Hladnika 15-16: 91-100 (2003) 73 Spomladanska nitrofilna robna vegetacija na južnem delu Balkanskega polotoka Spring nitrophyllous forest edge vegetation in the southern part of the Balkan Penninsula VLADO MATEVSKI1, ANDRAŽ ČARNI2 'Biološki inštitut, Prirodnomatematički fakultet, Gazi baba b/b, MK 91 000 Skopje, p.p. 162. 2Biološki inštitut, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi trg 2, SI- 1001 Ljubljana, p.p. 306. Izvleček Delo obravnava novo asociacijo Veronico cymbalariae-Cardaminetum graecae Matevski et Čarni ass. nova, ki se pojavlja na robovih platanovih gozdov v južnem delu Balkanskega polotoka. Uvrščamo jo v zvezo Geranio-Anthriscion Rivas-Martinez 1978, red Geranio-Cardaminetalia hirsutae Brullo in Brullo & Marcenč 1985 in razred Stellarietea mediae R. Tx., Lohmeyer et Preising 1950. Abstract Work describers a new associacion Veronico cymbalariae-Cardaminetum graecae Matevski et Carni ass. nova, that is found on edges of the platane tree forests in the southern part of the Balkan Penninsula. It is classified into the alliance Geranio-Anthriscion Rivas-Martinez 1978, order Geranio-Cardaminetalia hirsutae Brullo in Brullo & Marcenč 1985 and class Stellarietea mediae R. Tx., Lohmeyer et Preising 1950. Uvod Gozdni robovi so element kulturne krajine, ki se razvije na prehodu med gozdnimi in negozdnimi površinami. Površine, kjer se razvi- je takšna vegetacija, so ponavadi podolgovate in ozke, včasih pa se tovrstna vegetacija razvije tudi točkovno, ploskovno pa je razširjena le redko. Združbe se razvijejo na gozdnem robu, zaradi posebnih ekoloških razmer, saj imajo nekatere rastlinske vrste prav tu, v polsenci gozdnega roba, kjer se zaradi opada sproščajo hranilne snovi, svoj ekološki optimum. Gozdne robove lahko razdelimo v več skupin, in sicer: - spomladanski nitrofilni robovi, kjer prevla- dujejo enoletnice (terofiti). Te bomo obrav- navali v nadaljevanju. - nitrofilni robovi, ki jih grade predvsem traj- nice in jih uvrščamo v razred Galio-Urti- cetea. Do sedaj je bilo v Republiki Make- doniji ugotovljenih 8 združb iz tega razreda. (ČARNI, KOSTADINOVSKI & MATEVSKI 1997) - termofilni gozdni robovi, ki jih uvrščamo v razred Trifolio-Geranietea, ki obsega rast- linske združbe, ki se razvijejo na revnejših in toplejših rastiščih. Takšne robove uvr- ščamo v Makedoniji v podzvezo Lathyro- Trifolienion velenovsky Čarni et al. 2000. (ČARNI, KOSTADINOVSKI & MATEVSKI 2000) Spomladanski nitrofilni robovi V teh združbah so dominantne enoletnice, na primer Geranium purpureum, G. lucidum, G. rotundifolium, Stellaria media, S. neglecta, Cardamine hirsuta, Galium spurium, itd. Združbe se začnejo razvijati konec zime in dosežejo svoj optimalni razvoj v aprilu in maju. Nato združbe propadejo, saj se začne sušno in vroče obdobje. Zaradi svoje občutljivosti se pogosto pojavijo na robu gozda, ali pa se raz- širijo tudi pod krošnje dreves. Združbe so raz- širjene v predelih Evrope pod vplivom medite- ranske klime (npr. BRULLO & MARCENČ 1985), 74 V. MATEVSKI, A, ČARNI: Spomladanska nitrofilna robna vegetacija na juž. delu Balkanskega polotoka najdemo pa jih tudi v delih Evrope, ki so pod vplivom atlantske