liti   i 11	■lili						:
lili l l II 11111 1 : 1 Ilir 'i mm    | ;;			IABI	11		L	P
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA							
LETO XV
ŠTEVILKA 141
FEBRUAR 1987
25 let uspešnega vodenja Industrije usnja Vrhnika
Sredi meseca februarja je preteklo 25 let, odkar je vodenje delovne organizacije IUV prevzel sedanji glavni direktor Anton Debevec. V tem obdobju se je IUV razvila v enega največjih proizvajalcev svinjskega usnja na svetu. Ta osnovni proizvodni program pa je dopolnjen s proizvodnjo ostalih vrst usnja, tako da je IUV danes ponudnik celotnega asortimana osnovnih vrst usnja. Z nenehnim prilagajanjem tržnim razmeram si je IUV izborila ustrezno mesto v mednarodni delitvi dela in postala zanesljiv dobavitelj kvalitetnega usnja in končnih izdelkov, na domačem trgu. Z nenehnim notranjim prestrukturiranjem proizvodnih programov v smeri povečevanja deleža kvalitetnih izdelkov je trasirana tudi smer nadaljnjega razvoja delovne organizacije.-Delavski svet DO je na svoji 4. seji 24. februarja v znak zahvale za 25-letno uspešno vodenje IUV Antonu Debevcu podelil simbolično priznanje z izrečeno željo, da bi tudi v prihodnje uspešno usmerjal razvoj in vodil Industrijo usnja Vrhnika.
KS zagotoviti boljše pogoje za delo
V praksi ugotavljamo, da se nam krajevna skupnost, kot je predvideno v Ustavi iz leta 1974, ne uveljavlja v željeni meri. Ni se uveljavila kot posebna specifična interesna skupnost delovnih ljudi in občanov, torej kot samoupravna institucija za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb in interesov v določenem prostoru. Predvsem pa ni bilo na teh izhodiščih rešeno financiranje krajevnih skupnosti.
V širšem ljubljanskem prostoru je problem pereč predvsem zaradi velike dnevne migracije delovnih ljudi in občanov, ki se vozijo na delo izven občine predvsem v Ljubljano. V praksi skoraj ni primera, da bi ti delavci odločali o delu dohodka, s katerim bi urejali svoje bivalno okolje.
Z ozirom na zaostrene gospodarske razmere postaja problem čedalje bolj pereč, saj je denarja za delovanje krajevne skupnosti realno vedno manj. Zato je prepad med razvitimi in nerazvitimi krajevnimi skupnostmi vedno večji. Zato je nujno, da rešimo nastalo situacijo in enotno izepljemo financiranje KS v okviru širšega ljubljanskega prostora, če želimo z materialno podlago uresničiti zapisane cilje za uveljavitev krajevne skupnosti kot enega izmed temeljev političnega sistema.
V srednjeročnem obdobju 1976—80 smo zadovoljevali skupne potrebe in interese delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti iz sredstev, ki so jih v ta namen združevale OZD. Veljavnost SAS, na Podlagi katerega so se združevala Potrebna sredstva, je prenehala 1981. leta.
V obdobju od 1981-86 je najbolj Pereč problem v krajevnih skupnostih nastal zaradi izpada sredstev ukinjenega samoupravnega sporazuma, po katerem smo združevali po 300 din (glavarino) na zaposlenega.
Delovanje krajevnih skupnosti se °d tedaj dalje financira le iz sredstev občinskega proračuna, komunalne ln cestne naloge ter program s področja družbenih dejavnosti pa tudi s
sredstvi posameznih SIS v skladu s prejetimi planskimi dokumenti. Zaradi omenjenih sredstev, predvsem pa večjih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, nekaterih aktivnosti, ki so bile v krajevnih skupnostih planirane, pa jih ni mogoče financirati skozi programe SIS (pokopališča, avtobusna postajališča, krajevne ceste, obnovitvena dela na gasilskih oziroma zadružnih in kulturnih domovih, vzdrževanje prostorov KS), v tem obdobju ni bilo mogoče izvajati. Zato je v krajevnih skupnostih prihajalo do nenehnih pobud, da k razreševanju nastale problematike pristopimo sistematično in enotno ter zagotovimo ustrezen vir za zadovoljevanje omenjenih potreb.
V ta namen je v okviru Ljubljanske regijepipravIjen družbeni dogovor, ki ga je potrebno še nekoliko popraviti.
Z Marjanom Sigulinom, sekretarjem občinske konference SZDL, smo govorili o sedanjih aktivnostih in o našem predlogu. »Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev v krajevni skupnosti bi morali obravnavati in sprejeti sočasno z družbenim dogovorom. V samoupravni sporazum bi morali opredeliti način delitve sredstev po občinah, ki bi lahko bilo različno.
Predlagamo, da se 50% zbranih sredstev nameni neposredno krajevni skupnosti, 50% pa za uresničevanje skupno dogovorjenega programa vsako leto usklajenega in sprejetega v skladu š samoupravnim sporazumom. Po variantnem predlogu bi lahko predlagali tudi, da bi se
združena sredstva delila v razmerju 30% : 70%, pri čemer bi bila omogočena učinkovitejša uporaba sredstev in hitrejše izvajanje del. S tako delitvijo sredstev bi delovne ljudi in občane zainteresirali, da za čim bolj učinkovito izvajanje dogovorjenih nalog razpišejo tudi krajevne samoprispevke. Prav tako bi bil v občini uveljavljen večji družbeni nadzor nad izvajanji nalog, saj bi odbor točno opredelil uporabo združenih sredstev.
Delitev 70% : 30%, ki je veljala ob zbiranju sredstev v preteklem obdobju, ko je bil še v veljavi samoupravni sporazum, je imela za posledico, da so se v zelo razvitih krajevnih skupnostih z veliko zaposlenimi zbirala velika sredstva, ki jih v krajevnih skupnosti niso porabili oziroma so bila sredstva mnogokrat porabljena nenamensko. Razkorak med razvitimi in nerazvitimi krajevnimi skupnostmi je še naprej ostajal odprto vprašanje.
Osnova za priliv sredstev je število zaposlenih živečih na območju posamezne krajevne skupnosti.
Sredstva naj bi združevale organizacije združenega dela in delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi skupaj z delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih, ustvarjajo dohodek.
Uresničevanje samoupravnega sporazuma bi v vsaki občini spemljal odbor podpisnikov, ki bi svoje poročilo o delu najmanj enkrat letno posredoval v obravnavo na zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Na programskih sejah krajevnih konferenc SZDL in občinskih konferenc ob koncu preteklega leta je bilo veliko diskusij o uveljavljanju krajevne skupnosti in v tem kontekstu o nedorečenem in še ne izpeljanem sistemu financiranja. Zato je naša na-
loga in odgovornost toliko večja, da razrešimo to področje, da ustrezno uskladimo in poenotimo želje in cilje, v okviru celotne Ljubljanske regije.
Poglobljeno sodelovanje s Čapljino
Nedavni obisk predsednikov občine Čapljina na Vrhniki je pokazal, da je dosedanje sodelovanje med občinama Čapljina in Vrhnika, ki traja že več kot šest let, ustvarilo trdne medsebojne tovariške vezi. Še vedno pa ima to sodelovanje zgolj manifestativni značaj, saj gre v bistvu le za izmenjavo delegacij obeh občin na vsakoletnih praznovanjih občinskih praznikov.
Sodelovanje hercegovskih borcev NOV Jugoslavije, še posebej iz občine Čapljine, pri osvobajanju mesta Vrhnike in okolice pred več kot 41 leti, jezgodovinsko dejstvo in predstavlja enega izmed mnogih trajnih temeljev bratstva in enotnosti ter medsebojne povezanosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Zato ostaja temeljno izhodišče za naše sodelovanje tudi v prihodnje.
Zaradi specifične strukture gospodarstev posameznih občin še ni ustreznih pogojev za neposredno sodelovanje na gospodarskem področju. Vendar pa je bilo sodelovanje na tem področju že doslej vzpostavljeno preko sodelovanja gospodarstva občine Čapljine z mestom Ljubljana, zlasti na področju trgovine in turizma. Ugotavljeno je bilo, da še niso izčrpane tudi vse možnosti za poživitev in razširitev tega sodelovanja. Zato je bilo dogovorjeno, da se spodbudi izdelava posebnega programa sodelovanja med občino Čapljina in občino Vrhnika v okviru ljubljanske regije.
Sodelovanje med občinama Čapljina in Vrhnika še ni dovolj izkoriščeno tudi na mnogih drugih področjih. Nastajajo možnosti za razširitev našega sodelovanja na področju kulture in telesne kulture, za srečanja med šolami in med mladimi sploh, za medsebojne obiske udeležencev NOV itd.
Predstavniki občin Čapljina in Vrhnika so bili ob zadnjem srečanju soglasni v oceni, da so ustvarjeni vsi pogoji, da dosedanje sodelovanje med občinama Čapljina in Vrhnika preraste v trajno pobratenje. V ta namen bosta obe delegaciji predložili to pobudo v razpravo družbenopolitičnim organizacijam, nato pa tudi skupščinam obeh občin v odločitev in podpis ustreznih listin.
Naslednji korak sodelovanja bo razstava fotografij, ki bo včapljini od 20. do 26. marca in bo prikazala razvoj naše občine.
Ob 75. letnici rojstva dr. Vladimira Bakariča razstava njegovih fotografskih del
Ob 75. letnici rojstva dr. Vladimirja Bakariča je v vrhniškem domu JLA od 12. marca do 18. aprila odprta razstava njegovih fotografskih del, ki je pravzaprav izjemen dogodek.
Predvsem je iavnosti prikazan relevanten material, na katerega je treba gledati kot na integralni del sodobne vizualne kulture pri nas. Gledano v širšem kulturnem kontekstu: v našem prostoru do sedaj nismo zasledi li, da bi se katera od vodi Inih osebnosti revolucije poleg vseh družbenopolitičnih in državniških funkcij, ki jih je dr. Bakarič opravljal s tolikšno energijo in uspehom, ukvarjala s fotografijo.
Z ozirom na vizualno pojmovanje fasciniranosti svetlobe in refleksov so ti elementi opazni že na najzgodnejših fotografijah iz časa NOB, le-to pa je studiozno razvijal tudi pozneje v vseh uspešnejših delih.
Dosledno fotografski zapisi (iz leta v leto) sprememb, odraščanja in izoblikovanje fiziognomij oseb in družinskega kroga (tematsko pa je to tudi največji del njegovega opusa), preraščajo v izjemno antropološko gradivo, ki mu je težko najti sorodne primere. Poleg teh, lahko rečemo studioznih posnetkov, pa v njegovem opusu najdemo večje število posnetkov s potovanj, predvsem državniških, ki predstavljajo posebno poglavje: posnetki z okna, zapisi širjenja in razvoja mest v različnih časovnih obdobjih; v presledkih, ki se šele kot fotog rafske sekvence kažejo kot serija, kot zavedanje spreminjanja.
Te fotografije ob fotografijah prijateljev in sodelavcev, pravzaprav nosilcev revolucije (Tito, Kardelj), tematsko zaključujejo fotografski opus dr. Vladimirja Bakariča.
Razstava je bila prvič postavljena v Zagrebu, v Galeriji študentskega centra v sklopu programa 11. kongresa ZSMH. Zatem pa je bila razstavljena še na Visu in v Sarajevu.
Avtor razstave je Vladimir Gudac.
Razstavo in prikaz širši javnosti v naši sredini so omogočili dom JLA, DPO Vrhnika, ZKO Vrhnika, DO IUV, LIKO, Kovinarska, ki so finančno pripomogle, da se razstava realizira, kar je še en dokaz uspešnega sodelovanja na kulturnem področju. g g
Kmetijska zadruga je v sklopu izobraževanja kmetov organizirala tudi pogovor z Urednikom in enim od avtorjev knjige Pot kmečkega ljudstva v Osvobodilno fronto. po predstavitvi knjige pa je stekel pogovor tudi o aktualnih vprašanjih nadaljnjega fazvoja kmetijstva.
Tudi letošnjo zimo so v vzgojnovarstvenih zavodih pripravili enotedenski tečaj oziroma začetno šolo smučanja za vse male šolarje. Na smučiščih Ulovke se je kar 205 malih smučarjev pod strokovnim vodstvom vaditeljev in pedagoškim vodstvom »tovarišic« naučilo prvih smučarskih veščin.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE HERMANOM BOLETOM
Stremimo za še hitrejšim gospodarskim razvojem
S predsednikom občinske skupščine Hermanom Boletom smo se sešli na pogovoru ravno tedaj, ko je »izvršnik« v sosednji pisarni dobil na mizo zajeten kup »novih« interventnih zakonov. Čeprav smo se z njim že prej dogovorili, da bo beseda stekla o tem, kaj smo v preteklem letu v občini delali, kje in kaj bo treba postoriti letos, kako potekajo nekatere že pred časom začete akcije, je dobila beseda večkrat tudi tisti značilni »če«, predvsem ko je pogovor na-nesel na nekatere investicije, ki smo si jih začrtali v resolucijske okvire. Temu »čeju« pa so bili povod ravno novi zakoni, ki bodo znatno vplivali na splošno in skupno porabo in verjetno precej oklestili naložbe.
Pa kljub temu, nam na začetku lahko strnete, kakšno je bilo lansko poslovno leto v naši občini?
Poslovni rezultati v naši občini so glede na znane širše družbenoekonomske razmere relativno ugodni. To je razvidno iz poslovnih poročil in razprav obzaključnih računih v naših delovnih organizacijah. Lani so vsi doživljali nekaj pretresov predvsem zaradi dopolnitev stabilizacijskih ukrepov, zaradi novega deviznega zakona in ne nazadnje so bili tu še dodatni ukrepi za uresničevanje resolucije. Sprejeti ukrepi pa so bili včasih manj ugodni, vendar v pogojih raznolikosti gospodarjenja, tako v Sloveniji kot Jugoslaviji, ne moremo pričakovati vedno samo takšne, ki bi vodili v smeri optimalnih poslovnih rezultatov našega občinskega gospodarstva, saj vemo, da ima gospodarstvo občine nekaj specifičnih pogojev. Je izredno izvozno naravnano, na rezultate pa vpliva svetovno gospodarstvo, modni trendi, tečaj dinarja in ne nazadnje tudi stimuliranje izvoza. Imamo premalo raznoliko industrijo. Več kot dve tretjini dohodka ustvarita usnjarska in lesnopredelovalna panoga in vsaka še tako majhna sprememba vpliva na poslovno uspešnost.
Imamo slabo kvalifikacijsko strukturo delavcev. Zanimiv bo verjetno podatek, da smo po zaposlenih v gospodarstvu na 60. mestu v Sloveniji, po kvalifikacijski strukturi prebivalcev pa na 20. mestu. To pomeni, da se
večina občanov z visoko kvalifikacijo vozi na delo v druge občine, predvsem v Ljubljano. In še na eno neugodno značilnost naše industrije velja opozoriti — na ekološko neugodnost. To seveda skušamo izboljšati in v zadnjem času smo tudi na ekološkem področju dosegli kar vidne uspehe. Vendar so vlaganja za ekološko čistejšo industrijo dokaj velika in zmanjšujejo možnosti večjih investicij v dejansko proizvodnjo; to nam v teh težkih časih še otežuje, da bi se gospodarstvo hitreje moderniziralo.
Nekoliko pa smo se glede na narodni dohodek le povzpeli na slovenski lestvici?
Po narodnem dohodku smo z 39. mesta v letu 1984 prišli na 31. mesto v letu 1985. Vendar nas kljub temu to napredovanje ne sme zavesti, da smo storili kaj bistveno pomembnega, kar bi nam zagotavljalo nadaljnjo razvojno rast.
Osnovne značilnosti v gospodarstvu so bile lani...
Finančni obseg proizvodnje je v večjem,porastu, kot je bil predhodna leta, ko smo v nekaterih obdobjih zasledili celo upadanje. Realna produktivnost gospodarstva sorazmerno ugodno narašča, vendarle se bojimo, da je toposledica večjega dela preko osemurnega delavnika, kar pogojujejo izvozni roki. Kljubtemu pa mislim, da to že meji na nek organiziran pristop dela v neposredni proizvodnji. Naše gospodarstvo jemlje izvoz na zahod kot nujnost, kljub nekaterim splošnim in širšim pomislekom, da se to ne izplača. Naše gospodarstvo vztraja in gre agresivno v izvoz, saj je pokritje uvoza z izvozom 160-od-stotno in to velja za naše gospodarstvo že nekaj let.
