glasilo krajevne konference szdl ilirska bistrica datum: 20.09.1982 Cena: 10 din Leto 3. Številka 9 Dragi krajani, po dupustniškem premoru, ki smo si ga kajpak privoščili tudi oblikovalci vašega glasila, se zopet oglašamo. Upamo, da smo tudi tokrat uspeli zbrati in zapisati tisto, za kar smo smatrali, da zanima nas vse. Čas dopustov je torej mimo. Dasiravno ga je vsak preživel po svoje, upamo, da je minil prijetno: ob morju, morda v planinah ali pa — kar doma. Malce zaradi stabilizacije, malce pa tudi, ker je doma še vedno najlepše. Kakorkoli, glavno je, da smo se odpočili, sprostili. Pa pomislili tudi o čem drugem, obiskali sorodnike, pokramljali s sosedom, se sprehodili po našem mestu s počasnejšim ko- rakom, ponovno odkrili stare znance — vse te drobne, pa pomembne stvar, za katere običaj no med letom nimamo časa. Konec poletnega razpoloženja označuje tudi pričetek novega šolskega leta. Pouk se bo letos prvič pričel tudi v novozgrajeni šoli (zato smo jo tudi dali na naslovno stran), ki so jo naši šolarji že hudo potrebovali. Moči za delovni zalet tja do novega leta smo si torej nabrali. Saj jih bomo tudi potrebovali — postoriti je treba še marsikaj, da bi kar najbolj uspešno gospodarili in pomislili tudi na jutrišnji dan tako kot na dandanašnji: delovno in odgovorno. Saj življenje navsezadnje ni sestavljeno samo iz dopusta in prazničnih dni, mar ne? Uredniški odbor Gospodarska gibanja v naši občini v letu 1982 Začetek tekočega srednjeročnega obdobja je značilen po izrednem zaostrovanju bilančnega položaja države predvsem v odnosih s konvertibilnim območjem, kar močno vpliva na pogoje gospodarjenja ter uresničevanje ciljev, zastavljenih v srednjeročnih planskih dokumentih. Ilirskobistriško gospodarstvo je že v preteklem letu predvsem v drugi polovici leta občutilo zaostritev odnosov na področju zunanje trgovinske likvidnosti. Industrijska proizvodnja je v drugi polovici leta zabeležila padec predvsem zaradi omenjenih možnosti uvoza surovin in repromaterialov ter neurejenosti na področju dohodkovnih povezovanj v reprocelote OZD. Zaostrene gospodarske razmere so pogojevale zniževanje vseh oblik porabe. Izreden padec beležimo na področju investicijske.porabe, ki je praktično popolnoma zastala. Prekoračitev sredstev v obliki pospeševanja izvoza ter investicij za proizvodnjo hrane in blagovnih rezerv. Na področju osebnih dohodkov beležimo nadpovprečno rast, ki ni bila v skladu z dohodkovnimi gibanji in rastjo produktivnosti. Gibanja v prvi polovici leta 1982 kažejo, da se posamezni pomembni cilji ne uresničujejo tako, kot smo predvidevali z resolucijo in kakor smo pričakovali njihovo uresničitev do konca leta. Predvsem je zaskrbljujoča izredno nizka rast industrijske proizvodnje, ki je dosegla 94,9% lanskoletne. Obseg industrijske proizvodnje je po posameznih DO sledeča: TOK 104%, Plama 85,3% in Lesonit 96%. Ostale gospodarske dejavnosti v občini so dosegle rast kot v enakem obdobju preteklega leta. Izvoz se v prvi polovici leta giblje v okviru resolucijskih določil ter je bistveno nad doseženim v preteklem letu (82,4% pokritje uvoza). Gospodarska gibanja v osmih mesecih kažejo predvsem ugoden pozitiven premik industrijske proizvodnje, ki se je povzpela na 98,3 % lanskoletne, dočim so izvozna gibanja nekoliko stagnirala,, saj smo v osmih mesecih dosegli pokritje uvoza na konvertibilno območje s 74,5 %. Ocena gibanja industrijske proizvodnje za 10 mesecev 1.1, je ugodna, saj pričakujemo, da bomo dosegli lanskoletno raven ali jo morda celo presegli. Na ostalih področjih gospodarstva so trendi v osemmesečnem obdobju pozitivni, razen na področju preskrbe, kjer beležimo padec. Kljub negativni gospodarski rasti v prvi polovici leta pa je zaposlenost porasla za 1 %, kar ob doseženih rezultatih pomeni pomemben padec produktivnosti. Problematično postaja zaposlovanje na področju družbenih dejavnosti, saj že drugo leto zapored povečuje zaposlovanje po stopnji 6 %. Kljub nekaterim ugodnejšim trendom v drugi polovici leta pa v naši občini tako na področju pridobivanja dohodka kot fizičnih pokazateljev beležimo bistveno slabše rezultate kot v SRS in regiji, kar nas mora maksimalno mobilizirati na vseh nivojih in področjih dela, da predvsem s spremenjenim odnosom do dela popravimo gospodarsko rast. Telefonsko omrežje zgrajeno, centrala bo v treh dneh . .. Prav gotovo veliko naših občanov v teh dneh nestrpno pričakuje, kdaj se bo končno oglasil telefonski zvonec. Po že večkrat odloženih rokih izgradnje je sedaj začetek obratovanja pred durmi. 12. avgusta je namreč izvajalec del, TEGRAD iz Ljubljane, končal z gradnjo sekundarnega zemeljskega telefonskega omrežja. Izvršeni so bili že vsi preizkusi in meritve in rezultati so zadovoljivi. Tudi telefonska centrala je bila zmontirana sredi meseca avgusta, nakar so sledila še razna preizkušanja in meritve. Po zadnjih informacijah sodeč, se prične priklapljanje novih naročnikov po 25. septembru. Kot smo izvedeli pri Podjetju za PTT promet, bo nato v najkrajšem času do 1. oktobra pri-klopljenih 200 novih naročnikov, še ostalih 100, ki so že vplačali pri KS, pa v mesecu oktobru. V teh dneh nam je ostalo še nekaj manjših področij (Kosovelova, Sercerjeva, Kettejeva, Vodnikova ulica), kjer je potrebno še urediti zračne linije in telefonsko instalacijo v hišah. Tudi tem naročnikom bo kar se da hitro izdelana manjkajoča instalacija. Slovesno za krajevni praznik Letošnji praznik našega mesta, 7. maj, smo krajani proslavili še posebej slovesno. Vsakoletnim prireditvam, ki jih na ta dan pripravljamo v spomin na dan, ko je bilo naše mesto d okončno osvobojeno, je letošnje praznovanje ponudilo tudi izjemen dogodek. Po 62. letih je našel pot nazaj domov SOKOLSKI PRAPOR, svetinja mnogih generacij naših športnikov in narodnjakov, trn v očesu fašističnih okupatorjev. Sokolski prapor je znova doma, v svobodni domovini, na častnem mestu v nekdanjem SOKOLSKEM DOMU. Vojko Čeligoj V slavnostni povorki se je s Titovega trga za soko/skim praporom zvrstila mladina in krajani s prapori borcev, sindikatov, planincev, tabornikov, gasilcev, borcev, strelcev, voznikov, mladih telovadcev v telovadnih oblekah, nekdanjih