klime (npr. DE FOUCAULT & al. 1983, BIORET, LAHONDÈRE & BOTINEAU 1993), v smeri proti celinskem delu Evrope pa se tovrstna vegetacija počasi izginja. Rivas-Martinez (1978) je opisal zvezo Geranio-Anthriscion caucalis v Španiji in jo označil kot zvezo z mediteransko razširjenostjo, ki se pojavlja tudi v območjih pod atlantskim vplivom. Povezoval jo je z zvezami Hordeion leporini in Taeniathero-Aegilopion. Kasneje (1985) je Brullo (Brullo in Brullo & Marcenô 1985) opisal red Geranio-Cardaminetalia hir- sutae, v katerega je združil zvezi spomladan- skih, terofitskih robnih združb: Geranio- Anthriscion caucalis Rivas-Martinez 1978 in Vailantio-Galion muralis Brullo in Brullo et Marcenô 1985. Na območju južnega dela Balkanskega polotoka je takšne združbe preučeval že OBERDORFER (1954), ki je opisal asociacijo Geranio-Sedetum cepeae, za katero meni, daje vikariantna asociaciji Alliario-Chaeropylletum temuli, ki uspeva v evrosibirki regiji. Takrat jo je uvrstil v zvezo Arction, vendar pa jo lahko po njeni floristični sestavi uvrstimo na red Geranio-Cardaminetalia hirsutae in zvezo Drabo-Cardaminion hirsutae de Foucault 1988, ki je razširjena v zmernih območjih Evrope (DE FOUCAULT 1988). Prav tako sta bili v to zvezo uvrščeni tudi asociaciji Valeriano carinatae-Calepinetum irregularis de Foucault 1988 in Geranio lucidi-Cardaminetum hirsutae de Foucault et Frileux 1983, ki sta bili ugotov- ljeni na ozemlju Republike Makedonije (ČARNI, KOSTADINOVSKI & MATEVSKI 2003). Opis raziskovanega območja Raziskovali smo v južnem delu Balkan- skega polotoka (Slika 1). Raziskovano območje je pod vplivom submediteranske klime. Klima je na območju med Demir Kapijo in Gevgelijo, kjer je združba najbolje razvita, topla in semia- ridna, s srednjo letno temperaturo 14,2° C, pov- prečnimi letnimi padavinami 694 mm in 70 % relativno zračno vlago. Le en popis je bil nare- jen (št. 10) v okolici Kavadarcev, kjer je klima hladnejša in bolj aridna s srednjo letno tempe- raturo 13,6°C, povprečno letno 476 mm pada- vin in 69% relativno vlažnostjo zraka. (FILI- POVSKI, RIZOVSKI & RISTEVSKI 1996) (Slika 2). Združbo smo popisali tudi na polotoku Halki- dika, zahodno od Soluna, kjer je povprečna letna količina padavin 458 mm in srednja letna temperatura 15,6° C. (vir: www.klimadijagram- me.de/Europa/thessaloniki.html) (Slika 3) \ BG ^MKNÎX-- ' GR \ Solun r Lj 13 12V llNA H 1 ( 100 km \ Slika 1. Raziskovano območje. Številke ustrezajo popisom v tabeli 1. Figure 1. Research area. The numbers correspond to the relevés in the Table 1. Večinoma obravnavana združba gradi robo- ve platanovih gozdov, ki so značilni za rečne tokove v toplih predelih vzhodnega Sredozem- lja. V Republiki Makedoniji jih uvrščamo v asociacijo Juglando-Platanetum orientalis Em et Džekov 1961, v okviru razreda Tamarisci- Platanetea orientalis I. et V. Karpati 1961. Razvijejo se na rahlih, peščenih ali kamnitih rastiščih, ki so aluvijalnega izvora in so poplav- ljena ob visokih vodah ter suha preko poletja. (RIZOVSKI & DŽEKOV 1986) Metode Vegetacijo smo popisovali v skladu s stan- dardno srednjeevropsko metodo (BRAUN- BLANQUET 1964) ter pri opisu asociacije upošte- vali