Razveseljivo je, da gredo investicije po planu in da se z lesno industrijo priključujemo programu AKA in menimo, da je v tem programu naša lesna industrija realno ocenjena.
V proizvodnji naše gospodarstvo krepi avtomatizacija in dalje vedno večji poudarek kvaliteti in skuša tako doseči večje devizne učinke. Zguba-šev praktično nimamo, še tam, kjer pa izgube so zaradi zunanjih vplivov, se trudijo in iščejo nove programe.
Zaenkrat je edini zgubaš Opekarna, ki stoji okoli tri leta, seveda izgubo krije Industrija usnja. Vseskozi se tru-
dijo, da bi oživeli to proizvodnjo. Hkrati pa so vse sile usmerili tudi v iskanje novih programov, ki naj bi stekli v teh proizvodnih prostorih. V ta sklop sodi tudi vidasil, katerega razvoj sledijo že dve leti. V zadnjem času je ta vidasil deležen kar velike popularnosti , saj je bilo prelitega velikočrnila. Lahko pa rečemo, da sedaj pripravljajo tehnologijo, na njeni osnovi pa bomo potem zbirali ponudbe za strojno opremo; za tako, ki bo zagotavljala popolno ekološko varnost. To je sedaj še toliko bolj pomembno, saj vemo, da strokovne institucije ne dajo več soglasij za ekološko vprašljive investicije.
Ko bodo in če bodo postopki priprav opravljeni in narejeni rentabilnostmi izračuni, se bomo v občini šele odločali, ali je to ustrezna proi-zvodnjaza lokacijo v Sinji gorici ali ne. Kljub temu pa iščemo tudi druge programe, ki bi bili primerni za te prostore.
Na splošno pa si želimo, da pridobivamo nove programe tako v okviru sedanjih delovnih organizacij kot tudi morebitne nove interesente, saj bi le tako lahko premostili problem »spalne občine« in okrepili gospodarski razvoj. Pri tem pa bi znatno razširili spekter v občini zaposlenega kadra. Gre za to: naši otroci študirajo vse možne strokovne profile, mi pa lahko zaposlimo le ozek del teh kadrov.
Se v kmetijstvu tudi kaj premika na bolje?
Zaenkrat v kmetijstvu dosegamo še sorazmerno dobre rezultate. Z naložbami v hidro in agromelioracije, ki so hkrati povezane s komasacijami, pa čez nekaj let računamo na še večje učinke.
Stanovanjska gradnja pa je v zadnjem času nekoliko zastala. Kaj je temu vzrok?
Družbena gradnja stanovanj je sedaj usmerjena na Vrtnarijo, saj v tem trenutku praktično ni drugega prostora in bo šele treba pripraviti neko večje zemljišče za stanovanjsko gradnjo. Tudi v Borovnici je možno zgraditi samo še en blok. Sicer trenutno nimamo posebej velikih potreb po stanovanjih in zaenkrat jih kar ugodno rešujemo. Z morebitnim gospodarskim razvojem pa bi morali razmišljati o intenziviranju stanovanjske gradnje.
Gre na področju družbenih dejavnosti vse po začrtanih programih?
Programi v družbenih dejavnostih se uresničujejo tako, kot so bili v skupščinah SIS sprejeti. Resnejši problem je le problem financiranja zdravstva, ki pa ni samo naš problem, ampak tudi problem regije in republike. Zato o tem veliko razpravljajo na republiškem nivoju in kaže, da lahko le temeljit dogovor o solidarnosti reši ta odprta vprašanja.
Investicije so v družbenih dejavnostih od 1982. leta v glavnem nastavljene, saj smo morali v tem času odplačati posojila za šole in vrtce. V tem času je bil zgrajen le prizidek k Domu upokojencev.
Od nujno potrebnih investicij v družbenih dejavnostih, ki v prejšnjem planskem obdobju niso bile izvršene, je ostal le vrtec v Borovnici. Morali se bomo lotiti gradnje novega vrtca, saj je vrtec sedaj v več kot sto let stari stavbi z neprimernimi higienskimi razmerami in brez prostora za otroke, mlajše od treh let.
Velja pa še reči, da nam je mnogo iskanj ugodnih variant sproti rušilo omejevanje investicijske porabe za te dejavnosti. In kaže, da je edina možna rešitev za gradnjo tega vrtca financiranje iz čistega dohodka, oziroma iz finančnih sredstev, ki niso vezana na prispevno stopnjo. Kljub zavedanju, da gospodarstva ne moremo nenehno obremenjevati, smo vseeno načeli to aktivnost, ker menimo, da je gradnja vrtca v Borovnici nujnost, saj so v stari stavbi ogrožena celo življenja otrok.
Na komunalnem področju pa tečejo že v preteklosti začete investicije. Kako daleč smo?
S potekom gradnje II. faze oskrbe z vodo smo zadovoljni. Gradnja teče po začrtanem programu in tudi za naslednje objekte iz tega programa vse pripravljamo po določenih rokih in zaenkrat ni bojazni, da tega programa ne bi uresničili do leta 1990.
Za ceste nam zmanjkuje denarja. Skupščina za ceste SRS še ni zasedala in še ne vemo, »kolikšen« bo bencinski dinar, kar bo vplivalo na nadaljnje izboljšave cestne mreže v občini. V Slovenski srednjeročni cestni plan smo preko delegacije le uspeli doseči, da bodo uredili magistralno cesto Vrhnika — Ljubljana.
Herman Bole: V modernizaciji proizvodnje in v novih panogah vidimo nadaljnji razvoj našega gospodarstva.
Nekatere dele regijskih in občinskih cest pa bomo poskušali letos urediti, predvsem odsek Borovnica — Gori-čica, ter vsaj pripraviti vse potrebno za morebitno »rešitev« ceste Blatna Brezovica — Bevke. Vsaj del ceste Podlipa — Smrečje in en del proti Po-kojišču bomo poskušali asfaltirati.
Med izredno pomembno nalogo sodi tudi pričetek gradnje čistilne naprave, ki je povezana tudi z izgradnjo spremljajočih objektov in povezav. S to čistilno napravo bo možen tudi nadaljnji razvoj tako gospodarstva kot tudi razmah stanovanjske gradnje. Ta čistilna naprava pa je potrebna tudi zaradi gradnje verige elektrarn na Savi, zato računamo na znatna sredstva Območne vodne skupnosti!
V zadnjem času je vedno bolj problematično financiranje krajevnih skupnosti. Je zanje dovolj sredstev?
Dela v krajevnih skupnostih se odvijajo po finančnih zmožnostih v skladu s plani SKOCES. Velja pritrditi, da so finančna sredstva res minimalna in da se način financiranja krajevnih skupnosti premika, vendar izredno počasi. Za kolektivno komunalno rabo je z Ljubljano že podpisan sporazum, ki nam prinaša nekaj denarnih sredstev.
Za vse ostalo financiranje pa smo Ljubljani posredovali v podpis sporazume, na te rezultate še čakamo.
Sicer pa so potrebe v krajevnih skupnostih izredno velike, saj vsa ta leta nismo mogli s temi res minimalnimi sredstvi zgraditi veliko. Predvsem so velike potrebe po javni razsvetljavi, po kanalizaciji, nekatere ceste tudi še čakajo na asfalt, skoraj povsod je treba urediti pokopališča in sekaj. V krajevnih skupnostih pasi po večini pomagajo s krajevnimi samoprispevki in v tem času je to resnično edina »trdna« zagotovitev finančnih sredstev.
Še o veliko problemih bi lahko podrobneje spregovorili. Pa naj jih le omenimo: vprašanje vzdrževanja starih šol, pa tudi novih, ki jih je treba že sedaj popravljati, kako preskrbo dvigniti na višji nivo, kako izboljšati turistično ponudbo, tu so gasilski domovi in treba bo napraviti protipožarni načrt in, ne nazadnje, nadaljevati bomo morali z urejanjem mestnega jedra občinskega središča.
Štafeta mladosti 87
Kot verjetno veste, bo letošnja štafeta mladosti drugačna kot prejšnja leta. Ne bo več klasičnega teka s štafetno palico, kljub temu pa se bodo vrstile prireditve.
Osrednja reg ijska prireditev bo v Litiji 26. 3.1987. V regijske prireditve se bomo vključili tudi mladi na Vrhniki. S prireditvami bomo začeli v petek, 20. 3. in zaključili v sredo, 25. 3. 1987. Poudarek na vseh prireditvah mora biti na množičnosti in sodelovanju čim večjega števila mladih iz vseh sredin. Prireditve se bodo vrstile po naslednjem razporedu:
petek, 20. 3. — ob 17. uri tekmovanje v namiznem tenisu (Dom JLA)
sobota, 21. 3. — ob 9. uri tekmovanje v streljanju z zračno puško (Dom JLA)
— ob 20. uri VIDEO DISCO na Logu
nedelja, 22. 3. — ob 9. uri tekmovanje v košarki (TVD Partizan Vrhnika)
— razstava fotografij v OŠ Borovnica na temo »Mladi danes«
— ob 19. uri ples s skupino Balončki v TVD Partizan Borovnica
ponedeljek, 23. 3. — ob 18. uri okrogla miza na temo Študij ob delu v sejni sobi DPO, Cankarjev trg 8 NA Vrhniki
sreda, 25. 3. — zaključna prireditev v Domu JLA na Vrhniki (podelitev nagrad najboljšim ekipam v športu, zabavni kviz program, ples)
Podlipčani hitijo z urejanjem Doma krajanov. Med najprizadevnejšimi je tudi Janez Fortuna
Priprava na praznovanje občinskega praznika v Podlipi
V letu 1987 smo v Podlipi prevzeli praznovanje občinskega praznika, ki bo 10. maja 1987 v naši KS. Ob tej priložnosti želimo svečano odpreti naš Dom krajanov — Gasilski dom, v katerem bodo imele prostor krajevne organizacije in Gasilsko društvo. V Podlipi pa že vrsto let pogrešamo prostor, ki bi nas, krajane, bolj povezoval tudi na kulturnem področju.
Velika obveza za vsakogar izmed nas je, da Dom uredimo do občinskega praznika toliko, da bo program lahko nemoteno izveden Veliko dela je še, največji problem pa
so finančna sredstva. Upamo pa. da bomo s pomočjo organizacij v občini rešili tudi to.
Od tej priliki želimo spodbuditi vse krajane, da pomagajo na kakršen koli način pri uresničitvi te investicije, obenem pa se najlepše zahvaljujemo vsem tistim, ki s svojo požrtvovalnostjo že vsa leta in tudi sedaj prispevajo svoj prosti čas pri obnovi doma.
Zavedamo se. da ta objekt ne bo zgrajen samo za nas. ampak tudi za poznejše rodove
• MARINA ŽITKO
Na rednem letnem sprejemu pri predsedniku občinske skupščine so se sešli duhovniki iz naše občine. Na sprejemu so sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Naše gospodarstvo uspešno zaključilo poslovno leto
Za našimi delovnimi organizacijami je še eno poslovno leto, ki so ga kljub perečim problemom in neugodnim razmeram kar uspešno zaključile. Po prvih ocenah in poslovnih poročilih je jasno, da je naše gospodarstvo dokaj uspešno premagalo težave, ki nas spremljajo zadnja leta. Poglejmo, kako so nekatere posamezne delovne organizacije poslovale v preteklem letu:
V USNJARNI
POVEČALI
PROIZVODNJO
Ob zaključku poslovnega leta v Usnjarni ugotavljajo, da so doseženi rezultati ugodnejši od rezultatov preteklega leta. Presegli so v preteklem letu doseženo višino proizvodnje in tudi za letos planirano proizvodnjo v Usnjarni in Ščetinami, niso pa dosegli načrtovane višine proizvodnje v Konfekciji.
V izvozu so kljub težavam zaradi kratkih rokov in visokimi zahtevami glede kvalitete dosegli planiran izvoz in ga celo močno presegli. Dosežena je zelo ugodna devizna bilanca, saj je uvoz za polovico manjši od izvoza. Seveda je to tudi posledica manjšega uvoza surovin z zahodnega tržišča.
K rezultatom je svoj delež gotovo prispevalo smotrnejše zaposlovanje. Še. vnaprej bodo zato iskali možnosti za boli poenostavljeno izvajanje del in nalog, kar pomeni hitrejše odvijanje proizvodnje z manj fizičnega dela. Širok asortiman proizvodnje je omogočil, da so povečali tudi višino proizvodnje in s tem ustvarili pogoje za boljše finančne rezultate.
Večji fizični obseg proizvodnje so dosegli s povečanjem produktivnosti dela in števila zaposlenih. Po stanju konec meseca je bilo v TOZD Usnjarna Vrhnika povprečno zaposlenih 1.273 delavcev, kar je le za 0,5% več kot v letu poprej.
Izvozili so 1.972.961 kv. m usnja, 11 odstotkov več kot pred letom. Manjši kot v preteklem letu je bil izvoz v Ščetinami in v Konfekciji usnja. Temeljna organizacija je realizirala 19.584.799 dolarjev izvoza, kar je za 4 odstotke več kot pred letom. Tudi lani so največ izvozili v Italijo, po višini izvoza pa sledijo ZDA, Zahodna Nemčija in Kanada.
V Usnjarni se zavedajo, da bodo pogoji gospodarjenja v letu 1987 zahtevali še več angažiranja. Predvsem bodo utrdili proizvodni program tistih izdelkov, ki prinašajo boljši dohodek in jim hkrati omogočajo, da proizvodnjo lahko še povečajo. To pa so ravno najzahtevnejši izdelki, s pomočjo katerih bodo lahko tudi v prihodnje zagotavljali vsaj dosedanji delež prodaje na tuje trge in tako dosegli
zastavljene cilje v zunanjetrgovinski menjavi. Doseči pa morajo tudi tolikšen dohodek, da bodo lahko zagotavljali primerne osebne dohodke in akumulacijo, da bodo lahko izvedli potrebno modernizacijo proizvodnje in zagotovili primeren družbeni standard zaposlenih.
Z NOVO
PROIZVODNO HALO IZBOLJŠANI DELOVNI POGOJI
V Kovinarski so lani dosegli 2,913.000 dinarjev celotnega prihodka oziroma 6 odstotkov manj, kot so načrtovali. Od te vrednosti so proizvedli in pro-
Kralovšah izboljšali delovni pogoji, ki so tudi omogočili večjo produktivnost. Proizveden so tudi 93 ton dodatnih delov za ležaje (lani 76 ton). Tu je deloma vplival že nakup novih strojev. Zavedajo pa se, da morajo biti še bolj izkoriščeni, kar je tehnološka priprava in zagotovitev programa ter surovin.
LASTNO
STROKOVNO ZNANJE POT DO USPEHA
Gibanje in rast dohodka je bila v letu 1986 tudi v TOZD »FENOLIT« pogojevana z vrsto stimulativnih in zaviralnih okoliščin. Poleg splošno zaostrenih pogojev gospodarjenja so nanj vplivali tudi nekateri notranji problemi. Kljub temu pa so uspeli s teh-niČno-tehnološkimi rešitvami doseči boljše izkoristke surovin, zmanjšanje porabe energije na enoto proizvoda, boljše izkoriščanje delovnega časa, ustrezno preskrbo s surovinami, uredili so nekatere nove artikle, itd.
Del prihodka (485.000 do-
V Konfekciji finalizirajo že kar precej doma proizvedenega usnja -
dali 2.622.634 dinarjev svojih proizvodov. V bistvu so celotno proizvodnjo prodali na domačem trgu.
Skupni dohodek na zaposlenega v letu 1986 je znašal 4.856.000 dinarjev in je bil 116 odstotkov večji kot v letu 1985 in za 8 odstotkov manjši kot so planirali. Kljubtemu.da niso povsem zadovoljni z ne-doseganjem cilja, moramo pogledati primerjavo s podskupino dejavnosti. Podatki so znani za obdobje prvih devetih mesecev in kažejo, da so dosegli 67 odstotkov večji dohodek na delavca kot v podskupini, ob tem so pa tudi porabili 26 odstotkov več sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
V Kovinarski so se z dograditvijo proizvodne hale na
larjev) je bil ustvarjen z izvozom na konvertibilno tržišče, za katerega je posebna analiza že v prvem četrletju pokazala, da je daleč od rentabilnosti glede na rzmere domačega nabavnega trga.
V takih okoliščinah je bilo realiziranih k. 603.216.000 dinarjev dohodka, ki dosega indeks 130 na letni plan oziroma 208 na doseženega v preteklem letu, V povprečju je bilo zaposlenih 276 delavcev.