članov Sokola in gostov. Nekdanji SOKOLSKI DOM si je za to priliko odei pražnje lice. Predsednik skupščine občine, tov. Ivan Bergoč, je ob vhodu odkril spominsko ploščo, ki bo pričala mladim rodovom, da je tu že leta 1912 zrasel SOKOLSKI DOM - žarišče športnega in narodnega življenja v bistriški dolini. Ob sokol-skem in drugih praporih so se na stopnicah doma zbrali nekdanji člani bistriškega SOKOLA in gostje. Svečane seje sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij našega mesta je vodil tov. Danilo Gerk, ki je v slavnostnem nagovoru nanizal uspehe, pa tudi naloge, ki čakajo krajane našega mesta. Letošnja priznanja O F za pomembne uspehe pri družbenem delu v naši krajevni skupnosti so ob tej priliki prejeli prof. Tomo Šajn, Branko Mizgur; Jože Mateta in Pavel Kovačič. Slavje tega dne, ki se ga je udeležila tudi delegacija pobratim-ske krajevne skupnosti Viškovo, se je preneslo v Dom JLA, kjer je dr. Fran Juriševič pripravil bogato razstavo poštnih in drugih dokumentov na temo ,,Narodni preporod na Primorskem" Pred nekdanjim SOKOLSKIM DOMOM je tov. Karel Sakel-šek, sekretar obč. konf. SZDL, zbrani množici spregovoril o vlogi telovadnega društva Sokol v naši narodni zgodovini in o dramatičnem reševanju sokolskega prapora pred fašističnimi zavojevalci. Delegacija TVD PARTIZAN NARODNI DOM iz Ljubljane, ki je 42 let čuvala naš sokolski prapor, je le-tega predala nekdanjim članom našega Sokola, le—ti pa v roke mladim športnikom Ilirske Bistrice. Telovadni nastop dekliške skupine mladih telovadk osnovne šole in ubrano petje MPZ Dragotin Kette sta povečali slavnostno vzdušje Obnovljene mestne ulice V letošnjem poletju smo asfaltirali oziroma obnovili več ulic in pločnikov v našem mestu. Najprej je bil urejen del ulice s pločnikom v Vojkovem drevoredu ob marketu. Tako so pešci pridobili več kot potreben urejen pločnik pa tudi odvodnjavanje meteornih vod je zadovoljivo rešeno. Urejen je bil tudi dodatni asfaltni pas za zavijanje v Gregorčičevo ulico. V mesecu juliju pa je izvajalec del, Cestno podjetje Koper, asfaltiralo še pločnik v Kidričevi ulici. Pokrpane in obnovljene so bile tudi ostale ulice na Partizanskem hribu. V celoti obnovljen in asfaltiran je bil del Gubčeve ceste od križišča ,,pri Jožkotu" do križišča s Sercerjevo ulico. Največje delo pa je bilo vsekakor izvršeno v Prešernovi ulici. Izdelan in razširjen je nov pločnik, celotna ulica pa je dobila novo asfaltno prevleko. Vsa zgoraj navedena dela so veljala skoraj 3 milione din. Da se je lahko realiziral tako obsežen program del, sta Krajevna skupnost in Samoupravna komunalna interesna skup- Po/aganje asfaltne prevleke v Prešernovi ulici nost združili finančna sredstva, pa še izvajalec je priskočil na pomoč s kreditom. Zavarujmo arheološka najdišča Iz poročila Zavoda za spomeniško varstvo Gorica za leto 1981 je razvidno, da Zavod nadzoruje dve pomembni arheološki območji — teren med železniško postajo v Ilirski Bistrici in betonarno Primorjater eksploatacijsko polje kamnoloma nad cesto proti Sviščakom (predzgodovinsko grobišče). Ko so pripravljali teren za betonarno pri železniški postaji Ilirska Bistrica, so dela posegla v najožje varovalno območje arheološkega terenskega spomenika — mesto porušene cerkve sv. Trojice. Lokaliteta tega območja je arheološko evidentirana po Zavodu za spomeniško varstvo Gorica leta 1975 na osnovi ljudskega izročila, da gre za najstarejšo cerkev v Ilirski Bistrici in da je bilo ob njej pokopališče. Ocenjuje se, da je mesto stare cerkve potencialno srednjeveško najdišče. Zavod je zato izpeljal ustrezni zavarovalni postopek s tem, da je dosegel odmik predvidene gradnje betonarne, glede najdišča pa se bo letos opravilo sondiranje. Za drugo omenjeno arheološko varovalno območje (grobišče nad kamnolomom) je Zavod zahteval preusmeritev investitorjevih želja s tem, da bi se kamnolom širil proti sedanjemu vzhodnemu robu. Tudi tu se bodo na domnevno arheološko manj pomembnem delu grobišča izvrševala predhodna kontrolna sondiranja. Dokaj dela in truda je bilo vloženega za preparacijo keramičnega gradiva iz izkopavanj na tem grobišču leta 1978, vendar delo le počasi napreduje. V Sloveniji ni ustrezne pre-paratorske delavnice, ki bi prevzela celotno gradivo v obdelavo, pa tudi sredstva za to delo so zelo oemejena. Krajani pa namreč upamo, da bodo ti in drugi arheološki eksponati v doglednem času tudi razstavljeni. . T „VOZNIK" nova prometna organizacija V zadnjem času vidimo na naših cestah vse več tovornjakov z nalepko ,,VOZNIK" — poslovalnica Ilirska Bistrica. To so tovornjaki vseh vrst, različne nosilnosti, ki opravljajo raznovrstne prevoze. Organizacija „VOZNIK" je zadruga avto-prevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije. Svoj sedež ima v Šempetru pri Novi Gorici, od 1. februarja 1981 pa posluje poslovalnica tudi v našem mestu, in sicer v stavbi Doma obrtnikov v Bazoviški ulici št. 13. Da bi zvedeli kaj več o dejavnosti zadruge, o načrtih in težavah, ki jih spremljajo pri vsakdanjem delu, smo se pogovarjali s prometnikom tov. Francem Miklavcem. "IHHMM — Koliko članov je združenih v „VOZNIKU" in s koliko tovornjaki oziroma gradbenimi stroji razpolagate? V naši zadrugi je včlanjenih 125 članov, ki razpolagajo s 83 tovornjaki — kesonarji, 34 tovornjaki — prekucniki in 8 gradbenimi stroji. Omeniti velja, da je precej članov tudi iz sosednje republike Hrvatske. — Kakšne storitve opravlja ,,VOZNI K"? Opravljamo vse vrste prevozov, specialne prevoze, dvigamo razna bremena z avtodvigalom, opravljamo pa tudi razna gradbena dela z ustrezno strojno mehanizacijo. — Člani zadruge imajo gotovo kakšne ugodnosti oziroma prednosti v primerjavi s samostojnimi obrtniki. Članom zadruge posredujemo delo in preko nas sklepajo pogodbe za večja dela. Sestavljamo tudi fakture za opravljeno delo in skrbimo za njihovo plačilo. — Pri svojem delu imate verjetno tudi probleme, še posebno danes v zaostrenih gospodarskih razmerah. Kako jih rešujete? Danes je največji problem nabava novih avtoplaščev, saj jih zasebniki danes zelo težko kupijo. Možna je le nabava z ustreznim deležem deviz. Naša zadruga pa ima možnost nabave plaščev