, kjer so bili favoriti nedvomno .gostje. Tudi Bralstvo je v Kranju povsem zasluženo osvojilo dragoceno točko v srečanju z favorizirano Planiko, ki je rešila iz celote le pol izkupička. Vodeči na lestvici Partizan je pred d om a č o 'š p o r t n o j a vnos t j o po v\s e m zasluženo odpravil Kranjčane s kaitas trof al n i m izidom, med tem. k o je Mladost na Bledu položila orožje pred 'izbranimi domačimi nogometaši. Tudi naslednji termin sončne in razcvetele spomladanske nedelje v prvi, polovici aprila je potekal v enakomernem tonu, brez posebnih dogo d k o v 'ti a v. e lene m polju in izven prizorišč. Tržič je pred o krog 200 g 1 eda lei slavil na domačem terenu že tretjo zaporedno zmago v spomladanskem dolu nad m 1 ad imi, ob e t a j o č i m i blejski m i nogometaši, ki so prišli na gostovanje z velikim pesimizmom, Ki je bil seveda na zaključku pravzaprav utemeljen in pravilen. Tudi Partizan se ni dal ugnati v kozji rog pred kolegi iz vojaškega toama Bratstva, ter je slednjič kronist dodal desetim zmagam le popolnoma sveži, pomembni točki. Os rednj i d e r b y v Kranju se je končal z visoko zmago tehnič-■ no b o Iljiše in u č i n ko v i tej š e PI a n i -k e. B oh'in. j in P r e Sere n. s I a s i p o enakovredni igri razdelila točki, k a r p o meni na eni strani u s p e h domačinov, medtem ko so obratno g o s I. j e r a z o č aT ali. B e ž e n p o.g 1 hI brez presenečenj V prvem kolu spomladanskega dela nogometnega prvenstva Gorenjske so bili doseženi sledeči izidi: Triglav : Tržič 2:4 Prešeren : Planika 1:10 Mladost : Partizan 1 :fr Bohinj : Bled 2:11 Na 'lestvici vodi še vedno Partizan s 19 -točkami, sledijo: Tržič 17, Planika lfi, Bled 12, Mladost, Bratstvo in Prešeren !or Bohinj 2 točki. Izven konkurence — Triglav II Jesenice II so zaradi svoje odpovedi ipredluguio odstop !z nad a.I jtfijega 'tek movanja, tako da se bo prvenstvo nadaljevalo z devetimi moštvi, katastrofalen poraz Preteklo nedeljo je gostovala v Tržiču reprezentanca Titana iz povprečju. Triglav ni izkoristil enajstmetrovke zaradi neučinkovitega strela Djordjeviča, Levičnik pa je dosegel še zadetek, nekaj minut po otvoritvi drugega dela, ki ga pa sodnik zaradi offisida ni priznal. Z m a g a Trž i č a je p o v se m z as 1 u-žena. Oslabljeno moštvo sicer ni pokazalo svoje prave vrednosti, vendar bi omenili zlasti odlično napadalni tandem Bahun — Zvokelj, nadalje Zupana in Markiča U. Sodnik Skraba. je sicer opravi' svojo osnovno nalogo dobro, ven-dar jo pri nekaterih odločitvah ukrepat prepozno in neodločno. V|S a kd an j e ga obisk o va 1 c a no g o -metnih prireditev da slutiti, -da kvaliteta iger občutno pada, saj predstavi jaju Partizan, Tržič in Planika razred za isebe, kar je razvidno tudi 'iz lestvice. Znatno se popravil ja Bled, nasprotno pa Mladost niza poraz za porazom, kar seveda nismo pričakovali na začetku prvenstva. V splošnem pogledu potekajo posamezna kola .monotono, v nasprotju /. pred s to ječi rtli dogodki, ki bodo nedvomno odi »-čilnega pomena za tri um virat na vrhu. Derbv srečanje prvenstva ji pr ed v id en o 3. maj a, ko bosta Tržič in Pairtizan skušala dokončno razčistiti račune o kandidatu /a kvalifikacijski turnir za vstop v enotno slovensko consko ligo. Tržič