Ustvarjeni dohodek na delavca je 5.808.753 dinarjev, kar izkazuje indeks na doseženega v letu 1985 in indeks 137 glede na letni plan.
Pri tem pa je treba upoštevati razkorak med rastjo cen nabave surovin in energije ter možnostjo usklajevanja prodajnih cen s tem gibanje.
Naši lesarji so z novo organiziranostjo dosegli tudi boljšo produktivnost
Prodajne cene so pri vseh programih bistveno zaostajale, tako da je doseženi rezultat dejansko odraz kvalitete dela oziroma prihrankov zaradi zboljšane tehnologije. Izboljšala se je produktivnost dela, ki z naša okoli 4 odstotke upoštevamo stopnjo izkoriščenosti vgrajenih zmogljivosti in doseganja časovnih in materialnih normativov.
Po tej poti pridobljeni učinki bi bili delno izničeni z rastjo stroškov oziroma zaostajanjem prodajnih cen za nabavnimi.
Doseženi rezultati so v celoti posledica lastnega strokovnega znanja z razreševanjem ekoloških problemov, uvajanja zboljšanih in novih tehnologij, z zboljšanim izkoristkom surovin in energije.
Nadaljevala se je že pred časom začeta inovacijska aktivnost in pričakujejo nove pridobitve.
UČINKOVITEJŠI
V ENOVITI DELOVNI
ORGANIZACIJI
V Liku so lani prvič poslovali v pogojih enovite delovne organizacije in ocenjujejo, da so tesneje povezani lažje premagovali povečane probleme pri poslovanju.
Za preteklo poslovno leto ugotavljajo, da so se uresničile njihove ocene o delovanju oziroma vplivih splošnih gospodarskih pogojev na njihovo poslovanje. Na domačem tržišču so predvidevali izboljšanje oskrbne možnosti in zmanjšujejo povpraševanje od leta 1985. Sedaj ugotavljajo, da je bilo povpraševanje nad njihovimi pričakovanji in da je na sploh celotna pohištvena industrija v preteklem letu prodala vso proizvodnjo in še zmanjšala zaloge. Izvoz, in tO v celoti konvertibilni, so povečali za več, kot se je povečal fizični obseg proizvodnje. Hitrejša rast prodajnih cen na domačem tržišču — v LIKU za približno 130% — pa vseeno ni dala najboljših dohodkovnih učinkov. Hitreje od vseh pričakovanj so namreč rastletudi nabavne cene, obveznosti do družbene, skupnosti, kakor tudi osebni dohodki.
Produktivnost se je v letu 1986 v primerjavi z 1985 povečala za 4,1 odstotka, nakar je vplivalo povečanje proizvodnje za 1,9 odstotka in zmanjšanjezaposlenosti za 2 odstotka. Produktivnost se je povečala v Primarni predelavi za 7 odstotkov, v Stolarni Verd za 7,9 odstotka, v Borovnici 3,5 odstotka, v Vra-tarni Verd za 0,4 odstotka in v Borovnici za 6,3 odstotka.
Izvoz Uka v letu 1986 je bil dosežen v višini 12.039.984%, kar je 4,5% več kot leta 1985. Direktni izvoz je presegel planirani delež in je znašal 42,7%.
Uvoz Lika v letu 1986 je dosegel višino 3.992.203%, kar je 1 % manj kot leta 1985.
Zaposlenost se je v primerjavi z letom 1985 zmanjšala za 2%, največ pri Primarni predelavi — za 9%. Izkoriščanje fonda delovnega časa se ni spremenilo, saj je ostalo na 80%, izboljšal pa se je % dela po učinku in sicer za 3 %.
Ob ocenjevanju uspešnosti v novih pogojih samoupravne organiziranosti ugotavljajo, da so tako organizirani v preteklem letu veliko lažje obvladovali velike probleme tekočega gospodarjenja. Ob nadpovprečnem deležu dolarskega konvertibilnega izvoza, v celotnem prihodku in visokem neto deviznem efektu so uspeli ohraniti preseganje povprečnih rezultatov panoge. Nadpovprečno so v letu 1986 povečali produktivnost in konvertibilni izvoz.
Sindikat pred pomembnimi nalogami
»Glavnina delovanja v sindikatu je bila povezana z nalogami, akcijami in aktivnostmi pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in utrjevanjem družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev, z gospodarskimi in družbenopolitičnimi razmerami v OZD in s potrebo po nadaljnjem utrjevanju organizacijskega in akcijskega usposabljanja zveze sindikatov,« so delegati na redni letni konferenci občinske organizacije Zveze sindikatov ocenili aktivnosti /zadnjem letu.
V svoji uvodni razpravi je predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Kopina med drugim poudaril: »Na osnovi ocene dosedanjih aktivnosti sindikatov v mobilizaciji članstva    pri uresničevanju
nost vprašanjem zaposlovanja. Za doseganje boljših poslovnih in delovnih rezultatov in s tem socialne varnosti delavcev pa je potrebno skrbeti za izboljšanje kadrovske strukture delavcev v organizacijah združenega dela. Podatki, ki kažejo na to, da je velik delež nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev v naših OZD tu, da je med delavci, ki se vozijo na delo izven občine, večina višje kvalificiranih, niso zanemarljivi, so menili delegati.
Poleg zaposlenosti in štipendiranja so bile aktivnosti pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev namenjene tudi osebnim dohodkom. Poleg stalnega spremljanja rasti osebnih dohodkov, predvsem najnižjih, pa so bile vodene aktivnosti, ki naj zagotovijo tako delitev sredstev za osebne dohodke, ki bodo zagotavljale delavcu ob normal-
Glavnina delovanja sindikata ostaja tudi za letos na treh sklopih:
1. Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in utrjevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in utrjevanje družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev (bitka za povečanje izvoza na konvertibilni trg, podpora ukrepom, ki bodo zagotavljali boljši dohodkovni položaj aktivnih izvoznikov, povečevanje obsega in kakovosti proizvodnje z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, vlaganja v posodobitev, motivacija delavcev za inovacijsko dejavnost).
2. Socialno-varstveni položaj delovnega človeka (poudarek na realnem OD in uresničevanje socialno-varstvenih pravic)
3. Potreba po nadaljnjem utrjevanju organizacijskega in akcijskega usposabljanja članov ZS (nove metode in oblike delovanja, boljša organiziranost, medsebojno informiranje).
družbenoekonomskih ciljev in nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije menim, da smo v večini osnovnih organizacij vzpodbudili mobilizacijo delavcev za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja. Delavci se zavedajo, da imajo le večji izvoz, večja storilnost, boljša delovna disciplina ter uveljavljanje in uporaba inovacij oziroma koristnih predlogov v neposredni proizvodnji bistveni vpliv na višino ustvarjenega dohodka. Od višine le-tega pa je odvisna tudi njegova razdelitev, ki zagotavlja delavčevo slabšo ali boljšo socialno varnost kakor tudi slabše ali boljše možnosti razvoja njihove TOZD oziroma OZD.
Pomembno mesto smo v naših aktivnostih namenili spremljanju in obravnavi rezultatov gospodarjenja, ki so jih vodili izvršni odbori posameznih osnovnih organizacij v svojih kolektivih. V skoraj vseh osnovnih sredinah so razpravljali o pogojih gospodarjenja in doseženih rezultatih, ocenjevali so, kako se uveljavljajo dohodkovni odnoji, ter spremljali, v kolikšni meri so izpolnjeni v planskih aktih začrtani cilji gospodarske stabilizacije. Seveda pa moramo pripomniti, da so bile razprave odvisne od kritičnosti razmer oziroma od te-
nem delovnem razultatu take osebne dohodke, ki bodo omogočili normalno življenje. Tako so v tem letu namenili o osebno pozornost družbenim i^javno-
Marjan Kopina: Boriti se moramo za socialno varnost delavcev.
stim, ki so sprejemale branžne sporazume in usklajevale svoje samoupravne akte.
Na področju inovativne dejavnosti je tudi delovanje sindikata doprineslo k temu, da imajo delovne organizacije inovacijsko dejavnost opredeljeno v svojih
V preteklem obdobju je Komisija za šport in rekreacijo uspešno izpeljala sindikalne športne igre, v katerih je sodelovalo preko 500 udeležencev. Vendar pa se Komisija ne zadovoljuje s številom udeležencev, razt ,išlja o še večji množičnosti. Da bi še uspešneje izpeljali naslednje igre, je sprejela Pravilnik sindikalnih športnih iger. Poskrbela pa je tudi za usposabljanje na področju aktivnega oddiha in aktivnega odmora med delom (m ikropavze). Izvedla je anketo o zasedenosti počitniških kapacitet naših OZD, da bi lahko vodila akcijo »odstopi nezasedene kapacitete« tistim, ki svojih nimajo.
zine problematike gospodarjenja v posameznih OZD ter od kakovosti pripravljenih poslovodnih poročil. Zlasti glede priprave le-teh ugotavljamo, da so bila pravočasno in razumljivo pripravljena. Poročila niso podajala samo številčnih prikazov, temveč so bila tudi opisno dopolnjena, vključujoč vso problematiko in težavno, ki so spremljale gospodarjenje po posameznih delovnih organizacijah.« Eno izmed glavnih področij dela sindikalnih aktivistov je področje zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Predpogoj za zagotavljanje socialne varnosti pa je zaposlenost delovnih ljudi, zato so namenili precejšnjo pozor-
samoupravnih aktih, vendar je slabo to, da je materialno in moralno vrednotenje inovacij še vedno premalo stimulativno.
Osnovne organizacije pa si morajo prizadevati, da bi bili v poslovnih poročilih ob periodičnih in zaključnih računih posebej prikazani tudi rezultati množične inventivne dejavnosti (število predlogov, realizacija predlogov, gospodarska korist in prikaz izplačil posebnih premij).
Ugotovili so, da je k večji učinkovitosti sindikalne organizacije prispevala tudi vsebinska povezanost z osnovnimi organizacijami. In med ključne naloge so si poleg vsebinske krepitve delovanja organov, ki delujejo pri občinskem svetu, zasta vili še krepitev delovanja osnovnih organizacij sindikata
V POČASTITEV 8. MARCA — DNEVA ŽENA
Razstava ročnih del
Sekcija za družbeno aktivnost žena v Domu JLA je v sodelovanju z ZKO ob dnevu žena organizirala že 9. tradicionalno razstavotočnih del. Na razstavi je sodelovalo 28 razstavljalcev z več kot 150 deli.
Razstavo smo odprli 24. februarja. V kulturnem programu je sodeloval Ženski pevski zbor Sinja gorica pod vodstvom Majde Smrke in recitatorska sekcija Doma JLA Vrhnika pod vodstvom Radosave Injatovič.
Prihodnje leto bo 10. tradicionalna razstava, na kateri pa pričakujemo še več razstavljalcev.
B.B.
Študentski servis samostojen
O delu Študentskega servisa smo pisali že v prejšnji številki Našega časopisa. Vendar ne bo odveč, če napišemo še nekaj novosti. Enota Vrhnika deluje po novem samostojno in ne več v sklopu z Logatcem. Za to smo se odločili zaradi lažjega dela in ker pričakujemo precejšen odziv dijakov in študentov v poletnih mesecih. Ker želimo s poslovanjem servisa seznaniti čim večji krog občanov, posredujemo tudi končno številko ustvarjenega prometa, ki znaša 49.058.103 din, za obdobje junij — december 1986. To je dokaz, da so mladi v naši občini pripravljeni delati in ustvarjati dohodek, saj si na ta način izboljšujejo svoj socialni položaj, ki pa, vemo, pri mladem človeku ni rožnat.
Obveščamo tudi vse, ki nameravajo delati v času počitnic, da si čim prej podaljšajo člansko izkaznico, kajti v poletnih mesecih bo zelo veliko povpraševanje in zato bo delo servisa lažje, če boste imeli urejeno dokumentacijo.
Približuje se čas setve
Približuje se pomlad in z njo prva opravila na poljih, med katerimi je najvažnejša spomladanska setev. Količina in kvaliteta pridelkov je odvisna od zadostnega gnojenja, ustreznih agrotehničnih ukrepov skozi vso rastno dobo in setve kvalitetnega semena.
S sestavkom bomo poskušali opozoriti na nekatere tehnološke zahteve, ki se pojavljajo v intenzivni poljedelski proizvodnji. Seveda bo zaradi pomanjkanja prostora ostalo veliko stvari nedorečenih in bomo nanje opozarjali skozi vso leto. Vabimo vas, da se v čimvečjem številu udeležujete Pospeševalnih krožkov, ki jih prirejamo enkrat mesečno po posameznih vaseh, kjer se pogovarjamo o tekoči problematiki, pripravljamo pa tudi predavanja, ki bodo spremljana z diapozitivi in videofilmi. O razporedu krožkov in tematiki vas bomo sprotno obveščali.
Sklad za intervencije v kmetijstvu SO Vrhnika bo od 1. marca dalje regresiral mineralna gnojila v višini 30% od cene gnojil. Količina gnojil, ki vam pripada po regresirani ceni, je odvisna od realizirane tržne proizvodnje v letu 1986.
Za zasejavanje travnikov na melioriranih površinah bo na voljo seme ustreznih sort trav in detelj, ki bo regresirano v višini 50% od prodajne cene.
Koruza je glede na naravne pogoje in usmeritev v živinorejo prav gotovo glavna poljščina v naši občini. Setev doma pridelanega koruznega semena lahko zmanjša pridelek tudi do 20 %. Da bi se temu izognili, je potrebno nabaviti potrjeno hibridno seme. Regres bo znašal 40 % od prodajne cene koruznega semena. Na razpolago bodo naslednji hibridi:
zrelostni razred 100: BC 180 — alkar (poltrdinka, hibrid)
zrelostni razred200: BC 264 (zobanka), BC 272 — eta (poltrdinka), Pioneer 3839 — dea (poltrdinka)
zrelostni razred 300: Pioneer 3925 — mirna (zobanka), OSSK 247 (zobanka), BC 312 (zobanka), BC 318 ( zobanka)
Tabela 1: število rastlin/m* (končni skop) glede na ranost in namen pridelkov
Zrelostni razred
Za zrnje
Za silažo
100 200 300
8—9 7—8 6—7
9—10
8—9
7—8
Tabela 2: Razdalja med semeni v vrsti (v cm) pri različni medvrstni razdalji
Število rastlin / m2
medvrstna razdalja	6	7	8	9	10
65 cm	21	18	16	14	13
70 cm	20	17	15	13	12
Ob uporabi hlevskega gnoja oziroma gnojevke gnojimo z naslednjimi količinami mineralnih gnojil (nekaj primerov):
osnovno gnojenje	kg/ha	dognojevanje	kg/ha
NPK 6:18:18	500	KAN	350
NPK 11:11:16	700	KAN	200
NPK 66:18:18	600	KAN	400
NPK 11:11:16	800	KAN	250
Plevele zatiramo z naslednjimi pripravki:
PRIMEXTRA 5—7 l/ha: proti plevelnim travam iz semena in proti širokolistnim plevelom. Škropimo po setvi pred vznikom koruze.
LASSO COMBI 5-7 l/ha: kombinirani herbicid proti travnatim širokolistnim plevelom.
DUAL 4l/ha: proti travnatim in širokolistnim plevelom, ki se razmnožujejo s semeni. Škropimo po setvi pred vznikom koruze. Za izboljšanje de-
Usklajen program proslav in prireditev_
Predsedstvo OK SZDL Vrhnika je sprejelo predhodno v KO za proslave in prireditve usklajen predlog programa proslav in prireditev v naši občini v letošnjem letu.
Izpostaviti velja predvsem osrednje, ki so pomembne za zgodovino naših narodov in narodnosti in za zgodovino naše občine in ki jih bomo praznovali letos.
Organizirali bomo proslave in prireditve ob kulturnem prazniku, dnevu žena, dnevu ustanovitve OF, prazniku dela, občinskem prazniku, mesecu mladosti, dnevu samouprav I jalcev, dnevu vstaje, dnevu republike, dnevu JLA in krajevnih praznikov. Posebno pozornost bomo namenili tudi 50-letnici ustanovnega kongresa KP Slovenije, ki je bil 17. in 18. aprila 1937 na Čebinah nad Zagorjem ob Savi, 50-letnici prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 40-letnici ustanovitve ZZB NOV Jugoslavije. V tem letu bo tudi veliko praznovanje ob 200-letnici rojstva Vuka Karadžiča in 100-letnici smrti Frana Levstika. Predsedstvo RK SZDL Slovenije je imenovalo poseben odbor za obeležitev omenjenih prireditev.