s skupnim nastopom ostalih zadrug. — Kakšni so nadaljnji načrti zadruge? Skušali bomo čimbolj dvigniti kvaliteto poslovanja, zmanjšati prevozne stroške, kar pomeni, da bomo za tovornjake naše zadruge preskrbeli prevoze za obe smeri, kolikor se bo le dalo. Tako bi zreducirali število „prevoznih" kilometrov. — Ali mislite, da predstavljate resno konkurenco ostalim cestnim prevoznikom? Mislim, da samo dopolnjujemo ponudbo na tem področju. Ker imamo različne vrste vozil, samo zapolnjujemo vrzeli v tej dejavnosti. Sedaj, ko smo v poslovni skupnosti cestnih prevoznikov SRS, imamo tudi enotno ceno, kot vsi ostali prevozniki. V lanskem letu smo imeli v osmih mesecih 4,5 milijarde starih dinarjev realizacije. Dejstvo je, da je zadruga ,,VOZNI K" popestrila ponudbo storitev v transportni dejavnosti. V primeru potrebe enostavno pokličeš poslovalnico, tel. št. 81 150 in že izveš, kdaj lahko dobiš prevoznika za večji ali manjši tovor. Po razgovoru smo zaželeli predstavnikom poslovalnice še veliko uspehov in da bi v čimvečji meri izpolnili delovni Plan. z. Trebeč Prve dejavnosti raziskovalne skupnosti Raziskovalna skupnost je v naši občini do konca minulega leta slonela le na razmenih nekaterih entuziastov, ki so naredili občasno s svojo dobro voljo kaj za to skupnost. Vendar pa večje vloge ta skupnost ni odigrala, ker je tudi ni mogla. V začetku letošnjega leta so se stvari v raziskovalni skupnosti zasukale na bolje, čeprav še ne tako, kot bi si želeli. Prva akcija raziskovalne skupnosti je bila organizacija republiške razstave Inovacije za stabilizacijo 82, ki so se ji kot razstavljalci pridružili tudi domači inovatorji, in sicer od DO LESONIT ter JAVOR Bač, od posameznikov pa Marjan MA-CAROL in Miro DERENČIN ter Danilo GAŠPERŠIČ. Ob zaključku razstave, ki je vzbudila precejšnje zanimanje med občani, saj je bila prva razstava s takšno tematiko pri nas, smo organizirali okroglo mizo na temo inovacij in inova-torske problematike. Okrogla miza, ob kateri so bile prisotne Primorske novice in RTV Koper, je pokazala vrsto problemov in vprašanj, ki jih bo potrebno sistematično rešiti v okviru širše družbe. Ob tej priliki so bila podeljena priznanja domačim razstavljalcem ter dr. Gabrijelu DEVETAKU in ing. Antonu ŠTRAJNU za njuno dolgoletno delo na področju inovacijske dejavnosti. Sedaj je v teku raziskava o racionalizaciji električne energije, ki se je pričela prav na pobudo raziskovalne skupnosti, izvaja pa jo inštitut Jožef Štefan. V zvezi s to raziskavo o racionalizaciji električne energije imamo predvsem v mislih velike porabnike kot so LKI LESONIT, PLAMA Podgra in Tovarna organskih kislin. Ledina na polju raziskovalne skupnosti je zaorana, potrebno bo pa še mnogo truda, da bo to polje tudi bogato obrodilo. Vladimir Čeligoj Šoferji in avtomehaniki so ocenili svoje delo Na rednem občnem zboru Združenja šoferjev in avtome-hanikov v občini Ilirska Bistrica so člani pregledali svoje delo v preteklem mandatnem obdobju in ugotovili, da so v tem času delovali uspešno in prav zaradi tega dosegli tudi pomembne uspehe. Posebno pomembne uspehe so dosegli na področju povezovanja in sodelovanja z Avtomoto društvom „lvan BROZINA - SLOVAN" Ilirska Bistrica, s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pri vzgoji šolske mladine na področju prometne varnosti v akciji „KAJ VEŠ O PROMETU". Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil tov. Marjan LUKANČIČ, in drugih organov občnega zbora, je besedo prevzel dosedanji predsednik ZŠAM, Jadran JENKO. V poročilu je orisal predvsem delo dosedanjega izvršnega odbora. Posebej se je zadržal na uspehih, ki jih je ZŠAM doseglo v preteklem mandatnem obdobju in nakazal smernice za nadaljnje delo. Zahvalil se je vsem aktivnim članom združenja in priporočal, da se delo združenja še popestri in pritegne v združenje slehernega voznika motornih vozil, saj je tako dana najboljša možnost za medsebojno povezovanje šoferjev za ustvarjanje tovarištva in medsebojne pomoči za vzgojo in usposabljanje voznikov motornih vozil. Posebej je opozoril na sodelovanje voznikov motornih vozil na vseh področjih prometne varnosti, saj disciplina in spoštovanje prometnih predpisov zagotavljata varno vožnjo, zmanjšanje življenjskih tragedij in preprečujeta premoženjsko škodo. V razpravo se je vključil tudi predsednik za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini, ki je prisotne seznanil o tesnem povezovanju z ZŠAM in poudaril, da je potrebno tudi v bodoče posvečati veliko pozor-oosti cestno prometni vzgoji, da bi zmanjšali nezaželene in večkrat tragične posledice. Posebej je opozoril na veliko pomembnost vzgoje šolske mladine, traktoristov in vseh ostalih udeležencev v prometu. Po končani razpravi je bila dana razrešnica dosedanjemu IO ZŠAM. V novi IO pa so bili izvoljeni Janko VRH za predsednika, za člane pa Franc ŠKAPIN, Danica POROČNIK, Jadranka ŠIRCELJ, Anton NOVAK, Viktor KAN-DARE, Emil ŠUŠTAR, Luciano SACCOMANDI, Drago ČERNETIČ, Alojz KASTELIC, Božidar ŠKRLJ, Marjan SMRDELJ, Ivan FABJANČIČ in Franc SLAVEC. Imenovane so bile tudi komisije za življenjske in delovne pogoje voznikov, tovariško razsodišče, za SLO DS, za vzgojo in izobraževanje ter preventivo v cestnem prometu, za odlikovanje, za kulturne in športne prireditve, imenovani so bili praporščak, vodja uniformirancev in poverjeniki ZŠAM. Na zaključku občnega zbora je tov. Jadran JENKO, dosedanji predsednik ZŠAM, podelil najzaslužnejšim članom priznanja, in sicer: — plaketo tovarištva II. stopnje Teodorju ŠIRCLJU, Ljubomiru ŠTEMBERGARJU in Viktorju BREZCU, — srebrni znački Danilu ŠTEMBERGERJU in Stojanu STANČIČU, — pismena priznanja Ernestu PRIMOŽIČU, Vinku RAVNIKARJU, Silvi ŠAJN, Cbetki JENKO, Dunji FRANK, Jerici SLAVEC in Marjanu LUKANČIČU. Vsem iskrene čestitke! V preteklem tednu se je na svoji prvi seji že sestal novo izvoljeni IO ZŠAM, kateremu je predsedoval novi predsednik Janko VRH. Na seji so bile konstituirane vse že preje navedene komisije z določitvijo predsednikov komisij: komisijo za življenjske in delovne pogoje vodi Danilo TOMŠIČ, tovariško razsodišče Viktor BREZEC, SLO DS Vinko RAVNIKAR, komisijo za vzgojo in izobraževanje