veljavni kodeks fitocenološke nomenklature (WEBER, MORAVEC & THEURILLAT 2000). Hladnika ¡5-16: 73-83 (2003) 75 Slika 2. Klimatska diagrama za Valandovo in Kavadarci (Filipovski, Rizovski & Ristevski 1996) Figure 2. Cl.matic diagram for Valandovo and Kavadarci (Kavadarci (Filipovski, Rizovski & Ristevski 1996). Thessalonikt 4 m 15,8 "C 458 mm Slika 3. Klimatski diagram za Solun (vir: www.kIimadijagramme.de/Europa/thessaloniki html) Figure 3. Cl,matic diagram for Thessaloniki (source: www.klimadijagramme.de/Europa/thessaloniki.html). 76 V. MATEVSKI, A, ČARNI: Spomladanska nitrofilna robna vegetacija na juž. delu Balkanskega polotoka Taksone smo določili v skladu z deli HAVEKA (1924-1933), TUTINA s sodelavci (1964-1996) in MICEVSKEGA (1985-2001). REZULTATI Sintaksonomska uvrstitev Stelllarietea mediae R. Tx„ Lohmeyer et Preising 1950 Geranio-Cardaminetalia hirsutae Brullo et Marcen6 1985 Geranio-Anthriscion caucalis Rivas-Marti- nez 1978 Veronico cymbalariae-Cardaminetum gre- cae Matevski et Čarni 2003 RLVAS-MARTINEZ (1978) je novoopisano zvezo Geranio-Anthriscion uvrstil v red Cheno- podietalia. Nato je Brullo (BRULLO & MARCE,\0 1985) opisal zvezo Valantio-Galion muralis in obe zvezi uvrstil v red Geranio-Cardaminetalia hirsutae ter tovrstno vegetacijo ločil od reda Chenopodietalia. DE FOUCAULT (1988) je kasne- je opisal zvezo Drabo muralis-Cardaminion hir- sutae, v katero uvrščamo termofilne združbe iz atlantskega in zmernega dela Evrope. Pri sintaksonomski opredelitvi sestojev smo se odločili, da združbo uvrstimo v zvezo Geranio-Anthriscion, saj se v obravnavanih sestojih pojavljajo naslednje značilne vrste zveze Anthriscus caucalis, Galium spurium in Mysotis ramossisima. Uvrstitev v zvezo z mediteransko razširje- nostjo Valantio-Galion, za katero so značilni predvsem mediteranski elementi, kot so Valantia muralis, Galium murale, Campanula erinus, Parietaria lusitanica, Urtica membra- nacea, itd., verjetno ni prave floristične in ekološke osnove. Značilnice zveze Geranio- Anthriscion in nekatere termofilne vrste (npr. Geranium lucidum, G. purpureum) pa sestoje dobro ločijo od zveze Drabo-Cardaminion, ki je razširjena v zmernih predelih Evrope. Morebiti bi bilo potrebno opisati samostoj- no zvezo (ali podzvezo), ki bi bila razširjena na obrobju vzhodnega mediterana in bi jo flori- stično razlikovale Euphorbia taurinensis, Cala- mintha vardarensis in Lamium garganicum subsp. laevigatum. Vendar pa smo mnenja, da je uvrstitev v zvezo Geranio-Anthriscion ustrez- na, nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, ali se naštete tri vrste pojavljajo tudi v drugih združ- bah reda Geranio-Cardaminetalia hirsutae na južnem delu Balkanskega polotoka in bi jih lahko opredelili kot značilnice (pod)zveze. Za- časno smo uvrstili naštete vrste med značilnice asociacije. Floristična zgradba Dominantni vrsti v združbi sta taksona Cardamine graeca (incl. var. eriocarpa) in Vero- nica cymbalaria. Cardamine graeca je vrsta z južnoevropsko razširjenostjo in se pojavlja v Albaniji, Bolga- riji, Grčiji, Italiji, bivši Jugoslaviji, Rusiji in Turčiji (AKEROVD 1996). Precej pogosta je tudi v južnem delu Republike