Naša republika je letos tudi gostitelj dveh pomembnih manifestacij bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti: v mesecu marcu je start štafete mladosti, v juniju pa prihod vlaka bratstva in enotnosti iz SR Srbije v SR Slovenijo. Obema dogodkoma bomo namenili posebno pozornost. Vtem sklopu bomo v republiki pozorni tudi na festival bratstva in enotnosti mladine Jugoslavije v Gornji Radgoni, na zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu ter mednarodni tabor pionirjev v Dolenjskih Top licah. V okviru občine pa je sprejeta pobuda KS Podlipa — Smrečje, zato predlagajo delegatom skupščine občine, da bo praznovanje občinskega praznika v njihovi KS.
Objavljamo podrobnejši program:
PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV V OBČINI VRHNIKA V 1987. LETU
— 7. marec — obletnica rojstva Jožefa Petkovška; nosilec: ZKO
— 6. marec — ZZB NOV — praznovanje dneva žena v Mantovi; nosilec: ZZB NOV
— 8. marec — dan žena; nosilec: KS in KK SZDL
— 11. april — Tekmovanje kovinarjev iz ljubljanske regije; nosilec: OS ZS in MS ZSS
— 12. april — Pohod na Ključ; nosilec: ŠD Dragomer — Lukovica in ZTKO
— 17. april — 50. obletnica ustanovitve KP Slovenije; nosilec: OK ZKS in ZKO
— 25. in 26. april — revija pevskih zborov s podelitvijo sindikalnih priznanj; nosilec: ZKO in OS ZSS
— 27. april — srečanje Notranjskih aktivistov v občini Ljubljana Vuč-Rudnik (v KS Rakitna)
— 30. april — Kresovanje na U lovki; nosilec: OS ZSS in ZKO
— 1. maj — praznik dela — srečanje v Starem mlinu
— 1. maj — nogometni turnir na Logu; nosilec: ZTKO
— 4. maj — obletnica Titove smrti
— 6. maj — občinski praznik; na pobudo KS Podlipa — Smrečje naj bi bilo praznovanje 10. maja v njihovi KS. V okviru praznovanj občinskega praznika tudi odkritje spominskega obeležja Karlu Grabeljšku-Gabru; nosilec: Skupščina občine, OK SZDL in KS Podlipa — Smrečje
— 8. maj — 65. obletnica GD Podlipa — Smrečje
— 10. maj — obletnica Cankarjevega rojstva; nosilec: ZKO
— 17. maj — zaključek občinske košarkaške lige; nosilec ZTKO
— 17. maj — 25. obletnica PD Vrhnika; nosilec': PD Vrhnika
— 21. maj — dan RO in PVO; nosilec: vojašnica Ignac Voljč
— od 20. do 30. maja — prireditve ob dnevu mladosti; nosilec: OK KS MSM, JLA, ZKO
— 23. maj — tekmovanje mladih iz veščin SLO in DS Ljubljanske regije; nosilec: OK SZDL, OK ZSMS in MS SZDL
— 25. maj — 40. obletnica VVZ Antonija Kucler
— 7. junij — ŽIV-ŽAV; nosilec: DPM
— 7. junij — Ta veseli dan na Logu; nosilec: KS Log
— 7. junij — Trampužev memorial; nosilec: ZTKO
— 14. junij — planinski tabor Ljubljanskih planinskih društev na Ključu
— 14. junij — športno-kulturna prireditev na Drenovem griču; nosilec: ŠD Dren, KK SZDL
— 20. junij — 5. obletnica GD Sinja Gorica
— 21. junij — GD Borovnica
— 4. julij — dan borca; nosilec: OO ZZB NOV, KK SZDL
— 16. julij — dan tankistov; nosilec: Vojašnica Ivan Cankar
— 18. julij — vikendaška noč; nosilec: KS Zaplana
— 22. julij — dan vstaje; srečanje v Razorski dolini; nosilec: DPO, ZRVS, LD Vrhnika
— 1. avgust — odseljeniški praznik v KS Podlipa — Smrečje; nosilec: KS Podlipa — Smrečje
— 25. julij — Marostarska noč
— 6. avgust — gostovanje folklorne skupine z Nizozemske na Vrhniki; nosilec: ZKO
— 17. avgust — 50. obletnica prihoda Josipa Broza Tita na čelo KPJ; nosilec: DPO občine Vrhnika in ZKO
— 30. avgust — gorska kolesarska dirka na Ulovko; nosilec: ZTKO
— 13. september — kolesarska dirka v Bistro; nosilec: ZTKO
— 15. september— Bistriški kulturni dnevi; nosilec: ZKO
— 29. september — dan pionirjev; nosilec: osnovne šole, DPM
— 30. september — 40. obletnica ustanovitve ZZB NOV Jugoslavije; nosilec: OO ZZB NOV, DPO občine Vrhnika
— 3. oktober — tek in pohod na Ulovko; nosilec: ZTKO
— 21. november — zaključek sindikalnih športnih iger; nosilec: OS ZSS
— 22. november — tek na rolkah na Ulovko; nosilec: ZTKO in ŠŠD
— 27. november — tek republike; nosilec: ZTKO in ŠŠD
— 29. november — dan republike; osrednja prireditev na Vrhniki, prireditve po krajevnih skupnostih; nosilec: ZKO, KK SZDL
— december — srečanje glasbenih šol iz Jugoslavije; nosilec: glasbena šola, OIS, ZKO
— 11. december— obletnica smrti Ivana Cankarja; nosilec: ZKO
— 22. december — dan JLA; nosilec: vojašnici na Vrhniki, ZRVS, OŠTO, dom JLA in OK SZDL
— 25., 26. 27. december — dedek Mraz — novoletna praznovanja; nosilec: DPM, ZKO, ZTKO, OZD, OS ZSS, OK SZDL
OPREDELJENI KRAJEVNI PRAZNIKI
— Vrhnika
— Borovnica
— Verd
— Bevke
— Ligojna
— Dragomer — Lukovica
— Zaplana
— Drenov grič-Lesno brdo svečano praznovanje
— Log
— Podlipa — Smrečje
— Sinja Gorica
— Blatna Brezovica
— Stara Vrhnika
6. 5. 10. 3. 11.8. 27. 8.
8. 6.
6. 17.
2.
6. 9. 8. 5. 3. 8.
Poziv na solidarnostno pomoč Zagorju
Koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije se je na seji 27. februarja 1987 podrobneje seznanil s posledicami drsenja plazu v občini Zagorje ter ukrepi in aktivnostmi, ki so bile doslej že storjene za reševanje prebivalstva in saniranje plazu v sami občini in s strani republiških organov — RŠCZ, Izvršnega sveta SRS in drugih.
Koordinacijski odbor je zelo pozitivno ocenil hitro in učinkovito ukrepanje vseh dejavnikov v občini (občinskega štaba za civilno zaščito v sodelovanju z RŠCZ, Izvršnega sveta skupščine občine, občinskega odbora Rdečega križa, mladine, gasilcev) ter občanov in delovnih ljudi ob tej nesreči in izrekel priznanje vsem, ki so prispevali k učinkovitemu reševanju ljudi in imetja ter preprečevanju še večje škode.
Dosedanja škoda (še brez stroškov sanacije) znaša po ocenah ob-
čine Zagorje 7,58 milijard dinarjev, kar znaša že 44 odstotkov družbenega proizvoda občine Zagorje, zato občina sama ne bo zmogla kriti vse škode. Celotna škoda pa bo še bistveno večja.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je iz proračuna rezerve že takoj po nesreči namenil 50 milijonov dinarjev pomoči, Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti je prizadeti občini namenil 500 milijonov dinarjev akontativnih solidarnostnih sredstev. Stekla je že akcija prostovoljnega zbiranja solidarnostne pomoči na območju SR Slovenije, pa tudi iz drugih območij Jugoslavije, predvsem iz pobratenih občin (Omiš, Aleksinac, Zagreb).
Solidarnostna sredstva občanov, OZD, družbenih in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti se zbirajo na dveh žiro računih v občini Zagorje: pri občinskem odboru Rdečega križa Zagorje za pomoč prizadetim družinam št.: ZR 52720-678-50940; za pomoč prizadetim delovnim organizacijam pa na ZR št. 52720-655-128185.
Izvršni odbor Predsedstva RK SZDL Slovenije poziva delovne ljudi in občane, gospodarske organizacije in druge dejavnike, da solidarnostno prispevajo za sanacijo posledic te nesreče.
lovanja mu lahko dodamo RADAZIN.
Ko ima koruza 5 listov: 2 kg RADAZINA + 1,51 DEHERBAN-a A (za slak in osat)
CIATRAL 7-81-tia: proti enoletnim širokolistnim in travnatim plevelom. Škropimo po setvi pred vznikom koruze.
OPOZORILO: Pri škropljenju mora biti zemlja dovolj vlažna ob primerni temperaturi zraka (12—15°C), sicer je potrebno herbicide plitvo zabranati v zemljo.
Posevkom, posajenim na preoranih travnikih, preti napad sovk. Uničujemo jih z FURADANOM 10 G (10—15kg/ha potrosimo v vrstah) ali VO-LATONOM G-10 (10—20kg^a v vrstah).
PŠENICI prvič dognojujemo takoj, koje njiva dovolj suha, da z vožnjo ne naredimo preveč škode. Glede na prezimitev (gostoto) posevka in pričakovan pridelek dognojujemo z 30—60 kg/ha čistega dušika (100—250 kg KANA) oziroma za NPK gnojili, če jeseni nismo gnojili s celotnim odmerkom fosforja in kalija (200^t00kg/ha NPK 15:15:15 ali 230—460kg/ha MPK 13:10:12).
Proti travnatim plevelom škropimo z 2,5l/ha D1CURANA v fazi razraščanja pšenice, proti širokolistnim pa z 2,5—3 l/ha ANITENA DS ali z 1,5—3l/ha DEHERBANA (deluje na zebrat).
Na osnovi lanskih izkušenj priporočamo v začetku klasenja škropljenje proti rjam in rjavenju plev iz 0,5l/ha TILTA EC. Škropljenje po potrebi ponovimo v času cvetenja. Pripravek bo regresiran v višini 50 % od cene.
V trgovini z reprodukcijskim materialom na Jelovškovi 7 bo na voljo tudi potrjen semenski KROMPIR in sicer naslednje sorte:
SASKIA: zgodnja, srednje rodovitna jedilna sorta. Ima podolgovato ovalne gomolje z rjavkasto rumeno kožico, meso je svetlo rumeno.
IGOR: srednje zgodnja sorta jedilnega krompirja. Gomolji so podolgovati do sploščeni, kožica svetlo rumenkasta, meso belo. Dobro prenaša tudi mehaniziran izkop.
DESIREE: zelo rodovitna, srednja pozna jedilna sorta. Gomolji so po-dolgovatoovalni z gladko rdečo kožico in svetlo rumenim mesom in so precej občutljivi na udarce pri izkopu in transportu.
Krompir rabi veliko hranilnih snovi predvsem v času bujne rasti listov, zato že ob pripravi zemlje za setev dodamo večino hranilnih snovi. Poskusi v Sloveniji so pokazali, da razen na peščenih tleh dognojevanje z dušikom ni potrebno in lahko ves dušik damo že ob osnovnem gnojenju. V primeru, da tega nismo storili, opravimo dognojevanje čimprej po vzniku, saj kasnejše dognojevanje poveča občutljivost za plesen. Krompirju ugaja razmerje dušik:fosfor:kalij = 1:0,9:1,6 na ha rabi 100—150kg dušika, 100—150 kg fosforja in 200—300 kg kalija, kar pomeni npr.: 1000—1300kg/ha NPK 11:11:16 ob ustreznem gnojenju s hlevskim gnojem.
Pri pridelovanju krompirja je pomembno varstvo pred fitoftoro (krompirjevo plesnijo). Prvič škropimo, ko so vrste sklenjene in so ugodni pogoji za njen razvoj (vlaga). Če škropimo s preventivnimi sredstvi (antrakol, bakreni antracol, dithan) moramo škropljenje redno ponavljati vsakih 10 dni oziroma obvezno po dežju. Na voljo je tudi sistemični pripravek RIDOMIL (2 kg/ha), ki prodre v rastlino in ga dež ne more izprati. Deluje 14 dni, vendar ga smemo uporabiti le dvakrat letno. Ob pojavu ličinke koloradskega hrošča dodamo sredstvu proti plesni še ustrezen insekticid (npr. ECALUX 0,8 l/ha).
POSPEŠEVALNA SLUŽBA PRI KZ VRHNIKA
J
Srečanje kulturnih animatorjev
Občinski sindikalni svet Vrhnika in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika sta v februarju organizirala 5. srečanje kulturnih animatorjev iz OZD in KS ter članov komisij oz. odborov pri družbenopolitičnih organizacijah občine.
Uvod v srečanje je pripravila igralka Jerca Mrzelova. Po uvodu je stekel sproščen pogovor med igralko in kulturnimi animatorji.
Konkretne izkušnje pri organiziranju kulturnega dogajanja v OZD je nanizal profesionalni kulturni animator iz Gorenja (Velenje) Janez Pušnik. O vsebini, oblikah in metodah animacije v OZD pa je spregovoril predstavnik RS ZSS Doro Hvalica.
Ta srečanja so vsakoletna, vendar so animatorji enotnega mnenja, da bi se morali sestajati večkrat. Veliko je težav pri uveljavljanju kulturne animacije v OZD, ni enotnih izhodišč za obeleževanje pomembnih dogodkov in praznikov. Pre-
puščeni so svoji iznajdljivosti. Ugotavljamo, da je tudi obisk kulturnih dogodkov iz posamezne OZD odvisen od prizadevanj in iznajdljivosti anima-torja v tej sredini.
Prav kmalu se bodo animatorji ponovno srečali. Tema: kako ravnati ob posameznih
dogodkih, kako pripraviti prostor ali na kratko: protokol .Tudi svojo občino premalo poznamo.
Kaj in kako predstaviti obiskovalcu domači kraj in njegove znamenitosti bi prav gotovo vsak kulturni animator moral prvi vedeti.
Petnajst animatorjev iz OZD se redno srečuje, slabši je odziv animatorjev iz krajevnih skupnosti, zato si bomo prizadevali razširiti krog in s tem prispevati h kulturnemu dogajanju in odzivanju na kulturno ponudbo v občini.
M. S.
GRUNTOVČANI PONOVNO MED NAMI
Dudek ostaja Dudek
V SALONU IUV RAZSTAVLJA JOŽE MEGLIC
Krajina kot erotični izziv in eros kot krajina
Pričujoča razstava akademskega slikarja Jožeta Meglica je ena tistih razstav, ki nas prevzamejo v prvi vrsti z zgoščenostjo in neposrednostjo, s katero obvladujejo eno samo pomembno prvino, eno samo celovito področje.
Le na prvi pogled se razstava oljnih in akrilnih platen Jožeta Meglica zadnjih dveh let izdvaja iz celotnega ustvarjenega opusa krajin, tovarniških krajin, vaških dvorišč in aktov. Navidezno zato, ker gre le za poglobljen pristop k drugačni tematiki, ostala pa so stilna formalna izhodišča.
Najprej in predvsem je Jože Meglic slikar. Z vso doslednostjo upošteva ustvarjalne zakonitosti likovnega izražanja v oljni in akrilni tehniki, suvereno obvlada likovni poklic. Brez špekulacij, brez poceni učinkov, pošteno in že kar nihilistično zreducirani barvni skali, v skopi in pogumni risbi — konstrukciji postavlja pred nas podobo za podobo.
Bolj kot kjerkoli nam je ob razstavi Jožeta Meglica jasno, da je (tudi lahko!) slikarski jezik le pomagalo, s katerim se likovnik uveljavlja. Umetniško delo je pri njem le NOSILEC sporočila, nikdar pa samo sebi zadostno dejanje. Slika ne govori le sebi v prid, ni sama sebi dovolj. Pri njegovih slikah je vedno treba nekam zad, nekam za platno, treba je prodreti skozi lazuro barvnega namaza in poiskati misel neodvisno od videnega v okvirjenem delu. Docela nemogoče je Meglica gledati zgolj z očesom in ostrino kritiškega skalpela.