Franc ŠKAPIN, za odlikovanja Jadran JENKO, za kulturne in športne prireditve Valter FRANK in Marjan LUKANČIČ, praproščaka sta Viktor BREZEC in Zlatko VELIKANJE in vodja uniformirancev Jadran JENKO. Poleg tega so bili imenovani tudi poverjeniki za posamezna področja in vsi ostali organi, ki jih mora imeti ZŠAM. Na tej prvi seji je IO ZŠAM Ilirska Bistrica obravnaval tudi program za bodoče delo in ostalo problematiko. Vsem članom, ki so prevzeli dolžnosti v novem vodstvu ZŠAM, želimo, da bi delo dobro in plodno opravljali, dosedanjim članom pa najlepša hvala za njihovo požrtvovalnost in plodno delo v ZŠAM Ilirska Bistrica. Vinko Ravnikar Nava knjižnica na Titovem trgu 2. julija, tik pred praznikom dneva borca, smo prisostvovali skromnemu, pa vendar za bistriško kulturo pomembnemu kulturnemu dogodku, otvoritvi knjižnice na Titovem trgu. Dosedanji prostor (83 m2), s katerim je matična knjižnica doslej razpolagala, je bil že zdavnaj premajhen za sedanji knjižni fond. Zaradi tega je bilo potrebno najti prostorsko rešitev. Najboljša možnost se je ponudila v pritličju Sketove hiše. V poldrugem letu je kulturna skupnost kot investitor te adaptacije uspela dobiti sredstva in izpeljati adaptacijo prostora ter nabaviti novo opremo. Sredstva so se zbirala postopoma in prav tako je postopoma teklo tudi delo. Prostor nove knjižnice obsega 200 m2 površine in s tem so dani boljši pogoji za delo ter možnost za razširitev dejavnosti knjižnice. Tov. Bogdan Valenčič, dolgoletni in najzvestejši bralec, je prereza! trak ob otvoritvi. Poleg tega, da je otroški oddelek povsem ločen od oddelka za odrasle, imata tako eden kot drugi svoj čitalniški prostor. Svoje mesto so dobile tudi revije in časopisi ter priročna literatura. Izložbene vetrine so izkoriščene za predstavitev novih knjig ali za priložnostno razstavo. Dominanta lesa, kot si jo je zamislil projektant, dipl.arh. Pavel Znidaršič, je v skladu s tradicijo bistriškega pilarstva in gozdarstva. Število knjižnih enot bo iz leta v leto naraščalo, knjižnica bo potrebovala še več prostora, kot ga ima trenutno, vendar pa smo sedaj lahko zadovoljni s tem, kar imamo. Vladimir Celigoj Pogled na de! notranjosti knjižnice Izobraževanje članov gasilskih organizacij Občinska gasilska zveza Ilirska Bistrica posveča veliko skrb izobraževanju svojih članov. S svojim predavateljskim zborom je izvedla že vrsto gasilskih tečajev. V tem letu je bil zaključen tečaj za naziv ,,gasilec" za gasilsko društvo Jelšane, kjer je izpit zaključilo 16 kandidatov. Uspešno je opravilo izpit za gasilske sodnike v Kopru 10 naših članov. Prvič v naši občini pa je občinska gasilska zveza organizirala tečaj za nižje gasilske častnike, ki je vsled velikega števila prijav potekal v dveh skupinah, in sicer v gasilskem domu v Koritnicah za gasilska društva Koritnice, Knežak, IGD Javor Bač in OGZ Postojna. Za ostala gasilska društva so potekala predavanja v gasilskem domu Ilirska Bistrica. Že v začetku tečaja se je pokazal osip tečajnikov, vendar je kljub temu le-tega uspešno zaključilo 26 kandidatov, in sicer 22 iz naše občine ter 4 iz občinske gasilske zveze Postojna. Svečana podelitev spričeval in nazivov novim nižjim gasilskim častnikom je bila v petek, 3.9.1982, na svečani seji predsedstva občinske gasilske zveze. Po seji so si kandidati ogledali tovarno Lesonit pod vodstvom ing. Muha Adolfa. Z novim strokovnim kadrom je občinska gasilska zveza Ilirska Bistrica veliko pridobila, saj bodo le-ti svoje znanje prenašali na ostale člane v svojih društvih in naširšo druž-beno skupnost. Boža Rozman Biserni planinski jubilej Sredi preteklega meseca, 12. avgusta 1982, je v prostorih hotela LOVEC v Ilirski Bistrici potekala svečana seja izvršilnega odbora planinskega društva Ilirske Bistrice, ki soji prisostvovali tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, sosednjih planinskih društev in delegacija Planinske zveze Slovenije. Prav na isti dan, 12. avgusta 1907, torej pred 75. leti, so tedanje avstroogrske oblasti vendarle odobrile takratna društvena pravila. Tako je z vsem žarom zaživela 16. podružnica Slovenskega planinskega društva v Ilirski Bistrici in v tedanjih pogojih življenja sprejela nase narodnoobrambno skrb za slovensko podobo Snežnika in njegove planinske okolice. Ilirskobistriško planinsko društvo je od tedaj dalje delovalo skoraj neprekinjeno z izjemo nekaj let med 1. svetovno vojno in v letih italijanske fašistične okupacije. Danes se PD Ilirska Bistrica ne ponaša le z bogato tradicijo, temveč tudi s pestro dejavnostjo svojih 1500 članov in z oskrbovanjem svojih dveh lepih postojank, Planinskega doma na Sviščakih in Planinskega zavetišča na Snežniku. O petinsedemdesetletni prehojeni poti organiziranega planinstva pod Snežnikom je na svečani seji spregovoril predsednik planinskega društva, tov. dipl. ing. Jože Znidaršič O prehojeni poti in načrtih planinskega društva je govoril društveni predsednik tov. Jože Žnidaršič. V imenu družbenopolitičnih organizacij občine in mesta je društvu naslovil čestitke in dobre želje predsednik občinske skupščine tov. Ivan Bergoč, ki je tudi sicer vodil svečano sejo. Predsednik vseslovenske planinske organizacije, tov. Tomaž Ba-novec, pa je ob čestitkah planincem znova položil na srce skrb za čuvanje narave in njene prvobitnosti v novih pogojih, ko zavestna družbena akcija vabi v naravo vse več in več obiskovalcev. Svečano planinsko vzdušje so obogatili tudi pevci moškega pevskega zbora „Dragotin Kette" s šopkom planinskih pesmi. Vse letošnje planinske prireditve, ki jih pripravljajo bistriški planinci, nosijo obeležje visokega društvenega jubileja. Vojko Celigoj Poštni žigi za planinski jubilej llirskobistriška pošta je jubilejno 75. leto organiziranega planinstva pod Snežnikom obeležila kar s tremi poštnimi na Snp 9° cr. K D 66^° 15. in 16. Datum: Tekst: Risba: Oblikovalec: 13. oziroma 14. marec 1982 8. zimski vzpon na Snežnik 13. (14.) 3. 