Makedonije (MICEV- SKI & MATEVSKI 1995). Je zgodnjespomladan- ska vrsta, ki cvete v marcu in kmalu odcvete ter plodi. Plodovi dozorijo konec aprila in v začet- ku maja. Nato vrsta propade. Vrsta ima v teh sestojih svoj ekološki optimum, saj se pojavlja z veliko pokrovnostjo (4-5) in visoko stalnost- jo (V). Prav tako pa vrsta na raziskovanem območju kaže na izrazito navezanost na opisa- na rastišča. Vrsta se pojavlja na Siciliji v asociaciji Cruciato-Buglossoidetum splitgerberi Brullo in Brullo et Marceno 1985 iz zveze Valantio- Galion murale. (BRULLO & MARCENČ 1985) Vrsto Cardamine graeca sta Brullo in Marcenč uvrstila med karakteristične vrste asociacije. V popisih s Sicilije se pojavlja vrsta s pokrovnost- jo do 2 in stalnostjo HI. Kljub temu, da se vrsta pojavlja tudi na Siciliji, kjer jo uvrščajo med značilnice asociacije, smo se na podlagi dia- gnostičnih vrst, med katerimi so tudi značilnice dveh različnih zvez (OBERDOFER 1968), odlo- čili, da opišemo novo asociacijo. V združbi dosega veliko stalnost (V) in pokrovnost (1-3) tudi vrsta Veronica cymbala- ria, kije prav tako jugovzhodnoevropska vrsta. V Republiki Makedoniji jo najdemo v osred- njem in južnem delu, kije pod vplivom modifi- cirane mediteranske klime (BORNMULLER 1928, SOŠKA 1940, DRENKOVSKI 1969). To vrsto so prav tako našli na Siciliji, kjer je dominantna Hladnika 15-16: 73-83 (2003) 77 vrsta v asociaciji Parietario lusitanicae-Veroni- cetum cymbalariae Brullo in Brullo et Marcenö 1985 (BRULLO & MARCENÖ 1985), ki jo prav tako uvrščamo v zvezo Valantio-Galion. Vrsto lahko obravnavamo kot lokalno značilno vrsto (DIERSCHKE 1994). Med značilnice zveze Geranio-Anthriscion smo uvrstili vrste Galium spurium, Myosotis ramossisima in Anthriscus caucalis. Prav tako so dobro zastopane vrste reda Geranio- Cardaminetalia hirsutae: Géranium lucidum, Géranium purpureum, G. rotundifolium, Sedum cepaea, Valerianella carinata in druge. Med značilnice razreda smo uvrstili vrste Bromus sterilis, Orlaya daucoides, Tragopogon dubius, Fumaria kralikii, Stellaria media, itd. Opazimo lahko, da se v tabeli število vrst iz razreda Galio-Urticetea poveča v popisih, ki so bili narejeni na večji nadmorski višini, kar je tudi razumljivo, saj združbe reda Geranio- Cardaminetalia hirsutae postopoma prehajajo v zvezo Alliarion, kar je opazil že OBERDORFER (1954). Kot nomenklatorični tip asociacije v skladu s Kodeksom (WEBER, MORAVEC & THEURILLAT 2000) smo izbrali popis 5 v tabeli 1. (Holotypus hoc loco: Tab. 1/5) Ekološke razmere Asociacija Veronico-Cardaminetum grae- cae je opisna z južnih delov Balkanskega polo- toka, kjer prevladuje submediteranska klima. Razvija se na območju gozdov združbe Querco cocciferae-Carpinetum orientalis Oberdorfer 1948 emend. Ht. 1954. Ob rekah na tem ob- močju uspevajo gozdovi platan. Združba Vero- nico-Cardaminetum graecae se ne pojavlja neposredo ob vodi, temveč nekoliko više na pobočjih, ki pa so še pod vplivom vlažne mikro- klime (Slika 4). Rastišča združbe so skoraj iz- ključno senčna, predvsem na hladnejših legah (N-NE), pod širokimi krošnjami platan (Plata- nus orientalis). Tla so pogosto krušljiva in ini- cialna. V okviru