Hvaležnejša je tista druga pot, pot od povedanega bistva k obliki. Tu se nam ponuja nešteto izhodišč. Avtor zapisa hodi po tem: Megličeva platna so izpoved o slikarjevem odnosu do ene najpomembnejših stvari v človekovem življenju, do doživljanja spolnosti kot potrdila obstoja. Eros z malo ali veliko začetnico je v Megličevi razstavi razgaljen do zadnjega bistva, do zgolj aktivnega dejanja samega. Erotika je okleščena vseh naturalističnih, poltenih, psevdočistunskih prvin. V njej ni ne opolzko-sti, ne vulgarnosti, nikakršne naslade sprenevedanj o telesni ljubezni.
Iz slikarjeve podzavesti so na platno privrele slike erotičnih užitkov, predstav, sanjarjenj o razponu med moškim in ženskim polom sveta.
Gre za izrazito moško gledanje na celoten fenomen.erotike. Žensko telo (bodisi robotoidna mehanska konstrukcija, bodisi ciklama, ovijalka, bodisi katerikoli absurden splet detajlov, videnih v okolici) je stičišče vseh želja in izpolnitev. V razstavi doživljamo ves proces spolne potešitve, od brezsramnega nastavljanja, hrepenečega pričakovanja, strastnega drhtenja, izrabljenega telesa. Ni lažne zavese med nami in objektom naših želja. Ali poenostavljeno: tej stvari se reče in streže tako, izgleda tako in nič drugače! Razrešen vseh mučnih dilem slikar preprosto gradi svojo, na freudovski način odslikano erotiko.
A osupli smo, ko po ogledu razstave ne moremoavtorju očitati nikakršne poniglavosti, opolzkosti ali vulgarnosti. Čeprav hodi po meji Pornosa (sam ga uvaja v naslov!), gre daleč od straniščne kulture. Zavestno izogibajoč se naturalističnim vajenim formam je Meglic ostal na pozicijah hladnega, nepristranskega opazovanja. Ostaja v kovinskem zelenilu in modrini ali celo sivini, krepko oddaljen od mesenih predstav o Erosu. »Očiščeni« skušnjav romamo od slike do slike.
A navsezadnje je pa le »fletno« živeti! Je pa že to potovanje v Erosovo pokrajino obenem potovanje v z medeno roso oblito željo, kajne?
Saj si hotel to reči, Bavantov Jože? Saj si hotel poiskati za ključavnicami spalnic še tisto nepokvarjeno prgišče veselja nad življenjem; navkljub vsem poskusom, da bi znanstveno raziskali in na secirni mizi seksualne revolucije razdevičili Eros sam? dipl. um. zgod. JANEZ ŠTER
Vabilo
Se vam zdijo sobotni večeri ob televizijskih sprejemnikih dolgočasni? Si želite nekaj novega, živahnega?
Vabimo vas na letni koncert dekliškega pevskega zbora Vrhnika pod v°dstvom Darinke Fabiani.
Popestrite vaš in naš večer!
Pričakujemo vas v soboto, 28. 3. 1987 ob 19. uri v večnamenskem pro-s,oru osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki.
Pester program med počitnicami
»Počitnice...« so kričali šolarji, ko so zadnji dan pouka planili na šolsko dvorišče. Vsak pa je s seboj odnesel obvestilo. Društvo prijateljev mladine Vrhnika je zbralo vse aktivnosti, ki so jih nudili: Zveza kulturnih organizacij, Zveza telesnokulturnih organizacij, Cankarjeva knjižnica, vrtec, Društvo prijateljev mladine in Dom JLA.
Pa vendar se zdaj po končanih počitnicah sprašujemo: organizirano počitnikovanje — da ali ne? Res, da je bilo 260 tečajnikov smučanja na Ulovki, tudi drži, da je nekaj otrok odšlo na počitnice s starši, kaj pa ostalih 700, 800 vrhniških otrok? Vsak delovni dan so v Partizanu čakale vzgojiteljice, da bi z otroci izdelovale lutke, sestavljale igrače, skratka, popestrile dan otroku, ki je v dopoldanskem času prepuščen sam sebi in televiziji. Prišlo je od 4 do 11 otrok.
Otroci so lahko obiskovali filmske predstave, v Cankarjevem domu in Domu JLA pa so vrteli tudi risanke. Pravzaprav so jih v Domu JLA prvič hoteli vrteti, pa niso imeli za koga. Potem se je obisk »nekoliko« popravil.
In kako je bilo z gledališko predstavo Prešernovega gledališča Kranj? Na »Žlahtnega meščana« je prišlo približno 50 obiskovalcev. Čeprav je bila predstava namenjena učencem predmetne stopnje, je bilo le-teh najmanj.
V Cankarjevi knjižnici so pripravili vsak delovni dan od 10. do 17. ure igre, pravljice, dramatizacije. Zbralo se je največ 6 otrok in še to v glavnem eni in isti.
Kantavtor Sašo je bil pripravljen prepevati in zabavati otroke v mali dvorani Cankarjevega doma. Če bi ne povabili na srečanje s Sašom vrtca, bi obisk ne bil nič boljši kot na vseh ostalih prireditvah. Da pa so prišle na tisti del tega srečanja, ki je bil namenjen višji stopnji osmošol-cev, le deklice, ki so Saša poznale in prepevale z njim v zunanjem novoletnem programu, pa je tudi tragika organiziranega počitnikovanja.
Pika na i pa je bil ples v Domu JLA za otroke od 5. razreda dalje z ansamblom CIK-CAK. Skoraj trideset jih je bilo!!!
Zakaj tako? Slaba informiranost? Vsak učenec je dobil obvestilo s programom pravočasno. Ciklostirana obvestila za drugi teden počitnikovanja smo ponovno dali na mesta, kamor šolarji najpogosteje zahajajo. Da bi jih spomnili seveda, če so prvotno obvestilo izgubili. Pa tudi na televizijskem ekranu so lahko nekaj prebrali. Potem ne rabimo organiziranega počitnikovanja? Smo napačno pristopili? Je premalo tistih, ki so jim počitnice delovni dan in se ne izgovarjajo, češ: za otroke pa naj poskrbijo starši in družba.
Po desetih letih znani televizijski zakonski par ponovno razveseljuje publiko, tokrat v gledališki predstavi, v komediji V Grun-tovcu drsijo tudi devize.
Danes Dudek, Regica, Cino-ber, Presvetli in Martin Škvorec ne nastopajo pred televizijskimi kamerami, pač pa pred gledališko publiko in v življenju.
Književnik Mladen Kerstner je napisal komedijo v treh aktih V Gruntovcu drsijo tudi devize in nam spet predstavil svoje junake, ki smo jih v prepolni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki lahko gledali 21. januarja, zaradi velikega zanimanja pa tudi 18. februarja. Kajkavsko narečje gledalcev ni motilo. Izvajalci so ga obvladali tako dobro, da so lahko duhovito pričarali eno od Dudekovih (ne)zgod. Ponovitev predstave 18. februarja nam pove. koliko je bilo zanimanja po prvi predstavi, saj so jo sprejeli mnogi obiskovalci Ljudem je veselje potrebno — četudi v komedijo prenesejo svojo lastno žalost in jezo, kot nam kaže predstava.
Dudek je postal in ostal pojem naivnosti, ne pa neumen podravski kmeti, ki ima svojo hišico, njivico, kravico in ženico, kar med ljudmi pomeni tudi svobodi-co. A ne samo to. Pomeni tudi gotovost, ki mu je potrebna za preživljanje. Vendar pa ga niti v tej njegovi skromnosti ne puste pri miru. Vedno se najde nekdo, ki mu soli pamet in ga postavlja »na pravo pot«. Dudek se ne zavestno in ne po svoji volji znajde
v kombinacijah raznih Presvetlih, Cinoberjev in podobnih usodnih spremljevalcev nevednih malih ljudi. Dudek, tipični predstavnik svoje okolice, ne izrablja niti svoje naravne kmečke lokavosti in izgleda naivnež med ljudmi, ki niso nič pametnejši od njega, zato pa mnogo bolj nepošteni. Potem pa se v vrhuncu zapleta pojavlja Regica, ki z logiko postavlja vse na svoje mesto in to z veliko temperamenta, kar pri površni razlagi njene vloge privede gledalca v zmoto. Regica se ne pe-pira z Dudekom, pač pa z njegovo okolico, preprosto zato, ker ga ima rada in razume situacijo, v kateri je. Gruntovec ne obstaja pod tem imenom, vendar ga lahko vidimo na vsakem koraku. Tudi Gruntovčani so izmišljeni, a njihova imena so vzeta iz pišče-vega poznavanja življenja. Tekst je aktualen; blizu široki publiki.
Dudeku in Regici ni treba skrbeti — onadva sta večna, čeprav je vsako ponavljanje tudi nov izziv.
Na kratko: predstavi sta razveselili publiko, vajeno na kulturne dododke v našem malem kraju in na tiste v večjih mestih. To je bil prav gotovo pravi izbor in lahko pohvalimo ZKO in delavce v kulturi, ki izbirajo predstave za delovne ljudi in občane.
Povejmo še, da je vzpodbuda za ti dve predstavi prišla iz Doma JLA Vrhnika, to pa je hkrati tudi dokaz dobrega sodelovanja ZKO in Doma JLA na kulturnem poročju. B B
Jožef Petkovšek
7. marec 1861 — 22. april 1898
7. marca je minilo že 126 let od rojstva našega slikarja Jožefa Petkovška. Spomnimo se ga tokrat z odlomkom iz črtice Ivana Cankarja Petkovškov obraz (črtica je nastala spomladi 1914 ob Petkovškovi sliki Doma):
Vdal se je umetnosti; njen strašni objem ga je dušil do obupa, do brezuma in do smrti. Ljubica, ki jo je gledal zamaknjen, pa je ni videl; ki jo je ljubil verno dan in noč, trepetal od strasti in od groze ob njenih poljubih, pa je ni mogel objeti sam s široko razprtima rokama, je ne prižeti k sebi tesno in za zmerom; ki jo je risal na papir, jo slikal na platno z vso zvestobo in močjo svoje duše, pa ji ni poznal pravega obraza, ker se ni maral do golega razodeti njegovim zameglelim, zakrvavelim očem.
Zagnal se je v življenje; zagnal se je v močvirje, iz katerega ni bilo rešitve. Nog in života se je ovilo spolzko ščavje, vleklo ga je neusmiljeno k strašnemu dnu. Vedel je, da je smrt na dnu, ali čudna, težka omamljiva sladkost je bila v tej zavesti. Črna gosta voda mu je segala do vratu; nagnil je glavo vznak, stisnil ustnice, branil se ni. Z velikimi očmi je strmel v nebo, ki se je bočilo zmerom višje, da ga je dosegel komaj še s sanjami. V poslednjem hipu pa, ko mu je že močila gnusna voda spodnjo usten, en sam krik, tako ves poln groze, obupa in bridkosti, da so se trepetaje razmaknile črne veje nad močvirjem: »Saj ni bilo življenje! Drugod je življenje — onkraj daleč, daleč, daleč!«
Lutkarji spet na odru
Lutkovna skupina AN-BAN — takšno ime si je nadela lutkovna skupina Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, je za kratek čas »umolknila« — vendar delo ni zamrlo. Spet se bomo predstavili vrhniškim otrokom v marcu z lutkovno predstavo »Maček Muri«.
Le kdo ne pozna prisrčne poezije Kajetana Kovica? Mucki, ki smo jih pod strokovnim vodstvom izdelali člani lutkovne skupine, bodo prispevali z našo Špelo. Vse pa bo z živo glasbo spremljal Dejan.
Kaj vse si bodo mucki izmislili, pa boste kmalu videli.
NOVOSTI
V CANKARJEVI
KNJIŽNICI
LEPOSLOVJE
Mladinsko:
Hcvicr. D.: Muster. M.: Pet bratov Prešeren. F. Prešeren. F.
Kani gredo sladoledarji pozimi Prerijska roža
: Sonetni venec
: /.merom svojo goni slavček
STROKOVNA Hl ARA I URA
Aceetto. B.; Starost in staranje Antologija anarhizma Boft. L.: Cerkev, karizma in moč Bo j veni ki neba
Bostič. A.: Družbeni nadzor in vloga inšpekcij v SFRJ Crnugelj. F. — Z.: Na zahodnih mejah Idcjtiopolitično usposabljanje v ZKS Jakopin. P.: Ines
Janež. S.: Poglavitna dela slovenske književnosti
Kos. J.: Pregled svetovne književnosti
Kušej. G.: Uvod v pravoznanstvo
Načrt mesta Celje
Pomniki NOB na Škofjeloškem
Pease. A.: Govorica telesa
Prispevki za novejšo zgodovino
Računalniška obdelava podatkov
Slovenske ljudske pesmi Koroške
Sodobna zgodovina
Spominsko območje /uniherak -Gorjanci
Štabe;. J.: Prava stoletna pratika in njena zgodovina
Seniga. /..: Potovanje k ljudem
Ule. A.: Od filozofije k znanosti in nazaj
Walraff. G.: Cisto na dnu •
/akon o sovinih taksah
ZA ODRASLE:
I.avrin. J,: Meti osem in osemdeset Marušič. L..: Škofjeloški pasijon Z.idar. P.: Slovo
PREVOOI:
Atwood. M.: Preročišče Katkov. N.: Kri in orhideje Ludlum. R.: Holcroftova zaveza Simon. C.: Gcorgike
PKSMI:
keats. J.: John Keats l.ainšček. F.; Dnevovina Paz. O.: Oclavio Paz Petrarca. F.: Franicsco Petrarca
V SRBOHRV ATSKEM .IF/.IKU:
Boar. R.: Najveći svetskt špijuni i obaveštajci Lenardič. M.: Ekologija i industrijski sistem Nicholas. M.: Najveći svetskt ljubavnici Radivojevic. G.: Najveće svetske potrage /a potonulim blagom
Doi. M : Sva moja braca Palmer. I .: Sve /bon dunoe nosa
Občinsko prvenstvo v smučarskih tekih
Športno društvo »Lipa« v KS Podlipa — Smrečje se predstavlja
v zadnjih dveh letih je v krajevni skupnosti Podlipa — Smrečje večkrat prišlo do pogovora v zvezi z organiziranjem mladih v športno društvo.
Podlipski nogometaši se že več let udeležujejo nogometnih turnirjev, trenirajo na slabem igrišču in ugotavljajo, kako potrebno bi bilo priti do novega igrišča.
Neuradna smučarska sekcija, ki jo je sestavljalo nekaj zanesenjakov, je uspela v zadnjih dveh letih pripraviti več smučarskih tekmovanj, ki so vsa uspela in v mladih zbudila željo, daje potrebno resno pristopiti in ustanoviti društvo, v okviru katerega bi delovale različne.sekcije: nogometna, smučarska, planinska, balinarska rtd.
Začelo se je 6. junija 1986, ko je iniciativni odbor organiziral sestanek v OŠ Podlipa. Udeležilo se ga je presenetljivo veliko povabljenih. Seznanjeni so bili s tekočo problematiko — podan je bil predlog ustanovitve športnega društva in prvi osnutek izgradnje športnih objektov v naši krajevni skupnosti.
Na sestanku so bili imenovani člani v izvršni odbor, disciplinsko komisijo in samoupravno kontrolo.
Tako organizirani smo takoj pričeli z delom in v začetku septembra je naše športno društvo »Lipa« začelo uradno delovati.
Seveda so vzporedno potekale akcije v zvezi s pridobitvijo parcele za izgradnjo igrišča in pripravo zimskih tekmovanj. Najprej smo se odločili za smuk.
Prvo tekmo smo pripravili 25. januarja 1987. Veljala je samo za domače društvo, da bi se smučarji lahko dobro pripravili za naslednja odprta tekmovanja v sosednjih krajevnih skupnostih. Snežna odeja je šc vedno dovolj debela, zato je pričakovati, da se le-teh ne bo manjkalo
Vreme je bilo sončno, čudovito za gledalce, nekoliko manj pa so bili zadovoljni tekmovalci. Na startu se jih je zbralo 50. Tekmovali so v šestih kategorijah. Vsi tekmovalci so varno pripeljali do cilja in dosegli lepe rezultate, za kar so jim bile podeljene medalje in diplome. Tudi najmlajše in najstarejše smukače smo nagradili.
Ob progi so krajani, ki so obenem tudi pomagali pri izvedbi tekme, glasno navijali za tekmovalce, zlasti mlajše, ki jih je bilo letos že precej več kot pretekla leta.
To je vsekakor zelo spodbudno, zato nam take in podobne uspele tekme dajejo novega elana.