1982 Jubilejnih 75 let PD 66250 Ilirska Bistrica stiliziran obris Snežnika nad zasneženimi smrekami Edo Seles Ob skrbi za planinske postojanke na Snežniku, za vzdrževanje planinskih poti in za delo s članstvom je gotovo pomembna dejavnost PD prav delo s planinskim podmladkom Na vrh 1028 m visokega Devina se je ob letošnjem občinskem srečanju pionirjev planincev v Knežaku, konec maja povzpelo nad 250 mladih planincev s svojimi mentorji 17. Datum: 12. avgust 1982 Tekst: 12. avgust 1907-1982 Jubilejnih 75 let Planinsko društvo 66250 Ilirska Bistrica Risba: cvet planike Oblikovalec: Edo Seles O? agust i9o> Enotna skupna evidenca prejemnikov socialno zdravstvenih pomoči Skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije je januarja letošnjega leta sprejela sklep, po katerem se mora v letu 1982 v vseh občinah pričeti z enotno skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. V okviru občinske skupnosti so se priprave za uvedbo skupne evidence v občini Ilirska Bistrica že pričele, tako da bi se lahko skupna evi- denca pričela izvajati delno že v letošnjem letu, uradno pa s 1.1. 1983. Enotna skupna evidenca prejemnikov socialnovarstvenih pomoči je pregled nad družinami, ki prejemajo kakršnokoli družbeno pomoč ali so zanjo zaprosili ter nad njihovim stvarnim materialnim položajem in socialnimi razmerami. Takšna evidenca je podlaga za odločanje o socialnovarst-venih pravicah iz solidarnostnih sredstev. Nameni in cilji enotne skupne evidence so naslednji: 1. Z evidenco naj bi naredili korak naprej pri podružblja-nju in pri selektivnejšem odločanju o socialnovarstvenih pravicah. Pomoč na podlagi solidarnosti naj bi dobivali le tisti, ki si navkljub prizadevanjem s svojim delom ne morejo zagotoviti družbeno dogovorjene ravni socialne varnosti. 2. Evidenca bo omogočila uresničitev načela o domi-cilnem socialnem varstvu družine in načela proste presoje pri odločanju o posameznih pravicah. Odločanje o upravičenosti do socialnovarstvenih pravic le na podlagi rednih dohodkov iz delovnega razmerja namreč ni sprejemljivo, saj vemo, da socialna varnost družin pogosto ni odvisna le od teh dohodkov. Upoštevati bo torej potrebno vse dohodke družine, redne in izredne, uradno registrirane in neregistrirane, kar pa bo mogoče doseči le z aktivnejšim sodelovanjem organizacij združenega dela, v katerih delavci delajo in krajevnih skupnosti, v katerih živijo s svojimi družinami. 3. S to evidenco naj bi preprečevali kopičenje različnih vrst pomoči pri posamezniku ali v družini in racionalizirali postopke za strokovno pripravo predlogov. Vemo namreč, da gre za različne vrste in oblike pomoči, ki jih pristojne skupnosti dodeljujejo neodvisno druga od druge in vsaka po svojem postopku, kar pa pomeni nevarnost, da si posameznik ali družina neupravičeno pridobiva določeni dohodek. 4. Izvajanje enotne skupne evidence na enem mestu in na enotnih podlagah bo zagotavljalo pregled nad vsemi socialno-varstvenimi pomočmi v občini. Enotno skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči bo v občini Ilirska Bistrica izvajal Center za socialno delo. Sistem skupne evidence je sestavljen tako, da bodo delavci svoje zahtevke na posebnem obrazcu SP-1 - Vloga za uveljvaljanje socialnovarstvenih pravic in obrazcu SP—2 — Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (oba obrazca se dobita v knjigarnah), vlagali v organizaciji združenega dela, kjer so zaposleni, drugi delovni ljudje in občani pa pri izvajalcu skupne evidence. Organizacije združenega dela vloge po potrebi dopolnijo s svojim mnenjem in jih pošljejo izvajalcu skupne evidence v občini. Izvajalec skupne evidence podatke pregleda, dopolni vlogo s podatki iz skupne evidence, po potrebi pa pridobi tudi ustrezno mnenje o socialnih in zdravstvenih razmerah posameznika ali družine, v kateri posameznik živi, od krajevne skupnosti, zdravstvene organizacije ali z ogledom na terenu. Tako pripravljeno vlogo s predlogom rešitve predloži izvajalec skupne evidence pristojnemu organu pri posamezni samoupravni interesni skupnosti. Le-ta po obravnavi svojo odločitev sporoči izvajalcu skupne evidence, ki na novo pridobljeno socialnovarstveno pomoč vpiše na evidenčni karton posameznika oziroma družine, v kateri posameznih živi. V primeru, da izvajalec skupne evidence ugotovi, da dodeljena socialnovarstvena pomoč glede na obstoječe podatke ni utemeljena, obvesti o tem organ, ki je pomoč dodelil. Za uvedbo enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini Ilirska Bistrica se bodo združile vse obstoječe kadrovske, tehnične in druge zmogljivosti, tako da bodo stroški izvajanja skupne evidence čimmanjši. Učinkovitost skupne evidence pa je v glavnem odvisna od aktivnega sodelovanja organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, saj je pri odločanju o pravicah do socialnovarstvenih pomoči najbolj pomembno poznavanje mnenja neposrednega življenjskega in delovnega okolja, v katerem posameznik oziroma njegova družina živi in dela. Helena Jugovič Bistriške medalje Po razpadu Italije 9. septembra 1943 je na desettisoč fantov predvsem iz Slovenskega Primorja, Istre in Dalmacije, do tedaj v zloglasnih italijanskih specialnih bataljonih, konfi-naciji, vojnih ujetništvih in zaporih po vsej južni Italiji, italijanskih otokih in Sredozemlju začutilo, da je prišel čas, ko bodo lahko s svojo aktivno udeležbo v boju proti osovraže- nemu okupatorju v vrstah junaške narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije pripomogli h končni osvoboditvi domovine. V zbirnem centru v Bariju je bilo oblikovanih pet preko-morskih brigad, tankovske brigade, artilerijske enote, letalske enote ter z borci — prekomorci dopolnjene mornariške in druge enote NOVJ. Na bojni poti prek Visa, Korčule, Mostarja, Knina, Bi-hača, pa Beograda, Srema in Reke, Klane, Ilirske Bistrice do Trsta in Slovenske Koroške je padlo 5000 borcev — preko-morcev vseh narodov in narodnosti naše domovine. Ilirska Bistrica je za Dan borca, v nedeljo, 4. julija 1965, doživela izjemen dan. V mestecu pod Snežnikom se je zbralo okrog 25.000 borcev vseh prekomorskih enot NOVJ, njihovih svojcev, drugih borcev, gostov in domačinov. S svečano proslavo so proslavili 20-letnico osvoboditve naše domovine in prvi zbor borcev vseh petih prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot. Pripravljalni odbor je prek svojih odborov in komisij pripravil obširen