mikrolokacije lahko ugotovi- mo, dajo najdemo pod tistimi platanami, ki so najviše na bregu in se navezujejo na združbo Querco cocciferae-Carpinetum orientalis. Na teh rastiščih je zaradi bližine reke bolj vlažna klima kot v kontaktni združbi Querco cocciferae-Carpinetum orientalis, hkrati pa je združba Veronico-Cardaminetum. že zunaj vpli- va visoke talne vode. Tu so ugodna rastišča za razvoj nežnih enoletnic. Združba je optimalno razvita zgodaj spomladi in njene prevladujoče vrste plodijo, še preden nastopi poletna suša in vročina, ki sestoje uničita. Rastline preživijo v obliki semen, kar je prilagoditev na neugodne razmere poleti. •Jugi aiid^Plataiie tum Querco cocciferae- Carpinetum orientalis eromco-Cardaminetum graecae Slika 4. Mikrolokacija združbe. Figure 4. Microlocation of the community. 78 V. MATEVSKI, A, ČARNI: Spomladanska nitrofilna robna vegetacija na juž. delu Balkanskega polotoka Na območju Demir Kapije smo združbo popisovali nad železnico, saj pod železnico pogosto poplavlja reka Vardar in se tu združba ne pojavlja. Združba je optimalno razvita na manjših nadmorskih višinah (med 80 in 100 m), med- tem ko se na večjih postopoma izgublja. Tako lahko opazimo na večjih nadmorskih višinah večji delež trajnic, predvsem iz razreda Galio- Urticetea. Povzetek V delu smo opisali asociacijo Veronica cymbalariae-Cardaminetum graecae. Združba se pojav- lja na južnem delu Balkanskega polotoka, v arealu gozdov, ki jih uvrščamo v asociacijo Querco cocciferae-Carptnetum orientals. Pojavlja se ob rekah in potokih, kjer se razvije združba Juglando- Platanetum orientlis. Združba se razvije nekoliko više nad nivojem vode, vendar pa še pod vplivom vlažne klime. Uspeva predvsem na hladnih legah, na strmih in deloma krušljivih tleh Dominantni vrsti v združbe sta Cardamine graeca (incl. var. eriocarpa) in Veronica cymbalaria Prva je vrsta z južnoevropsko razširjenostjo in se pojavlja v Albaniji, Bolgariji, Grčiji, Italiji bivši Jugoslaviji, Rusiji in Turčiji. Precej pogosta je tudi v južnem delu Republike Makedonije Je zgod- njepomladanska vrsta, ki cvete v marcu, ki kmalu odcvete in plodi. Plodovi dozorijo konec aprila in v začetku maja. Nato rastlina popade in preživi neugodne razmere v obliki semen Tu so za to vrsto optimalne ekološke razmere, saj se pojavlja z veliko pokrovnostjo (4-5) in visoko stalnostjo (V), prav tako pa kaže vrsta veliko navezanost na te sestoje. V združbi dosega veliko stalnost (V) in pokrovnost (1-3) tudi vrsta Veronica cymbalaria ki je prav tako jugovzhodnoevropska vrsta. V Republiki Makedoniji uspeva v osrednjem in južnem delu KI je pod vplivom modificirane mediteranske klime. Poleg vrst Cardamine graeca (incl. eriocarpa) in Veronica cymbalaria smo med značilnice aso- ciacije uvrstili tudi taksone Euphorbia taurinensis, Calamintha vardarensis in Lamium garagani- cum subsp. laevigatum. Nadaljnje raziskave bodo pokazale ali lahko sestoje v južnem delu Balkan- skega polotoka ločimo v posebno zvezo (oz. podzvezo), ki bi jo karakterizirale naštete vrste Med značilne vrste zveze Geranio-Anthriscion smo uvrstili vrste Galium spurium, Myosotis ramossisima in Anthriscus caucalis. Prav tako so