Drugo tekmo smo pripravili 8. februarja. Na smuk v Celarje je lepo nedeljsko popoldne privabilo veliko število tekmovalcev, ki se niso ustrašili še tako hitre proge, ampak so se pogumno pognali v dolino.
Startalo je 171 tekmovalcev, 15 jih ni prispelo do cilja, ostali pa so varno pripeljali v ciljno ravnino.
Zaradi velikega obiska se je tekma zavlekla tja do mraka.
Po končanem tekmovanju smo prijetno izkoristili čas do razglasitve rezultatov. Z žrebanjem smo tekmovalcem razdelili nagrade, ki so jih prispevali posamezni člani športnega društva, zasebni obrtniki in OZD v naši občini. Za sodelovanje se jim zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se tudi družini Ivana Kogovška za gostoljubnost in prav tako vsem krajanom, ki so kakor koli priskočili na pomoč.
M. MALOVRH
STRELSKI KOTIČEK
15.2.1987 je OSZ Domžale na strelišču v Trzinu organizirala prvenstvo tekmovalnih skupnosti občin Domžale, Kamnik, Vrhnika, Logatec v streljanju s serijsko zračno puško za vse kategorije posamezno in ekipno.
REZULTATI: Člani: (39): 1. Repič 369, 2. Pogačar 366, 3. Lampreht 362 (94), 4. Brečko 362 (91), 17.Sumina 347, 23 Skodlar 343
Člani ekipno (9): 1. SD Trzin 1086, 2. SD Kamnik 1077,3. SD Titan 1975, 4. SD Tuhinj 1058, 5. SD Vrhnika 1052 ' .
Članice (15): 1. Rok 349. 2. Vrhovnik 321, 3. Sušnik 320, 4. Oblak 309, 5. Rudolf 300, 6. Vrbančič 294
Mladinci (13): 1. Podgornik 369, 2. Habjan 361, 3. Končan 359, 4. Pire 354, 5. Klopčič 353, 7. Sumina 335, 11. Jesenovec 317
Mladinci ekipno (3): 1. SD Trzin 1068, 2. SD Dragomer 1011, 3. SD Domžale 1007
Na tekmovanju sta normo za nastop na republiškem tekmovanju dosegla pri članih LAMPREHT in pri mladincih KONČAN.
18. 1. 1987 je SD Vrhnika organizirala družinsko tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško za ZLATO PUŠČICO.
REZULTATI:
1. Lampreht 537 (180, 178, 179), 2. Skodlar 506(168, 167, 171), 3. Detter 487(167, 160, 160), 4. Rudolf 467 (158, 151, 158), 5. Gutnik 465 (155,162,148), 6. Vrbančič 465 (162, 157, 146)
21.2. 1987 je OSZ Vrhnika na strelišču v OŠ Brezovica organizirala občinsko prvenstvo za ZLATO PUŠČICO, ki se ga je udeležilo 11 tekmovalcev iz obeh strelskih družin Vrhnika in Dragomer.
REZULTATI: 1. Končan 542(183,179,180) 2. Lampreht 535 (178,180,177), 3. Božič 524 (175,171,178), 4. M. Sumina 503,5. A. Su Tlina 502,6. Rudolf 489,7. Jesenovec485, 8. Skodlar 480, 9. Sevšek 465, 10. Bračun 445, 11. Vrbančič 337.
Vse udeležence v občinski ligi naprošamo, da čimprej končajo tekmovanja!
Športno društvo Povž s Stare Vrhnike je v soboto, 28. 2. 1987 uspešno organiziralo letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Nastopilo je rekordno število 133 tekmovalcev. Mlajše kategorije in ženske so morali preteči progo, dolgo 3km, medtem ko so moški to progo pretekli dvakrat.
Posebno veseli podatek, da se je teka udeležilo veliko število najmanjših, saj smučarski tek postaja vse bolj popularen šport med šolsko mladino.
REZULTATI: CICIBANI DO 7 let: 1. Grega Berginc, 2. Klemen Grom, 3. Blaž Velkavrh, itd.
CICIBANI DO 10 let: (3 km) 1. Gorazd Berginc, 2. Matej Mole, 3. Luka Potrebuješ, itd. CICIBANKE DO 10 let: (3 km) 1. Nina Grom, 2. Helena Bizjan, 3. Darja Gornjak, itd. MLADINKE — ČLANICE A (3 km): 1. Mira Kenk, 2. Ksenija Caserman, 3. Mateja Su-hadolnik, itd.
ČLANICE B (3 km): 1. Boža Grom, 2. Cvetka Berginc, 3. Mojca Drmota, itd. VETERANKE (3 km): 1. Mateja Grom, 2. Anka Grom, 3. Julka Šalamun, itd. ČLANI A (6 km): 1. Miran Stupica, 2. Franci Kern, 3. Franci Susman, itd. ČLANI C — VETERANI A (6 km): 1. Janez Grom, 2. Bogdan Grom, 3. Marjan Grom, itd. VETERANI B (6 km): 1. Slavko Šalamun, 2. Tone Sajovic, 3. Alojz Kržanc, itd. PIONIRJI (3 km): 1. Aljoša Grom, 2. Boris Remžgar, 3. Uroš Krvina, itd. PIONIRKE (3 km): 1. Ljubica Šalamun, 2. Anka Kovač. 3. Jasna Poipt, itd. ČLANI A (6 km): 1. Zoran Grom, 2. Slavko Caserman, 3. Ludvik Miklavžin. itd.
SINDIKALNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH
Ženske (3 km): 1. Boža Grom, 2. Dvetka Berginc, 3. Mojca Drmota itd. Veteranke (3 km): 1. Barbara Leskovec, 2. Mateja Grom,, 3 Anka Grom itd. Mladinci — člani A (6km): 1. Ludvik Miklavžin, 2. Marjan Petrič itd. Člani B (6 km): 1. Franc Susman, 2. Alojz Berginc, 3. Miro Pivk itd. Veterani A (6 km): 1. Konrad Merlak, 2. Marjan Grom, 3. Drago Turk itd. Veterani B (6 km): 1. Slavko Šalamun, 2. Tone Sajovec, 3. Alojz Kržmanc itd.
Upravni odbor Planinskega društva Vrhnika obvešča vse člane, da so novi prostori Planinskega društva na Cesti gradenj 1, (vhod z dvorišča).
Uradne ure: sreda od 18. do 19.
Občinsko prvenstvo v veleslalomu
Pustna sobota je nekaj pripravljenih tekmovalcev za občinsko prvenstvo »pobodla« in jih na start ni bilo. Prišli pa so drugi, se naknadno prijavili in v lepem, »delno« sončnem vremenu od-smučali skozi modra in rdeča vratica, ki jih je na progo postavil dolgoletni sodelavec Smučarskega društva Vrhnika Lojze Prek.
Za nekatere so bila vrata trd oreh, za druge manj. »Važno je sodelovati«, je rekla Marina in se prvič v življenju spustila po progi. Matjaž pa je zmagal z najboljšim časom tekme, 45.17 sekunde.
Na naslednjem občinskem prvenstvu nas bo več, smo si dejali! REZULTATI:
Ženske nad 35 let: 1. Betka Modrijan, 2. Nataša Medic, 3. Ivanka Krašovec itd.
Ženske od 25 do 35 let: 1. Maja Bajec, 2. Lidija Krašovec, 3. Boža Grom itd. Moški nad 45 let: 1. Janez Barbo, 2 Janez Medic, 3. Vinko Nagode Moški od 35 do 45 let: 1 Nande Vičič, 2. Ciril Krašovec, 3. Janez Langenval-ter itd.
Moški od 25 do 35 let: 1 Iko Krašovec, 2. Lado Pahor, 3. Primož Dolenc itd. Ženske od 15 do 25 let: 1. Vesna Drašler, 2. Magda Ogrin, 3. Maja Malavašič itd.
Moški od 15 do 25 let: 1. Matjaž Sluga. 2. Janez Barbo, 3. Klemen Stojanovič itd.
»Kuren« 87
Športno društvo Povž in OO ZSMS Stara Vrhnika sta v soboto, 7. februarja 1987 organizirala tradicionalni smuk »Kuren«.
Ob lepem sončnem vremenu se je na start podalo okoli 150 tekmovalk in tekmovalcev. Na cilju se jih je kasneje pojavilo nekaj manj, kajti nekaj jih je obtičalo na progi, vendar brez hujših posledic. Prijetno sobotno popoldne smo zaključili zvečer v Zadružnem domu s podelitvijo priznanj najboljšim, vsi tekmovalci in tekmovalke pa so bili udeleženi pri žrebanju praktičnih nagrad, ki so jih prispevale delovne organizacije in tudi posamezniki.
JAKA SUSMAN
Hitropotezni šah
Notranjska
Najuspešnejši na vseh hitropoteztiih turnirjih v lanskem letu. upoštevajoč Notranjsko regijo, je bil kot že tolikokrat doslej LeonGostiša. Na naslednja mesta so se uvrstili: Hajna (Po), Trobič (Lo), Arčon (Vr), Kavčič (Lo), Jereb (Vr), Miloševič (Vr), Trivunčevič (St. t.). Dekanj (po), Kranjc (St. t.), Smolec (Po), Bolha (Vr) itd.
Vrhnika
Najuspešnejši posameznik na rednih mesečnih hitropoteznih turnirjih v organizaciji ŠD Vrhnika za leto 1986 je bil Denis Arčon. Za njim so se uvrstili: Kobal. Rom, Jereb. Bolha itd.
Gostiša drugi v ČSSR
V januarju je Leon Gostiša sodeloval na mednarodnem turnirju v ČSSR, v Pragi, zasedel je drugo mesto, kar šteje za pomembnejši uspeh. To je bil eden redkejših nastopov v tujini. Upamo, da ne zadnji kajti sodelovanje na takšnih turnirjih je nujen pogoj za šahovski napredek.
Zmaga Arčona na odprtem prvenstvu Kodeljevega v Ljubljani
Med šolskimi počitnicami je Denis Arčon sodeloval na odprtem prvenstvu Kodeljevega v Ljubljani. Tekmovalo je 26 šahistov iz raznih klubov v Sloveniji.
Dosegel je imeniten uspeh Vodi! je od prvega kola in je zasedel prvo mesto Poleg tega je tudi zbral zadostno število točk, ki so bile potrebneza osvojitev naslova mojstrskega kandidata.
Za njim so se uvrstili Praznik (Murka), Mrak (BS-3), Krumpak (BS-3, Mila-vec (Kodeljevo) itd.
Letna skupščina ŠD Vrhnika
Letna skupščina ŠD Vrhnika bo 13. marca ob 18. uri v Domu JLA. Vabljeni vsi ljubitelji šaha!
Istega dne bo ob 15. uri (tudi v domu JLA) odigrana simultanka. Če vas zanima, kako takšna simultanka izgleda, pridite in si jo oglejte! Obisk je za- 1 željen.
Tek na smučeh vse popularnejši
V letošnjem šolskem letu smo v okviru novopečene Sekcije za smučarski tek pri Smučarskem društvu Vrhnika zaradi precejšnjega zanimanja poizkusno sestavili cicibansko selekcijo mladih smučarjev tekačev. Vanjo smo v začetku septembra vpisali 20 učencev od 1. do 4. razreda osnovne šole, napravili zanimiv načrt in pričeli s treningi. Kljub sicer pričakovanem razcvetu dela v selekciji pa so nas tako cicibani kot tudi njihovi starši s svojo množičnostjo in navdušenostjo naravnost presenetili.
Kmalu se je število vpisanih tekačev kar podvojilo, tako da smo že jeseni morali otroke razdeliti glede na šolski turnus na dve vadbeni skupini. Treningi so bili zelo zanimivi. Veliko smo se igrali in tekli v naravo: na Drčo, Trojico, v Retovje, Močilnik, podali pa smo se tudi na Planino. Zanemarjali nismo niti tekem: po Šolskem prvenstvu v krosu nas je čakala preizkušnja na 7. gozdnem teku okrog Ulovke, malo kasneje pa še 11. tek republike po ulicah Vrhnike. Z obilo pridobljene koncidije pa smo tudi že težko pričakovali prvi sneg. Skoraj vsi otroci so se tokrat prvič srečali z njim na tekaških smučeh, zato smo se na prvih treningih na snegu često tudi do solz nasmejali nekaterim padcem. Kljub temu, da je Šola teka na smučeh kar precejšen zalogaj tudi za marsikaterega starejšega tekača, pa smo jo z otroki uspešno predelali že v prvem tednu zimskih šolskih počitnic. Kmalu za tem pa smo se podali kar na prve tekme. Letošnji Bloški teki, Cerkljanski teki, Trnovski smučarski maraton, pa tek na Platku v SR Hrvatski in ostala tekmovanja so bila za male športnike pravi tekaški krst. Rezultati, ki so jih še včerajšnji začetniki v smučarskem teku na njih dosegli, pa so tako navdušujoči, da smo se odločili k delu in treniranju pristopiti še bolj zavzeto, še bolj načrtno in še v večjem številu.
Ena prvih slabosti, ki smo jo zasledili v letošnji sezoni, je bilo pomanjkanje prve faze priprave mladega športnika-tekmovalca na novo sezono. Ta faza se prične takoj po končani predhodni sezoni nekje v sredini aprila in se konča v začetku septembra, ko postane priprava ob bližajočih se tekmah intenzivnejša. Letos smo se zato odločili, da te faze ne smemo za nobeno ceno več zamuditi. 50 cici-
banov, s katerimi smo tekmovali in trenirali preko zime, smo po rezultatih že razdelili na 1. in 2. selekcijo, k treniranju pa smo se odločili pritegniti tudi nove, sveže moči. Že novembra lansko leto smo skuapj z tovarišicami organizirali obširno testiranje vseh 710 otrok, ki so vpisani v prve štiri razrede osnovne šole.
Na poligonu, ki smo ga v ta namen postavili v telovadnici stare
javnost v cicibanski selekciji, posebej še v prihajajočem pomladanskem in poletnem obdobju, ko bi radi pričeli trenirati na smučarskih rolkah in nenazadnje bi radi storili tudi kaj širšega za ponovno oživitev rekreativnega teka na smučeh na Vrhniki. Ravno tu pa bi se ob vseh polenih, ki jih dobivamo pod noge, greli lahko kar nekaj mrzlih zim. Kritika leti predvsem na neverjetno počasno odločanje in
več kot blagodejno učinkuje na njegovo rast, razvoj in regeneracijo. In ne samo, da ga zdravniki priporočajo tudi kot odlično sredstvo pri rehabilitaciji po najrazličnejših poškodbah, pač pa ima dandanes vedno večji pomen predvsem kot idealna psihična sprostitev, kar ljudje vedno bolj in bolj potrebujejo. Vesel sem, da zaenkrat cena opreme za smučarski tek v primerjavi z drugimi športnimi panogami
Na nogometnem stadionu, kjer so urejene tekaške proge, se zbere veliko mladih tekačev.
šole, smo preizkusili njihove sposobnosti, sedaj pa bomo tiste z najboljšimi rezultati, če še ne trenirajo v kakšni drugi dejavnosti (npr. atletika, smučanje, ritmična gimnastika itd.), povabili, naj se nam pridružijo.
Ob tem pa se že pojavi problem kadrov. Sekcijo in vso njeno dejavnost zaenkrat vodiva pomočnik trenerja Alenka Grom in trener Zoran Gromin lahko si predstavljate, da imava že brez birokratskih poslov in sestankov, ki so potrebni ob vodenju, dela s treniranjem cicibanov in vzdrževanjem njihove opreme več kot čez glavo. Ker oba še študirava, nama časa za to večkrat kar kritično primanjkuje in naju mnogi sprašujejo, kdaj nama bo »pregorelo«. No, zaenkrat intuzia-zem še imava, res pa je, da nama kakršnakoli pomoč pride hudo prav. Ob tej priliki bi se zato rada zahvalila vsem očkom, mamicam, prijaznemu šoferju Marjanu Mark-Iju, ki nas je vozil na tekme, in vsem ostalim, ki so nam pomagali po svoji moči.
Novih načrtov je ogromno: predvsem bi poleg obeh ciciban-,skih radi postavili na noge še pionirsko selekcijo, kamor bi vključili učence od 5. do 8. razreda osnovne šole, povečali bi radi de-
zbiranje sredstev za nakup motornih sani za izdelavo tekaških smučin. O upravičenosti nakupa in vseh dejstvih, ki govorijo njemu v prid, tokrat ne bi govoril, saj bi na tak način iz tega članka kaj hitro lahko nastal roman. Kot zanimivost pa naj povem, da je bilo na Vrhniki sklenjeno, da se sani kupijo že leta 1985, kar pa se od takrat do danes še ni zgodilo. Veseli bomo, če bo tale članek tudi primaknil svoj delež k razreševanju tega gordijskega vozla.