ima sicer prednost domačega terena, kar pa v glavnem bistveno ne vpliva na potek sreča-mja izredne pomembnosti. Mini-mialn e prednos ti so v idn e, tod a usnje je okroglo in tudi v t:un primeru nikakor ne bo menja I o svoje prvotne oblike, Izidi XI. in XII. -kola: Partizan : Triglav II 8: I Planika : Bratstvo 1:1 Bled : Mladost 7:3 Tržič : Prešeren 11:2 Partizan : Bratstvo 5:2 Planika : Triglav 11 5 1 Tržič : Bled 6:2 B 0 h i n j : Prešeren 3:3 lestvica Partizan 12 11 1 0 88: 15 23 Tržič 12 10 1 1 53: 15 21 Planika 12 g i 2 67 12 1!) Bled 12 7 0 5 35 42 14 Bratstvo 11,3 3 5 28 :38 7 Prešeren 12 2 3 7 24 :49 li Mladost 11 2 2 7 30 :43 (i Bohinj 11119 16 :81 3 Triglav II )2 4' 1 7 24 :44 ') Ivan Virnik Kamnika ,k| se je v pri. late 1 [skem srečanju pomerila z domačimi nogometaši. Domačini so slavili visoko zmago z rezultatom 8:0 (4:0). Strelci zadetkov so bili: Mežek 3, Bahun in Zvokel j 2 lor Krč 1. Pred okrog 300 gledalci se |e onajstori-c:a Tržiča predstavila v sledeči formaciji: Markič I, Peternel, Čustoič, Zupan, Bahun, Zaletel, Krč, Eler, Puškarevič, Mežek, Markič II in Zvokelj. ' Čestitka Tovarišu Andreju Smoleju, ko-mandiTju lm v Tržiču, in, njegovi ženi iskreno čestitamo k 10-letni.ri .poroke in jiima želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Prijatelji borba z vremenskimi neprilik ami triglav ii : tržič 2:4 monoton potek nadaljevanja »Tržiški vesfcnik« izhaja vtsalcega 1. in 15. v mesecu — Izdaja ga občinski odbor SZDL v Tržiču — Urejuje ga uredniški odbor (zanj odgovarja Mirko Brejc) — Tiska tiskarna »Gorenjski Itak« v Kranju ...... Uprava je v pisarni Turističnega društva ....... Naslov uprave: Tržič, Ceeta JLA 3 — Telafon uprave: 255 -— Celotna naročnina 360 din, polletna 180 dim — Posamezna številka 15 din Številka tetoočoga računa pri Komunalni banki 607-705-3-189 Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Slovenije Občinski komite ZB Slovenije Občinski komite LM Slovenije Tovarna usnja RUNO Tržič proizvaja vse vrste gornjega krom-usnja, telečje, goveje, konjske bokse, dulboks, goveje tehnično usnje, vse vrste usnja Iz kož drobnice in razne podloge ter se priporoča svojim cenjenim odjemalcem Kleparstvo-vodno instalaterstvo Trste Tovarna obutve TRŽIČ Bombažna ^Predilnica in Tkalnica 7449 Stran 12 TRŽIŠKI VESTNIK St. 8—9 TRŽIČ na Gorenjskem lOVARNA LESNE LEPENKE =3 >0 n. — < ^ c/J ca "Z izdeluje belo lesovinsko in celulozno lepenko ▼ formatu 70 x 100 cm v vseh poljubnih debelinah, določenih s standardom, v priznano najboljši kvaliteti! LIP lesno industrijsko podjetje TRŽIČ nudi svojim cen j. odjemalcem žagam les vseh dimenzij, zaboje za izvoz in domači trg, ščipalke, bukove barvane gugalne konjiče, stepstool-stolčke in druge galanterijske izdelke res za SL > KOMUNALNA BANKA OKRAJA KRANJ Vlagatelji, zaupajte svoje prihranke banki, ki Vam jih obrestuje po S % Trgovsko podjetje »LJUBELJ« v Tržiču t r z i s k a a ca Mesarsko podjetje Tržič CA Restavracija prj p0§ti" W«V in prenočišče Tržič Kmetijsko zadrugo Podljubelj Kmetijska zadruga JCatathia * 1= — — TOVARNA cd ee cn > eu »to ■ Ml — e TRŽIČ RUNO trgovsko podjetje z usnjem TRŽIČ •M t. l 0 Pćkacifci v T R Z I C tu os trgovsko p o d j e t j e v TRŽIČU KAVARNA GOSTILNA