program aktivnosti, ki so zajele vse živeče borce prekomorce, od popisa in anketiranja borcev, ureditve domicilov posameznim enotam, do postavljanja spominskih obeležij v spomin na junaštva borcev teh enot na njihovi bojni poti, izdaje knjige PREKOMORCI in pripravi načrtov za postavitev osrednjega spomenika v Ilirski Bistrici. Za samo proslavo v Ilirski Bistrici so pripravili obsežno razstavo o bojni poti prekomorskih enot, ki so jo postavili v osnovni šoli v Ilirski Bistrici, skupaj z razstavo o razvoju Slovenskega Primorja po vojni. Na veliko proslavo so se pripravili tudi Bistričani. Uredili in ozaljšali so svoje mesto, z udarniškim delom so poskrbeli za zelenice, pločnike in pripravili velik slavnostni prostor na Vidmu. Silno neurje, ki je na slavnostno jutro zajelo vso zahodno Slovenijo, lomilo drevje in natrosilo debele toče, le ni moglo pokvariti slovesnosti. Kmalu je poletno sonce poskrbelo za slavnostni videz izjemne prireditve. Prvič po končani vojni so se borce prekomorskih brigad in drugih enot postrojili pred svojimi komandanti in komandirji, pod svojimi bojnimi zastavami. Na slavnostni tribuni so bili mnogi vidni državni voditelji. Komandant prekomorskih brigad, narodni heroj Stane Bobnar, je znova poveljeval svojim nekdanjim bojnim tovarišem, tokrat v pripravi raporta, ki ga je predal tedanjemu podpredsedniku republike, tov. Aleksandru Rankoviču, s katerim sta nato pregledala urejene vrste borcev prekomorcev. Slavnostni govornik na proslavi je bil Miha Marinko, politični sekretar ZKS. Proslava sama je imela v slovenski in jugoslovanski javnosti zelo velik odmev. Že pred proslavo so vsi borci prekomorci prejeli knjigo PREKOMORCI in v posebnem kartonskem ovitku s svetlo-rdečim trakom tudi spominsko medaljo, ki so si jo prav na dan proslave prvič pripeli na prsi. Pobudo za medaljo, ki jo gre smatrati za spominsko od-ličje vseh borcev prekomorcev, je dal ing. arh. Edo Mihevc, osnutek zanjo pa so izdelali študentje akademije za arhitekturo v Ljubljani. Medalja je okrogla s premerom 35 mm, izdelana iz rumeno eloksiranega aluminija. Na prednji strani je v sredini velika peterokraka zvedka z žarki svobode, pod njo simbolično pretrgana veriga in z valovitimi črtami označeno morje. Ob zgornjem robu je polkrožni napis: 1943 — PREKOMORCI 1945. Na hrbtni strani je v treh vodoravnih vrstah napis: ILIRSKA BISTRICA 1965. Medalja je z Ušescem, obročkom in kovinskim trikotnikom ter ozkim svetlordečim trakom ter z malo sponko prirejena za nošenje. Medalja je likovno lepo rešena. Očitek morda velja le manj kvalitetni kovini. Podeljenih je bilo okrog 10.000 takih medalj. Pravico nositi jo pa imajo le borci prekomorci. Na dan proslave so bile v prodaji šesterokotne značke iz enakega materiala. V osrednjem delu je izbočen obris jadranske obale s tremi pikicami, ki označujejo mesta Bari, Vis in II. Bistrico. Desno je velika peterokraka zvezda, levo pa v petih vodoravnih vrstah napis ZBOR PREKOMORCEV ILIRSKA BISTRICA 1965. Filatelistično društvo PTT Ljubljana pa je ob tej priliki izdalo spominsko kuverto št. 46 z risbo makete bodočega spomenika padlim borcem prekomorskih brigad IV. armade in padlim borcem domačinom. Pošta Ilirska Bistrica pa je ta dan uporabljala priložnostni žig enak znački in s polnim datumom 4. VII. 1965. Viri: 1. J. Švajncer, TV-15/1980 2. Albert Klun, korespondenca 3. SNEŽNIK, glasilo SZDL občine Ilirska Bistrica 1965 Vojko Čeligoj V letošnjem letu so se izkazali tudi krajani v Rozmanovi ulici. S prostovoljnim delom so uredili kanalizacijo v dolžini 160 metrov in tako posredno s svojim delom prispevali k lepši podobi širše okolice nove šole. Na delovišču je bilo živahno že v zgodnjem nedeljskem jutru. Vsaka hiša je dala vsaj enega prostovoljca, gospodinje pa so skrbele, da niso bila suha grla marljivih občanov. Tako je bilo hitro položenih 160 metrov cevi (v štirih urah) in kot so zatrjevali udeleženci akcije, to ne bi uspelo nobeni gradbeni operativi ne v bližnji ne daljnji okolici. Da je bila akcija dobro izpeljana, gre zasluga tudi uspešnemu sodelovanju z nekaterimi organizacijami. Komunalno gradbeno podjetje je brezplačno izkopalo kanal, SGP Pri-morje Bistrica je prispevalo beton, Komunalna skupnost pa je prispevala betonske cevi. Vse priznanje marljivim krajanom, ki so pokazali, kako je treba urejati skupne zadeve. Z.T. Po uspešni akciji prigrizek in vesela pesem Delo je potekalo hitro in vsklajeno. Prva skupina je polagalci cevi Druga skupina je dovažala material in mešala beton Za pokoj še vedno premladi V našem mestu je precej ljudi, ki jesen svojega življenja preživljajo kot upokojenci. Dnevi jim potekajo v počasnejšem ritmu, v drobnih opravkih doma in okrog hiše, ob daljšem sprehodu ali klepetu s prijatelji. Precej pa je tudi takih, ki še vedno ne morejo docela izpreči, kot temu pravimo - še naprej opravljajo delo, ki so ga delali vse življenje. „Saj ne da bi želel še posebno zaslužiti", pravi Prelog Ludvik, krojač, „vendar bi mu bilo dolgčas. Pa tudi ljudje imajo vedno kaj popraviti, prešiti. Kam naj bi sicer nesli?" In kam naj bi se sicer obrnili, če želimo popraviti voz, zamenjati zlomljeno oje ali kolo, če bi se tega ne lotil še vedno živahni Kocjan Franc, kolar? No, saj zato tudi gre: za obrti, ki izginjajo, pa jih še vedno potrebujemo, ljub moderni proizvodnji, konfekcionirani obleki ali traktorju namesto tradicionalnega kmečkega voza. Veliko govorimo o drobnem gospodarstvu, na voljo so tudi štipendije za take poklice, pa .. . ,,Saj bi se konec koncev tudi umaknil, pa so ljudje navajeni prinesti to in ono v popravilo. Drugačnega servisa zato pa ni", pravi Prelog Ludvik. Saj to vemo, vendar je bilo zanimivo znova slišati. Pa še nekaj je bilo zanimivo zaznati: tisto posebno ljubezen do svojega dela, ki jo dandanes človek marsikdaj in marsikje pogreša, roke, ki nekako drugače primejo za kos lesa ali tkanino. Nekako spoštljivo — ker je tudi tisti kos lesa ali tkanine nekdo izsekal, stkal. In ni, da bi kar tako hodili po tujem delu, mar ne? Ali svoje opravljali s pol srca. Za pokoj še vedno premladi, smo o takih ljudeh zapisali v naslovu. Morda zato, ker so v tisti svoji skromni