Na koncu bi vam želel pojasniti še to, zakaj sem postal tak navdušenec teka na smučeh. Že mnogi strokovnjaki so ugotovili, da je tek na smučeh edinstveno naravno gibanje človekovega organizma, ki
ni velika, vendar pa se ob vedno večjem zanimanju za ta šport prebuja tudi industrija, ki bo iz tega skušala potegniti čimveč denarja. Ena zadnjih vstopnic za poceni opremo bodo tako spomladanske razprodaje in svetujem vam, da jih izkoristite tudi vi. Še nekaj je, kar govori v prid teku na smučeh: zanj niso potrebna urejena smučišča, opremljena z vlečnicami. Dovolj je že malo prostora pred hišo in če si moramo za smučanje rezervirati najmanj pol dneva, da se nam sploh izplača oditi na smučišče, je za tek na smučeh dovolj že ena prosta urica dopoldne ali popoldne, ki si jo z malo veselja lahko vzamemo vsak lep zimski dan.
ZORAN GROM
Študentje, pozor!
Obveščamo vse tiste, ki iščete občasen zaslužek prek Študentskega servisa tudi v zimskih oz. izvensezonskih mesecih, da pričenjamo z novim načinom posredovanja zaposlitve.
Sporočite nam svoj naslov in tel. št., mi pa vas bomo v primeru ponudbe s strani delovnih organizacij obvestili o možnosti zaposlitve.
Prav tako prosimo tiste, ki bi želeli instruirati predvsem osnovnošolce da se nam javijo.
Da ne bo pomote, še eno pojasnilo: Med šolskim letom se lahko preko Študentskega servisa zaposlijo samo študentje, dijaki pa le v primeru, ko gre za delovno prakso. Točnejše informacije dobire na Študentskem servisu, Cankarjev trg 8. vsak dan od 7. do 15. ure
OK ZSMS VRHNIKA
NIKA
Filmski program vrhniškega kina
OCENE FILMOV
NASLOV	M. Golja	M. Košir	M. Lindič	Marinšek	N. Mužič	SPS
POBESNELI MAX	XX	X	XX	XXX	X	3 (soglaša)
POLJA SMRTI	XXX	XX	XXXX	xxx	XXX	5 (zelo priporoča
VSE V ROK SLUŽBE		0	0			2 (komaj soglaša)
MOJA MALA VAS	XXX	XXXX	xxxx	xxxx	XXX	
MOJ SOSED JE VAMPIR			XX			
ČRNI MESEC			XX			
F/X UMOR S TRIKOM	XX	XXX	XXXX	XXX	XXX	
OBUPANO IŠČEM SUSAN			X			
CONAN1		-X	X		XX	
14.3. sobota ob 20.00 — MOJA MALA VAS — češkoslovaški barvni. Režija: Jiri Menzel. V glavnih vlogah: Janos Ban, Marian Lahoda, Rudolf Hrušinskv.
Izjemno prisrčen film nima kakšne napete zgodbe, ampak galerijo simpatičnih mož in žena malo večje vasi z nekoliko mentalno zaostalim Otikom v ospredju. Kot šoferjev pomočnik bi se rad izkazal, pa ga vedno znova kaj polomi. Pripoved z elementi situacijske komedije navdušuje preproste gledalce in izbirčne filmske kritike. Na lanskoletnih filmskih festivalih je bil vedno v ospredju kot nekakšna poslastica. Je tudi eden od petih kandidatov za letošnjega Oskarja v kategoriji neameriških filmov. (Oscarje bodo delili 30. marca). Med poznavalci velja za glavnega favorita, čeprav je Jiri Menzel že dobilOscarja za film STROGO NADZOROVANI VLAK11967. leta. ZELO PRIPOROČAMO (xxxx)
17. 3. torek, ob 19.00, 21. 3. sobota ob 20.00 — POLJA SMRTI — angleški barvni. Režija: Roland Joffe. V gl. vi.: Sam VVaterston, dr. Haing S. Ngor, John Malkovic.
Kambodža 1972. Rdeči Khmeri osvajajo mesto za mestom. Dopisnik New York Timesa s pomočjo vodiča in prevajalca spremlja agonijo naroda, ki se pogreza v brutalnem nasilju, sfanatiziranosti in zločinih. Posnet na osnovi resničnih dogodkov, je film prejel tri Oscarje (za stransko moško vlogo, za kamero, za montažo) in kopico drugih nacionalnih (angleških) nagrad. Pri nas smo ga že predstavili v okviru predpremiere meseca. Skupni programski svet ga ZELO PRIPOROČA (5)
19. 3. četrtek, ob 20.00, 21. 3. sobota, ob 17.00, 22. 3. nedelja, ob 20.00 — VSE V ROK SLU2BE — ameriški barvni. Režija: Boaz David-son. V gl. vi.: Yiftach Katzur, Zachi Noy, Jonathan Segal.
Pričujoči film je četrti iz serije, ki se je začela z LIMONINIM SLADOLEDOM (ostali so še: STALNO DEKLE, VROČI ŽVEČILNIK, ZELENA LJUBEZEN, peti del, ki ga bomo gledali prihodnje leto, pa ima naslov DVIGNI SIDRO). Precej grob humor, začinjen s seksom, »bogati« zgodbo o Benjiju, Hughiju in Bobiju, ki se na večer pred vpoklicem v vojsko želijo »zdivjati«. Osvajajo zapeljivo Nemko, a le Bobbiju uspe, ostala dva morata bežati pred pijanim Nemkinim možem. Sledijo dogodivščine v kasarni, z narednikom, ki si zaman prizadeva, da bi iz fantov naredil dobre vojake... Skupni programski svet KOMAJ SOGLAŠA (2)
26. 3. četrtek, ob 20.00, 28. 3. sobota.ob 17.00, 29. 3 nedelja, ob 20.30 — MOJ SOSED JE VAMPIR — ameriški. Režija: Tom Holland. V gl. vi.: Chris Sarandon, VVilliam Ragsdale, Amanda Bearse.
Charli Bruster je čisto navaden najstnik, ki rad gleda filme groze na polnočnem programu televizije. V sosednjo hišo se naseli čuden gost z mrtvaško trugo. Lokalni časopis odtjel vse pogosteje piše o skrivnostnih smrtih mladih deklet. In nek večer vidi Charli, kako pri sosedu rastejo nohti in zobje, kako se spreminja ponoči v vampirja. Tudi sosed vidi, da ga je Charli videl...
28. 3. sobota, ob 20.00, 29. 3. nedelja, ob 18.00, 30. 3. ponedeljek ob 19.30 — Črni mesec — ameriški. Režija: Herlev Cocliss po scenariju Johna Carpenterja. V g I. vi.: Tommy Lee Jones, Linda Hamilton, Bubba Smith, Robert Vaghn.
Črni mesec je ime najhitrejšega avtomobila, ki leti več kot 444 km na uro. Vanj je Kvint skril kompjuterski disk z važnimi podatki in nevarnimi dokazi. Ko neka organizirana tolpa ukrade avto, se poleg lastnika in Kvinta vključijo v lov še lopovi, ki bi radi disk. Blesteče posnet akcijski film.
31.3. torek, ob 19. 30, 5. 4. nedelja, ob 20.30 — GOLI V SEDLU — ameriški. Režija: Dennis Hopper, Peter Fonda, Jack Nicholson, Karin Black, Antonio Mendoza.
Dva prijatelja, predstavnika »dolgolascev«, se z motorjem vozita po Ameriki in spoznavata ter občutita reakcije ljudi do njunega vedenja in odnosa do ljudi, ki je drugačno. Film je bil ob nastanku 1970 prava senzacija in tudi ob ponovnem odkupu ohranja vrednost filma, ki zagotavlja, .da drugačnost ni nujno zlo, čeprav povprečneže jezi.
2.4. četrtek, ob 20.30, 4. 4. sobota, ob 19.00 — MAX, MOJA LJUBEZEN— francoski. Režija: Nagisa Oshima. Vgl. vi: Charlote Rampling, Arthur Higgins, Alisa Berk, Sabine Haudepin, Victoria Abril.
Zelo kontroverzen film slavnega Oshime (CARSTVO ČUTOV) so predstavili na lanskoletnem Cannskem festivalu. Morbidna zgodba nam predstavlja prebujanje ljubezni med elegantno znanstvenikovo ženo in velikim šimpanzom. Tovrstna erotika je vzbudila marsikje zgražanje, pa tudi distributer filma v Jugoslaviji se še ni dokončno odločil za nakup. Če se bo odločil zanj, ga bomo gledali med prvimi v Jugoslaviji.
4. 4. sobota, ob 20.30, 5. 4. nedelja, ob 18.00, 6. 4. ponedeljek, ob 19.30 — F/X UMOR S TRIKOM — ameriški. Režija: Robert Mandel. V gl. vi.: Bryan Brown, Brian Dennehy, Diane Verona.
Drugi film njujorškega režiserja Mandela je na prvi pogled nepreten-ciozna kriminalka. Sijajno režiran nudi vendarle nekaj več. Glavni junak filma je namreč mojster filmskih efektov, trikov, s pomočjo katerih bo reševal svojo glavo, potem ko ga policija prav zaradi sposobnosti na tem področju vplete v nevarno igro. Meje med fikcijo in realnostjo so v tem »filmu v filmu« zavestno zabrisane od začetka. Proces zapeljevanja na napačno sled, simulacija resničnosti s pomočjo specialnih efektov — vse je tako zavestno, obenem pa prepleteno z napetimi akcijskimi prizori. Vsekakor eden najboljših filmov v svoji zvrsti lanskoletne proizvodnje. FEST 87 PRIPOROČAMO. (xx)
7.4. torek, ob 19.30 — OBUPNO IŠČEM SUSANE —ameriški. Režija: Sušan Seidelman. V gl. vi.: Rosanna Arquette, Madonna, Aidan Quin, Mark Blum, Robert Joy.
Izrazito ženski film režiserke S. Seidelman je vzbudil precej pozornosti. Predstavlja gospodinjo, ki se je naveličala malomeščanskega zakona in moža. Iz dolgočasja spremlja oglase v časopisju. Pozornost ji vzbudi oglas, v katerem nekdo išče neko Susano. Kot opazovalec se vplete v tuje probleme, kar bi jo utegnilo drago stati...
Delo krožkov Doma J L A
Otroški pevski zbor: ob sredah od 18. do 19. ure Moderni ples: ob ponedeljkih od 18. do 20. ure Recitatorski krožek: ob petkih ob 17. do 18. ure Strelski krožek: ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure Namizni tenis: ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.30 ure
RISANKE
7. in 21. marca ob 10. uri
r
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Opekarska 55, VRHNIKA
ODBOR ZAMEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA KOMUNALNEGA PODJETJA
objavlja prosta dela oziroma naloge:
1. LIKVIDATURA
(za določen čas — 1 leto, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
2. UPRAVLJANJE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
(1 delavec)
3. STROJNO KLJUČAVNIČARSKA DELA
(1 delavec)
4. KV KOMUNALNA DELA
(1 delavec)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: Ekonomska srednja šola in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 2: Tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije, izpit
iz varstva pri delu, 6 mes. delovnih izkušenj pod 3: poklicna šola ustrezne smeri — strojni ključavničar, izpit iz varstva pri delu, vozniško dovoljenje B kategorije, 6 mesecev delovnih izkušenj pod 4: Poklicna šola komunalne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naš naslov v 8 dneh po objavi.
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
Opekarska 55, VRHNIKA
Odbor za medsebojna delovna razmerja KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA
Objavlja
prosta dela oziroma naloge:
1. PREVOZI S TOVORNIM VOZILOM
(1 delavec)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana poklicna šola za voznike motornih vozil
— 6 mesecev delovnih izkušenj
Ponudbe z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo Komunalnega podjetja Vrhnika.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
1. mesarja predelovalca — 3 delavce
pogoj: šola za mesarja-predelovalca ali osnovna šola in najmanj leto delovnih izkušenj
2. mlekarja in sirarja
pogoj: mlekarski tehnik, mlekar ali sirar
3. mlekarski delavec
pogoj: osnovna šola in najmanj leto delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok
4. prodajalca v trgovini i lepro in gradbenim materialom na Vrhniki
pogoj: šola za prodajalce
5. prodajalke v SP Dragomer in Mlečna trgovina ter trgovina Verd
pogoj: šola za prodajalce, možnost priučitve
6. kuharice v Mlečni restavraciji pogoj: gostinska šola
7. strežba v Mlečni restavraciji
pogoj: gostinska šola Za opravljanje vseh del in nalog je določeno poskusno delo 2 meseca.
Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA, Cankarjev trg 5, 61360 VRHNIKA.
Si.
Odprto od 9.00 do 12.00
in 13.00 do 16.00 sreda od 9.00 do 12.00
in 15.30 do 18.00 sobota zaprto NOVO NOVO OKULISTIČNI PREGLEDI ponedeljek od 14.00 do 16.00 naročila za pregled sprejemam vsak dan se priporoča
Izgubil se je srebrnosiv perzijski maček.
Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Maja MATIC, Tržaška 15 Vrhnika.
Obvestilo občanom
VSE CENJENE STRANKE VLJUDNO OBVEŠČAMO, DA SMO V NAŠI VRTNARIJI PRENEHALI GOJITI ZELENJAVO IN SADIKE ZA PRODAJO.
ZA DOSEDANJE SODELOVANJE SE VSEM NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO.
PRIMČEVI
Ob potoku 38, Vrhnika
V spomin Ivanu
Pred nedavnim smo izgubili stalnega sodelavca KUD Drenov grič—Lesno brdo in zvestega spremljevalca folklorne skupine LIGO J NA Ivana Jeraja. Onemeli smo, ko smo prejeli vest o njegovem slovesu. Ne moremo dojeti in razumeti, da ga ne bo več med nami. Ne moremo tudi verjeti, da ne bo več delal z nami, saj je vedno izredno rad pomagal pri organizaciji kulturnega življenja v Krajevni skupnosti in izven nje. Kljub temu, da se je odločil živeti v Ljubljani, se je vedno vračal domov, med nas. Njegova prisrčna in tovariška osebnost nas je spremljala vsa leta delovanja FS Ligojna in v času kulturnih prireditev doma v Krajevni skupnosti Drenov grič—Lesno brdo.
Ljubil je domačo besedo, narodno pesem in vse, kar je našega —narodnega. Vedno je bil pripravljen svojim vaščanom povedati kaj zanimivega, jim odrecitirati pesem, tudi v narečju, če je bilo treba. Predvsem jih je rad pozdravil z odra, vaš-čani so ga spoštovali in bili ponosni na njega.
Predvsem ponosni pa smo bili nanj kulturniki. Njegova aktivnost in delavnost na kulturnem področju se je pričela že v rani mladosti, ko je bil še srednješolec. Najprej se je lotil igranja, kasneje pa tudi recitiranja. Njegova postava, njegov globok glas in velika nadarjenost nas je vse prevzela. Prevzela nas je tudi njegova velika zagnanost in neukrotljiva mladost, njegova družabnost, s katere nas je razveseljeval ob skupnih trenutkih, ko smo pripravljali proslave in folklorna srečanja. Veliko je sodeloval s folklorno skupino Ligojna in jo spremljal pri nastopih. Ljubil je slovensko narodno nošo in bil ponosen, kadar je nastopil v njej. Posebno rad je imel naše najmlajše folkloriste — Belokranjce in občudoval je njihove sposobnosti.
Ko je bil zadnjič z nami in se po nastopu z nami veselil, zaplesal in zapel, takrat še nismo slutili, da mu bo kruta usoda pretrgala mladostne načrte. Tako danes globoko pretreseni sprejemamo kruto resnico, da ga ne bo več med nas.
KUD Drenov grič—Lesno brdo in Folklorna skupina LIGOJNA
ZAHVALA
V petek, 16. 1. 1987 smo pospremili k zadnjemu počitku našega dragega
Matevža Zorca
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedi Cvetki Terčič za veliko pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi G. D. Sinja gorica in IU V, govorniku Jožetu Umeku
ter gospodu dekanu za obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Jože Mesec z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta
Alojza Korošca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Hvala dr. Gromu in dr. Ličini za nesebično pomoč in dobroto. Hvala pevcem za lepo petje. Hvala g. župniku in g. Makovcu za lepo opravljen obred. Še eitkrat hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
PREJELI SMO
Imamo to, kar hočemo, ali pa morda ne?