dobro zastopane vrste reda Geranio-Carda- mmetaha hirsutae: Geranium lucidum, Geranium purpureum, G. rotundifolium, Sedum cepaea Valenanella carinata in druge. Med značilnice razreda smo uvrstili vrste Bromus sterilis Orlaya daucoides, Tragopogon dubius, Fumaria kralikii, Stellaria media, itd. Opazimo lahko, da se v tabeli število vrst iz razreda Galio-Urticetea poveča v popisih (10-13) ki so bih narejeni na večjih nadmorskih višinah, kar je tudi razumljivo, saj združbe reda Geranio- Cardammetalia hirsutae postoma prehajajo v zvezo Alliarion. Summary The paper deals with the association Veronica cymblariae-Cardaminetum graecae. The associa- tion appears in the southern part of the Balkan Peninsula in the area of forests of the Querco cocci- ferae-Carpinetum orientalis. It crops up along rivers and creeps where the association Juglando- Platanetum orientalis develops. The association develops slightly higher above the water level however, still under the influence of humid climate. It prospers particularly in cold places, in steep and partially crumby soils. The dominant species of the association are Cardamine graeca (incl. var. eriocarpa) and Veronica cymbalaria. The first one is a species spreading in the southern part of Europe It appears in Albania, Bulgaria, Greece, Italy, former Yugoslavia, Russia and Turkey. It also appears very often in the southern part of the Republic of Macedonia. It is an early spring species blooming in March Hladnika 15-16: 23^fl (2003) It ceases blooming very soon and produces fruit that is ripe at the end of April or at the beginning of May. The plant survives under unfavourable circumstances in a form of seeds. Here is its ecolo- gical optimum, since it appears with a large coverage value (4-5) and high constancy (V). In the association, there is also a species Veronica cymbalaria that is also a south-eastern European species reaching high constancy (V) and coverage (1-3). In the Republic of Macedonia, this species is found in the central and southern part that is under the influence of a modified Mediterranean climate. In addition to the species Cardamine graeca (incl. eriocarpa) and Veronica cymbalaria, the spe- cies like Euphorbia taurinensis, Calamintha vardarensis and Lamium garaganicum subsp. laeviga- tum are classified under the characteristic species of the association. Further research will show whether the stocks in the southern part of the Balkan Penninsula could be differentiated in a special alliance (or suballiance), which could be characterized by the listed species. Among the characteristic species of the alliance Geranio-Anthriscion, the following species have been classified: Galium spurium, Myosotis ramossisima and Anthriscus caucalis. Also the spe- cies of the order Glechometalia hirsutae are well presented, such as: Geranium lucidum, Geranium purpureum, G. rotundifolium, Sedum cepaea, Valerianella carinata and others. Among the charac- teristic species of the class Stellarietea mediae, the following species have been classified: Bromus sterilis, Orlaya daucoides, Tragopogon dubius, Fumaria kralikii, Stellaria media etc. It can be noticed in the