delavnici, ob delu, ki ga imajo radi, nekako srečnejši, bogatejši. Otvoritev obratne ambulante v Lesonitu Strokovne službe in vodstvo LO Lesonit se že dolga leta trudijo, da bi se zdravstveno varstvo delavcev izvajalo čimbolj smotrno in uspešno. Pri izvajanju tako preventivnih ukrepov, sistematskih pregledov vseh zaposlenih, fluoregrafi-ranju delavcev, raziskovanju vzrokov obolenj na posameznih delovnih mestih kot tudi pri zdravljenju delavcev, spremljanju obolenj, odpravljanju njihovih vzrokov in pravilnem razporejanju invalidov na zanje ustrezna delovna mesta, so nam vedno pomagali delavci Kraškega zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. Največ nam je na teh področjih svetoval, pomagal in sodeloval z našimi strokovnimi službami dr. Maksimilijan MODIC. Da bi bilo zdravstveno varstvo naših delavcev bolj organizirano, so strokovne službe ob podpori vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij izpeljale vse potrebno za začetek obratovanja ambulante v DO. Adaptirali smo za ambulante primerne prostore, nabavili vse potrebno opremo ter sistematizirali dela zdravnika in medicinske sestre. Delavci Lesonita nestrpno pričakujejo začetek obratovanja ambulante, saj bo to omogočilo neposredno približevanje zdravstvenega varstva delovnemu človeku na delovnem mestu, hitro in učinkovito zdravljenje bolnikov in poškodovanih delavcev, neposredno skrb za zdravstveno stanje zaposlenih in s tem večjo delovno storilnost ter ustrezno razporejanje zaposlenih v skladu z njihovimi psihofizičnimi sposobnostmi. Otvoritev ambulante v DO Lesonit pomeni novo pridobitev in napredek na področju zdravstvenega varstva v naši občini, saj bo poleg ugodnosti, ki jih bo nudila ambulanta delovnemu človeku Lesonita, tudi razbremenila prenatrpane čakalnice zdravstvenega doma. Pomenila bo tudi začetek nadaljnjih izboljšav, saj že sedaj razmišljamo o novih po-trebnihh ukrepih, predvsem na področju zobozdravstva zaposlenih. Sedaj lepša podoba struge Bistrice Konec meseca julija in v začetku avgusta je vodnogospodarsko podjetje HIDRO Koper nadvse uspešno očistilo rečno korito Bistrice in popravilo obrežne zidove. Marljivi delavci HIDRA so najprej s strojem očistili strugo od ribogojnice pa do Titovega trga. Iz struge je bilo izkopanih in odpeljanih več kot 270 m3 blata, kamenja in raznih odpadkov, ki so jih vneti občani vztrajno metali v vodo. Ko je bilo delo s strojem končano, so delavci še ročno očistili in pobrali z dna struge še manjše odpadke in snope zarasle trave. KRAJAMI! Po 18. letih smo letos končno očistili in uredili strugo Bistrice v zgornjem delu. Opazovalci akcije čiščenja smo lahko sami videli, kaj vse je bilo zmetano v vodo. Vendar že sedaj, v sorazmerno kratkem času, so se zopet začeli nabirati razni odpadki v strugi. Zavedati se moramo, da so bila dana za čiščenje struge precejšnja finančna sredstva. Zato pazimo, da bo ostala struga Bistrica zares čista in da bomo upravičeno peli: teče, teče bistra voda . . . Končno pa tudi, če ne bomo sami skrbeli za urejenost in čistost naših voda, kdo sploh bo? V tem primeru pa je vprašljiva smotrnost takšnega čiščenja, kakršna je bila letos. Zato smo prepričani, da bomo s primernim odnosom do narave, do potoka Bistrica, čimdlje obdržali sedanje urejeno stanje. V celotni dolžini očiščene struge so bili s cementno malto popravljeni in obnovljeni tudi že precej načeti obrežni zidovi. Zlasti lepo so bili obnovljeni oboki in obrežni zidovi pri nekdanji Domladisovi hiši. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da pročelje hiše, ki stoji nad vodo, kar kliče po temeljiti obnovi. Nad mostičkom pred tovarno TOPOL je bil sezidan nov obrežni kamniti zid, ki je precej olepšal podobo tega predela Sibirije. Ko so v tem predelu še temeljito očistili strugo, se je kmalu zatem v vodi pojavila jata domačih rac in že je bila pričarana idila tega kraja iz pretekle dobe. Orjaški bager je temeljito očisti/ dno struge Bistrice Vsa zgoraj navedena dela so veljala 61 starih milionov din, od tega je prispevala Krajevna skupnost 28 milionov. Ob čiščenju smo ugotovili ali spoznali tudi marsikatero novo zanimivost, ki je tako ali drugače povezana z našim krajem. Tako nam je Hodnik Kristjan razložil, da so stari bistriški mlinarji in pilarji redno spremljali nivo vode v strugi. Maksimalne vodostaje pa so tudi beležili z vpisovanjem letnic v kamen. Tako nam je pokazal v kamen vklesano letnico 1890 z oznako nivoja vode, kar kaže, da je bil tedaj največji pretok vode. Sedaj je namreč bistveno nižji. Prepričani smo, da je letošnje čiščenje struge lep uspeh. Zato upamo, da bomo v letu 1983 očistili in uredili del struge Bistrice od Titovega trga naprej. z. Trebeč Tekmovanje gasilskih enot V počastitev 90-letnice rojstva tovariša Tita, 40-letnice dogodkov v NOV v naši občini ter spomina na pokojnega Matevža Haceta, prvoborca in pisatelja, zaslužnega v gasilski organizaciji, je Občinska gasilska zveza Ilirska Bistrica organizirala občinsko gasilsko tekmovanje v ostalih kategorijah dne 5.9.1982 v tovarni LKI Lesonit. Pionirji so se pomerili v oblvadovanju gasilskih veščin v dveh kategorijah: mlajši so pokazali spretnost v vaji z ved-rovko in hidrantom, starejši pa v vaji z motorno brizgalno ter v štafeti z ovirami. Med mlajšimi je zmagala pionirska ekipa Gasilskega društva Ilirska Bistrica, drugo mesto je dosegla ekipa pionirskega društva „Mladi gasilec" z osnovne šole Knežak, tretje mesto pa ekipa gasilskega krožka osnovne šole Jelšane. Med starejšimi pionirji je zmagala ekipa Gasilskega društva Knežak pred ekipo Gasilskega društva Koritnice. Čeprav je tekmovanje potekalo uspešno, moramo omeniti, da je bilo premalo nastopajočih pionirskih ekip, kar obvezuje gasilske organizacije, osnovne šole in druge za še večjo razširitev in popularizacijo gasilstva med mladino. Gasilskega tekmovanja dne 5.9.1982 v tovarni Lesonit pa se je udeležilo 13 gasilskih ekip. Člani GD, IGD, JLA pa so se pomerili v vaji z motorno brizgalno ter štafeti z ovirami, gasilske enote CZ in mladinke pa v vaji s hidrantom ter v vaji raznoterosti. Tekmovalne enote so dosegle v kategoriji gasilskih društev naslednje rezultate: 1. GD