Trenutno ena najaktualnejših tem javnih občil in razgovorov med ljudmi je iznajdba VIDASILA, produkta domačega znanja in tehnologije. Čeprav se iz raznih vetrov sliši, da so podobni materiali v tujini že dlje časa poznani, to vseeno bistveno ne zmanjšuje vrednosti priznanj pri — zadevni inovatorici, saj je inovacijska dejavnost pri nas že tako precej zapostavljena, je pa ena redkih orodij v borbi proti uravnilovki med prizadevnimi in naprednimi ljudmi in tistimi, ki raje živijo le za včeraj in danes.
Iz virov obveščanja se čuti precejšnje odobravanje, celo navdušenje nad novo pridobitvijo. Z istim zanosom in ponosom je bilo rečeno tudi to, da bomo ta material izdelovali tudi v Sloveniji, točneje na Vrhniki v prostorih opuščene opekarne.
Veseli smo lahko, da smo si pridobili pravice za izdelavo tega svetovno priznanega materiala...
ALI RES???
Kasnejše analize in odmevi nanje so pokazali, da je sicer kvaliteten material nič kaj nedolžen, kar zadeva zdravje in vpliv na okolje. Vsebuje namreč azbest in verjetno te količine, čeprav v odstotkih majhne, le niso tako neškodljive, saj se na zahodu vztrajno borijo za ukinitev tovrstne proizvodnje.
Nikakor ni prav, da je bila poudarjena le svetla stran medalje. Banka je menda že odobrila kredite za izgradnjo. Le kako?
Mislim, da je v podobnih primerih, ko je na eno stran tehtnice postavljeno zdravje tisočev ljudi in okolice, na drugo pa 150 delovnih mest in morda ozkogledi občinski in tovarniški interesi, nujno sklicati referendum in to na tako širokem območju, kot bi bilo v slučaju izglasovanja ogroženo, če se seveda to sploh da ugotoviti. Upam, dase tak zakon nahaja nekje v naši obširni ustavi, in da bo uveljavljen ter ustrezno nadzorovan. Kajti vprašanje je če bi lahko celotni dohodek tovarne odtehta stroške zdravniške intervencije v primeru zastrupitve ali pa dodatne ure bolniškega staleža občutljivejših ljudi, ki bi zboleli že pri manjših količinah strupov v ozračju ljubljanske kotline.
Govorijo in pišejo, da raziskave tečejo dalje v smeri popolne odstranitve azbesta iz nove snovi, vendar ali naj to razumemo kot zagotovilo, da tovarna do tedaj ne bo začela z obratovanjem ali pa je to le lažna tolažba, saj bo tovarna po otvoritvi tako in tako postala imuna na kakršne koli kritike, nihče pa tudi ne more jamčiti, da bodo raziskave ne glede na postavitev tovarne tudi res uspešne.
Torej, če že ne znamo gledati naprej, glejmo vsaj nazaj. Cinkarna Celje, Idrija, Krupa so lepi primeri. Tudi domača vrhniška us-njarna še zdaleč ni ekološki biser.
Tuje licence so drage, omejimo jih z izgradnjo lastnega znanja, ne branimo pa se učiti tudi iz tujih napak, ki so vsaj kar zadeva nas zastonj, niso pa zato nič manj vredne za naš napredek in razvoj.
TOMAŽ GROM Tržaška 35, Vrhnika
Kako smo gradili vodovod
j
Odločili smo se, da bomo z vasi Stara Vrhnika potegnili vodovod. Speljan naj bi bil od hidranta pri Potrebuješevih. Najprej smo morali dobiti soglasje od Komunalnega podjetja Vrhnika. Tu so se strinjali s pripombo, naj bi bila cev debelejša, da bi ta vodovod lahko uporabljal kdaj še kdo drug. Šla sem od soseda do soseda in jih s tem seznanjala, vendar so samo zmajevali z glavo, češ, kdo bo šel v take investicije, če pa smo z vodo (kapnico ali podtalnico) preskrbljeni. Le eden od njih je najprej pokazal interes, potem pa se je premislil.
Na Komunali so nam svetovali, naj se obrnemo na SKOCES, da bi sofinanciral debelejšo cev. Dobili smo odgovor, da ni denarja. Mogoče čez kakega pol leta, ampak samo v slučaju, če bi bilo najmanj 15 interesentov. Uvideli smo, da to odpade, saj če bi se odločili prav vsi, jih ne bi bilo 15. Ni nam preostalo drugega, kot da položimo cev takšnega premera, ki bo dovajala vodo samo za nas. Pri Komunalnem podjetju Vrhnika smo 20. decembra 1985 kupili cev za sekundarni vodovod premera, kot ga določa hidrostatični izračun za enega porabnika.
S kopanjem smo pričeli 21. septembra 1986. Ker je bil stroj za izkop precej šibak, nismo mogli kopati po cesti, temveč po travnati površini ob cesti. Za to smo morali dobiti soglasje lastnikov zemljišč. Nihče nas pri tem ni oviral, zato se zahvaljujemo naslednjim: Franciju Mescu in njegovi mami, Tmci Jerebovi, Primoževi mami, Jaku Špiklje-
vemu, Pavli Moravčevi, Francetu Čukovemu, Tini Žaljevi, Hribčevi družini, Gustlju Rodetu ter Potrebuješevim.
Prvi del izkopa (približno 500 m), ki je šel po travnikih do Mo-ravčevih, je bil v enem dnevu izvršen in cev položena. Na nekaj mestih nam je s svojim strojem pomagal Janez Škupnik, za to pa se mu iskreno zahvaljujemo. V naslednjih dneh smo ročno zakopavali. Pomagali so nam sorodniki in sosed Stane Kavčič. Tudi njim hvala.
5. oktobra 1986 smo izkopali še preostali del (približno 100 m). Ker smo pri tem prečkali prometno pot, je bilo treba hitro opraviti. Hujših prometnih zastojev ni bilo. Tega dne je bil izkop končan, cev položena in zasuta, razen v bližini hidranta, kjer smo naleteli na trdo skalo. Z njo smo se ročno mučili ves preostali del dneva in še naslednje dopoldne. Ko smo skalo prebili, smo priključili cev na vodovodno omrežje. Zvečer tega dne in pozno v noč pa smo poslednji del cevi in hidrant zasuli. Pri tem nam je priskočil na pomoč Jože Lukac in iz srca se mu zahvaljujemo. Hvala tudi Heli, ki nam je z razsvetljavo omogočila delo. Zahvala tudi Gustiju in njegovemu sinu ter Potrebuješevim za pomoč pri poravnavanju cestišča.
11. 10. 1986 nam je pritekla voda. To je bil velik trenutek in pozabljeno je bi lo trdo delo. Vaš-čani so se čudili, ker smo tako hitro opravili delo.
Solidarnost vaščanov Stare Vrhnike naj bo zgled vsem!
Hvala tudi Komunalnemu podjetju Vrhnika za soglasje.
Hvala vsem!
ANDREJA
Na Cankarjevi šoli so že pred štirimi leti uvedli računalniški krožek. Začeli so z enim Spectrumom, ki so si ga sami kupili. Krožek je začel voditi Stane Moškon. Zanimanje med učenci je bilo kar veliko, tako da so to interesno dejavnost v teh štirih letih že precej razvili, zdaj imajo že 10 Spectrumov in dva Comodor-ja. Pri nabavi računalnikov sta jim veliko pomagala Liko in Industrija usnja, enega pa so si zaslužili kot najboljši varčevalci pri Ljubljanski banki. Zdaj so uvedli že obvezen 16-urni tečaj računalništva v šestih razredih in Ivan Kalič, ki je nekakšen duhovni oče računalništva na tej šoli, pravi: »Vsi učenci šestih razredov gredo skozi ta tečaj. Želimo,
da se vsi učenci spoznajo z računalništvom. Ta skrajšani program vodiva z Ireno Drole. Delo kar dobro teče, učenci si pridobivajo osnovno znanje in nato nadaljnje, kdor želi, z dopolnjevanjem v krožkih, kjer se srečujejo že s praktičnimi programi. Veliko nam pomagajo tudi zunanji mentorji, ki so bili včasih tudi naši učen-
ci.«
Tomaž Leben, Boško Bukelović, Sebastjan Cerk, Simon Ger-dina, Janez Leben, Aljoša Mukič in Janez Stražišar, učenci borovniške celodnevne osnovne šole, se vsak teden zbero na elektrotehniškem krožku, ki ga že nekaj let vodi »zunanji« mentor inž. Alojz Mavec iz Fenolita. Ko smo bili pri njih, so ravno popravljali enega od gospodinjskih strojčkov in dokazali so, da ga znajo popraviti; seveda ob strokovnem vodstvu mentorja. Fantje pravijo, da radi prihajajo k temu krožku, saj se naučijo marsikaj koristnega, ki jim bo nato služilo tudi v vsakdanjem življenju.
Od 1. marca 1987 dalje participacije v zdravstvu višje za 123 odstotkov
Po določilu 47. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. I. SRS, št. 26/83) se vsako leto s 1. marcem valorizirajo zneski participacije v skladu s povprečno rastjo osebnih dohodkov v SR Sloveniji v minulem letu. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je povprečni osebni dohodek na delavca v SR Sloveniji v letu 1986 znašal 122.460 dinarjev, kar pomeni, da znaša indeks povečanja glede na povprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji za leto 1985 222,8. Upoštevajoč navedene podatke se dosedanji zneski za participacijo (gotovinski prispevek uporabnikov za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke) povečajo za 122,8 ali zaokroženo za 123 odstotkov, tako da od 1. marca 1987 dalje znašajo:
Zap. št.
Zdravstvene storitve, zdravila, pripomočki
Participacija dinarjev
3.
5.
6.
Za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti 450,00 Za obisk zdravnika na domu, ki je bil opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 1.270,00 Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 960,00 Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku spe-cialistično-ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu"' pregledu 270,00 Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj:
— pri zdravniku osnovne dejavnosti 850,00
— pri zdravniku specialistične dejavnosti 1.870,00 Za zobozdravstvene storitve:
— za vsako zalivko 450,00
— za polno kovinsko prevleko 2.990,00
— za druge prevleke 3.810,00
— za inlay nadzidek 2.050,00
— za vsako krono (z zatičkom) 4.260,00
— za vsak člen v mostovni konstrukciji 2.140,00
— za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 450,00
— začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 780,00
— za gred, opornico ali jahač 2.050,00
— za vsako totalno protezo 6.130,00
— za vsako parcialno protezo 7.690,00
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 850,00 Za posamezno zdravilo, pomožni in sanitetni
material ob prevzemu v lekarni na recept 330,00
8. Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 2.140,00
9. Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 3.810,00 Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja 1.270,00 Za ortopedske in specialne čevlje 7.690,00 Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za krn po amputaciji 2.560,00 Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za eksten-zijo in za prosto stoječi poste|ni trapez 2.560,00 Za kilni pas 2.560,00 Za bergle 670,00 Za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat 3.410,00 Za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimulator 10.650,00 Za očala 850,00 Za kontaktna stekla 6.840,00 Za očesno protezo 1.110,00 Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu
— na dan 1.020,00
Po sklepu skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika z dne 25. februarja 1987 se navedeno povečanje participacij objavi v občinskem glasilu »Naš časopis«.
7.
10
11 12
13
14 15 16
17
18 19 20 21
Vrhnika, 3. marca 1987.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
VRHNIKA
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: '50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis   oproščen prometnega davka.
100 let Alojzija Keka
V nedeljo, 15. februarja letos je bivši dolgoletni brivec na Vrhniki zdrav dočakal sto let življenja. Prijaznega, ustrežljivega, vedno nasmejanega mojstra brivca poznamo ne le starejši Vrhničani, temveč tudi ljudje iz okoliških krajev, ki so prihajali na Vrhniko po opravkih in so se spotoma polepšali v njegovi brivnici na Stari cesti.
Obiskala sem ga na njegovem domu v Ljubljani, kjer živi pri hčerki Slavki. Vesel mi je stisnil roko v pozdrav in uvodoma povedal, da ne vidi več dobro in da sliši le na eno uho. Čez dan da leži v kuhinji, kjer je toplo in kjer se vedno kaj dogaja-
Brž sva bila v mislih na Vrhniki, kamor je prišel leta 1919 h »Kus« (sedaj pri Turšiču). V hiši je stanoval in si uredil brivnico. Vsi smo hodili k njemu, otroci in možje. »Mame pa ne«, je dejal.
Še vedno čil je Alojzij Kek
»Nosile so kite. Kasneje, ko je postala moda kratkih Ia3, sem strigel tudi te. Vsaka je odnesla kito domov, za spomin.«
Vrhnika mu je najlepši kraj na svetu, je rekel. Od hiše do hiše sva šla po Stari cesti, po Novi cesti (v mislih ima stare nazive), pa čez Hrib do cerkve. Brž je bil pri Štampetovem mostu, v Raskcvcu ali na Stor-ževem griču preko Špice na
Planini, na »moj stolp«, je rekel. »Z Mevcom sva hodila okrog kmetov in »fehtala« les, trden, dober, hrastov les za stolp, ki smo ga potem (Olepševalno društvo Vrhnika) postavili, pa so nam ga kasneje med vojno hudiči Italijani podrli. Ampak, postavili smo drugega.«
V gozdu se je spomnil gob. Povedal je, da je nekoč našel karželjne. »Jih poznaš?« Pritisnil je kazalec ob palec, znak kvalitete. Pokazal je košarico nabranih lepih gob mimoido-čemu gobarju, ki se je zgrozil ob pogledu nanje. »Nikar jih ne jejte, gospod Kek! To so najbolj strupene gobe!« »So pa lepe«, sem rekel, »nesel jih bom domov pokazat.« »Kje ste jih pa nabrali?«, sem ga vprašala. Malo je pomislil in odgovoril: »Tega ti pa ne povem. Sem gobar.«
Hudomušno se je nasmejal in že je bil polhar. Z Mačkom z Grabna, pa z Venceljnom, dimnikarjem, so hodili nanje za Ljubljanski vrh, pa tudi bliže. »To je bila dobra rižota in zdravilna mast proti ozeblinam!«
Leta 1929 se je preselil v brivnico na Staro cesto in v stanovanje »Fernas«. Takrat je bila kriza, se je spomnil. Dal-matinci-krošnjarji so med drugo drobnarijo po hišah prodajali tudi »mašince« za striženje. Marsikateri »poba« je bil doma ostrižen na balin ali bolj prizanesljivo, toda nestrokovno vsekakor. »Mame pa so mi za praznike pripeljale otroke »popravit v brivnico«.
Neverjetno bister je njegov spomin na vrhniške dogodke daleč nazaj, ne pa v bližnjo preteklost. Dobro se spominja trčenja avtobusa z vlakom na Drenovem griču, kdo vse so bili takrat ranjeni in kdo je umrl. Spomnil se je družinske tragedije na Vasi, pri Ruse. Živo se spominja zdravnikov dr. Janka Marolta, dr. Šabca, dr. Zupana, sodnika Leitgeba. Omenil je skrbno gospodarjenje stare gospe Lenaršičeve z Verda, »milostljive«,' na njen skrbno negovan park pred hišo in pri Mlečni trgovini na Novi cesti. Sploh se je spomnil vseh starih vrhniških trgovcev in malih tr-
govinic, na staro Mantovo, na Drašlerje, na načitanega Tr-šarjevega Francija. Misli so mu uhajale iz enega konca Vrhnike na drugega, od hiše do hiše.
Mislila sem, da se je utrudil, ko je malo obmolknil. A je le premišljeval, česa se še ni spomnil. Ni me pustil oditi.
Nikdar se ni usedel na kolo. Vse je obšel peš. Zadnje doline, Betajnovo, Staje in Stari mlin, pa Raskovec in štampe-tov most je izmenoma vsako nedeljo obiskoval še po letu 1957, ko se je preselil v Ljubljano, že dokaj star. Z malim nahrbtnikom smo ga videvali ob nedeljah v lepem vremenu, ko je prišel na izlet.
Z žalostnim pogledom mi je ob slovesu posebej naročil:
»Pozdravi mi vse Vrhniča-ne!«
Kako naj to bolje uredim, če ne ravno preko Našega časopisa, ki ga vsi beremo?
Iz njegove Vrhnike ga pozdravljamo in mu za visoki rojstni dan želimo predvsem zdravja! J0ŽA ŠIBERL