table that the number of species from the class Galio-Urticetea increa- ses in releves (10-13) that have been sampled at higher altitudes. This can be understood, since the associations of the order Geranio-Cardaminetalia hirsutae gradually pass into the alliance of Alliarion. Zahvala Zahvaljujeva se Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvu za izobraževanje in znanost Republike Makedonije, ki je raziskavo finančno podprlo v okviru projek- ta meddržavnega sodelovanja. Dodatek Lokahtete popisov: 1. Demir Kapija; Gradec-Klisura (MK), 2. Demir Kapija: Gradec-Klisura (MK), 3. Demir Kapija: Gradec-Klisura (MK), 4. Demir Kapija: Klisura-Demir Kapija (MK) 5 Demir Kapija: Gradec-Klisura (MK); 6. Gevglija: Udovo-Gradec (MK), 7. Gevgelija- Udovo- Gradec (MK), 8. Gevgelija: Udovo-Gradec (MK); 9. Demir Kapija: Klisura - Demir Kapija (MK) 10. Kavadarci: Mrezicko (MK), 11. Stratoni - Olympiada (GR), 12. Aranea-Poligyros (GR) 13* Aranea-Poligyros (GR). Manj pogoste vrste: 1. Crepis sancta (L.) Babcock +, 2. Knautia integrifolia (L.) Bertol +, Arum Orientale Bieb. subsp. lucanum (Cav. & Grande) Prime +, Rumex tuberosus L. +, 3. Achillea millefo- lium Fnv. +, Smyrnium perfoliatum L. +, 4. Lunaria annua L. +, 5. Alliaria petiolata (MB) Cav et Grande +, Asparagus tenuifolius Lam. +, 6. Prunus mahaleb L. juv. +, 7. Hypericum monbretii Spach +, 8. Anthoxanthum odoratum L. +, Lactuca perennis L. +, Trifolium speciosum Willd. +, Campanula lingulata W.&K. +, 9. Jasminum fruticans L. juv. +.2, Poa trivialis L. +, 10. Geum urbanum L + Saxífraga tridactylites L. +, Fraxinus ornus L. juv. +.2, 11. Calystegia sepium (L.) R.Br. +, Campanula trachehum L. +, Euphorbia amygdaloides L. +, Luzula foersteri (Sm.) DC +, Rubia tinctorum L + Quercus ilex L. juv. +, Polystichum aculeatum (L.) Roth +, Silene vulgaris (Moench) Gracke + Sorbul torminalis (L.) Crantz juv. +, 12. Aristolochia pallida Willd. +, Doronicum columne Ten +' Draba murahs +, Carex distachya Desf. +, Phillyrea media L. +, Origanum vulgare L. +, Ranunculus nea- politanus Ten. +, 13. Bilderdykia convolvulus (L.) Dumort +, Lactuca serriola L + 80 V. MATEVSKI, A, ČARNI: Spomladanska nitrofilna robna vegetacija na juž. delu Balkanskega polotoka Literatura AKEROYD B. J., 1996: Cardamine L. In: T.G. Tutin & al. (eds.) Flora Europaea 1: 346-351, Cambridge. BORNMÜLLER J., 1928: Beitrag zur Flora Mazedoniens m. Engler's Bot. Jahrbücher 61: 1-195. BRAUN-BLANQUET J„ 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Spinger Verlag. Wien, 865 pp. BIORET F., C. LAHONDÈRE & M. BOTINEAU, 1993: Contribution à l'étude des végétations nitophiles vernales du littoral du Centre-Ouest de la France. Bulletin de la société botanique du centre- ouest n.s. 24: 191-218. BRULLO S. & C. MARCENÓ, 1985: Contributo alla conoscenza délia vegetatione nitrofila délia Sicilia. Colloques phytosociologiques 12: 23-148. DIERSCHKE H., 1994: Pflanzensoziologie, Grundlagen und Metoden. Ulmer, Stuttgart. 