Ilirska Bistrica, 2. GD Keritnice, 3. GD Knežak, 4. GD Jelšane, 5. GD Pod-grad. Na občinskem pionirskem tekmovanju je med starejšimi pionirji zmagala ekipa gasilskega društva Knežak ~ V kategoriji IGD je zmagala ekipa IGD Lesonit pred enoto JLA, nato so se zvrstili IGD Javor Bač, IGD Plama Podgrad, IGD Transport. Med enotami CZ je zmagala enota CZ Lesonit pred občinsko gasilsko enoto CZ. Na tekmovanju je nastopila tudi ekipa mladink iz GD Koritnice, ki pa ni imela konkurence. Ekipe, ki so dosegle 80 % republiški normativ, gredo naprej na področno tekmovanje, ki bo v Pivki. Vsa gasilska tekmovanja se vključujejo v NNNP-82. S tekmovanji se preverjajo strokovne in tekmovalne sposobnosti gasilcev v obvladovanju gasilskih veščin. Bo-a Rozman Srečanje štirih generacij košarkaijev Zadnjo soboto v juniju je košarkarski klub Lesonit ob svojih jubilejih organiziral srečanje vseh generacij igralcev košarke v Ilirski Bistrici. V prekrasnem vremenu se je zbralo preko 50 bivših in sedanjih igralcev na košarkarskem igrišču v Športnem parku Nade Žagar. Razdeljeni so bili na štiri generacije: 1. igralci, ki so igrali od začetka in v prvi zvezni ligi 2. igralci, ki so igrali v drugi zvezni ligi 3. igralci, ki so igrali v republiški ligi 4. aktivni igralci Zaradi izredno toplega vremena je bil športni del srečanja nekoliko okrnjen, saj so bile predvidene štiri tekme. Ker pa so bili nekateri old boysi nevarni za „kap", sta bili odigrani le dve tekmi, za uvrstitve pa je odločalo boljše izvajanje prostih metov. V napetih bojih pod koši so se najbolj izkazali pinorji naše košarke in osvojili prvo mesto. Nadaljnr vrstni red sploh ni pomemben, saj je bil namen drugačen — zbrati vse generacije košarkarjev, obuditi spomine na uspešno preteklost in pa bolj aktivno vključiti stare košarkarje v sedanje delo košarkarskega kluba. Po napornem tekmovanju je bil organiziran piknik, kjer so poleg igralcev sodelovali tudi dolgoletni aktivni funkcionarji. Srečanje je potekalo v izrednem tovariškem vzdušju, k dobremu razpoloženju je obilo prispevalo tudi čudovito vreme. Edina škoda je, da so se praktično vsi stari košarkarji umaknili iz življenja košarkarskega kluba Lesonit. c q Primorski ribiči tekmovali pri nas Marljiva ribiška družina „BISTRICA" je v nedeljo, dne 12.9.1982 organizirala tekmovanje ribičev vseh ribiških družin, ki so včlanjene v Zvezo ribiških družin Primorske. Organizatorju se je prijavilo kar 42 tekmovalcev iz sedmih RD Primorske. Zbor tekmovalcev je bil v nedeljo zjutraj pred hotelom Turist. Tekmovanje je obsegalo dve disciplini. Najprej so se pomerili v lovu rib s plovcem, in sicer na jezeru Mola. V izredno napeti in zanimivi tekmi je zmagala med člani in mladinci ekipa RD Postojna. Nato so se tekmovalci pomerili še v „suhih disciplinah". V tej konkurenci pa je zmagala med člani in mladinci ekipa SOČA iz Nove Gorice. In kako so se odrezali Bistričani? Mladinska ekipa je dosegla v obeh disciplinah četrto mesto. Skupni zmagovalec je RD SOČA Nova Gorica, ki je osvojila prehodni pokal. Popoldne je bila v hotelu Lovec slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Vsi sodelujoči so pohvalili trud in prizadevanje domačih organizatorjev za uspešno izvedeno prvenstvo. To pa je bila tudi nagrada in vzpodbuda za še bolj uspešno delo domačih „trnkarjev". j. T Na kratko — Krajani na Hribu Svobode so imeli v letošnjem poletju več uspelih akcij prostovoljnega dela. Skupaj so opravili vsa zemeljska dela za postavitev javne razsvetljave, nakar , so elektroinstalaterji opravili še montažna dela. Tako so občani s svojim deležem bistveno pospešili izgradnjo razsvetljave, ki je zasvetila na predvečer praznika 22. julija — dneva vstaje slovenskega naroda. — V minulih letih pa so imeli občani tega predela precej preglavic z meteornimi vodami. Da bi se izognili temu večletnemu problemu, so sami položili betonske cevi in uredili odvodnjavanje. Material je prispevala krajevna skupnost. — Letos poleti je bil končno plavalni bazen očiščen in urejen tako, kot se spodobi. Največ zaslug za to ima Hortikulturno društvo Vrtnica, saj se je resnično potrudilo, da se je očistila večletna nesnaga v bazenu in imajo sedaj kopalci primerne pogoje za kopanje. Ob tem gre pohvala tudi Gasilskemu društvu Ilirska Bistrica, saj je s svojimi uslugami (brizganje pod pritiskom) bistveno pripomoglo k uspešnosti čiščenja. — Tomšičeva ulica je dobila v mesecu avgustu urejen pločnik v dolžini 150 metrov. Na tem delu pločnika so bili vgrajeni novi robniki in položena nova asfaltna prevleka. Med pločnikom in zidom tovarne TOK je puščen prostor za zelenico in upati je, da bo primerno urejena. Vrednost del je znašala 30 starih milionov din, v celoti pa je navedena dela financirala Tovarna organskih kislin. Glede na slabo stanje ostalega dela Tomšičeve ulice jo bo nujno potrebno asfaltirati v naslednjem letu. — Konec meseca marca 1982 je bilo v naši občinie 4959 vseh zaposlenih in se je zaposlenost v primerjavi z decembrom 1981 povečala za 0,4 odstotka. Kljub temu pa ima naša občina na Primorskem še vedno največjo relativno nezaposlenost, in sicer 3,8 %. Najmanjšo brezposelnost imajo registrirano v Sežani, in sicer 1,7 %. — V kratkem bomo začeli v II. Bistrici v soseski S—6 graditi dva stanovanjska stolpiča, v katerih bo 40 stanovanjskih enot. Nosilec investitorstva je Samoupravna stanovanjska skupnost Ilirska Bistrica. Dograjena naj bi bila do 31. 10.1983. V drugi fazi je predvidena dozidava še tretjega stolpiča in s tem bo zaključena stanovanjska izgradnja v omenjeni soseski. IZDAL: Svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica Glasilo izhaja občasno GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Danilo Gerk UREDNIŠKI ODBOR Marjan Blokar, Zdravko Brozina, Franc Munih, Nevenka Tomšič, Zmago Trebeč, Vojko Čeligoj FOTO: Emil Maraž, Peter Nikolič, E. Seles OBLIKOVALEC: Edvard Seles NAKLADA: 1000 izvodov RAZMNOŽIL: Edvard Usenik, Kadilnikova 8, Ljubljana Glasilo je po 6. točki 1. odstavka 36. člena Zakona o obdav- čeriju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju Sekretariata za informacije SRS, št. 421 — 1/72, prosto plačila prometnega davka.