683 pp. ČARNI A., M. KOSTADINOVSKI & V. MATEVSKI: 1997: Les associations des ourlets nitrophiles en Macédonie. Colloques Phytosociologiques 27: 289-300. ČARNI A., M. KOSTADINOVSKI & V. MATEVSKI, 2000: »Saum« (fringe) vegetation (Trifolio- Geranietea) in the Republic of Macedonia. Acta Botanica Croatica 59(1): 279-329. ČARNI A., M. KOSTADINOVSKI & V. MATEVSKI, 2003: Species composition and syntaxonomic consi- deration of two communities of the Drabo-Cardaminion hirsutae in the southern part of the Republic of Macedonia. Acta Botanica Croatica 62(1): 47-56. FOUCAULT DE B. & P.-N. FRILEUX, 1983: Données phytosociologiques sur la végétation des ourlets nitrophiles du nord-ouest et du nord de la France. Colloques phytosociologiques 8: 287-303. FOUCAULT DE B., 1988: La contribution à la connaissance phytosociologique des corniches rocheu- ses de la vallée de l'Argenton, entre Argenton-Château et Massais (Deux-Sèvres). Bulletin de la société botanique du centre-ouest n.s. 19: 39-64. FILIPOVSKI G., R. RIZOVSKI & P. RISTEVSKI, 1996: Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-počveni- te zoni (regioni) vo Republika Makedonija. Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje. 177 pp. HAYEK A., 1924-1933: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae, I-III. Feddes Repert., Beih., 30. Dahlem bei Berlin. MICEVSKI K., 1985-2001: Flora na Republika Makedonija 1(1-5). MANU, Skopje. MICEVSKI K. & V. MATEVSKI, 1995: Cardamine L. (Cruciferae). In: K. Micevski (ed.): Flora na Republika Makedonija 1(3): 620-630, MANU, Skopje. OBERDORFER E., 1954: Über Unkrautgesellschaften der Balkanhalbinsel. Vegetatio 4(6): 379^111. OBERDORFER E.,1968: Assoziation, Gebietassoziation, geographische Rase. In: R. Tüxen (ur.) Pflanzensoziologische Systematik, Junk, The Hague, p. 124-141. RIVAS-MARTÍNEZ S., 1978: Vegetatio Hispaniae. Notula V. Anal. Inst. Bot. Cavanilles 34: 553-570. RIZOVSKI R. & S. DŽEKOV, 1986: Juglando-Platanetum orientalis Em et Džekov 1961. In: B. Jovanovic: Prirodna potencialna vegetacija Jugoslavije (Režime). Naucno vece Vegetacijske karte Jugoslavije, Ljubljana, s. 49. SOŠKA T., 1940: Beitrag zur Kenntnis der Schluchtenfloren von Südserbien, IV. BSS Sk., 22(8): 169-181. WEBER H. E., J. MORAVEC & J.-P. THEURILLAT, 2000: International code of phytosociological nomenclature. Journal of Vegetation Science 11: 739-768. TUTIN T.G., N.A. BURGES, D.H: VALENTINE, S.M. WALTERS, D.A. WEBB, 1964-1996: Flora Europea, I-V. Cambridge. •HKiffiiffim Hladnika 15-16: 73-83 (2003) 81 Frekvenca / Frequency Presenca / Presence r — c^ •. CS m iTi O? — UJ O O o vi o\ 't 2 — N av r» Z oo — d + + 5 C rt w C 3 rf S t« W ež U « bfi 8 S S 3 60 u G I 3 S .5 ^ C « I v 1 8 N S P O •S ° n a) ca -S 1 ° £3 4) eJ 3 C rt >0 ** •JS O c 2 ^ < cd 13 .2 •s -s ¡2 ¡2 r- o o B (N — Z S ^ Oi M Z .c 1 i 15 8.1 5" ° 11 S S > 5 'S lllll 5 ž, ¡2 tr o -S £ 3 "S « N U, fl, w ž w Z < 8 Bi s m ..gs 'S I p 2 11 3 J i H U rz o 3 -3 "c ^C & S 3 | a- I, £ ! 6 8 g « 3 a .3 s S s s a s .2« 3 -3d i i Si si «s S '5 S o |||I o oo«o>>u>< o J? 60 «Oh 82 V. MATEVSKI, A, ČARNI: Spomladanska nitrofilna robna vegetacija na juž. delu Balkanskega polotoka Hladnika 15-16: 91-100 (2003) 83 r- + <£> + 3 v -i u . ~ Cu tn Sio g % co Iii c ö a 2 ^ U ; Ë J »S5EE 1 6 I -3 a a Ë i « —i m a -s *> £¡1 £ .2 3 lis ö Q- >> « o ,2 4-Ö 8- >> ou s z a s: > £ S su 8 < u