Liberalno gospodarstvo. (Konec.) Malo, pičlo malo uživa dež. zbor v Gradci zaupaaja pri slov. ljudatvu. V njem imamo le malo svojih mož ia aemški konservativci aiso zauesljivi, da-si gredo, tako v celem, a poslaaci, ki jili smemo šteti za aaše. Večiao pa imajo v tem zboru aemški poalauci ia to taki, ki ae pripozaajo, da je Sloveaec — človek, ter ga vedo aajti, kedar jini aaj ,,šteje", sicer pa zaaje ai Sloveuca v mejah zeleae štirake dežele. Še maaje pa ima dež. odbor pri uas zaupaaja. V ajem ai Sloveaca ia odkar je blagi Miha Hermaa oči zatiaail, ae aedi v ajem tudi aibče, ki pozaa aaše razmere. Zato pa je alov. ljudstvo pri dež. odboru zmerom ia v novem času je po poluem za paaterka pri vaeh rečeh. Njemu ae ae izpolni nobena želja, pač pa pripravlja dež. odbor železje za verige, v katere ga potlej dež. zbor vkuje brez vaega usmiljeDja. To se kaže tudi doli pri Slatiai. Kje kedaj je bilo ondi veeelo življenje. Za kopališče sicer aiao veliko atorili, toda red je bil ia ljudje so radi iz dalajib krajev zahajali tje ia tudi slatiaa je bila aa dobrem glaau. Liberalui dež. odbor pa je, kedar je prevzel dež. premožeaje v svoje roke, brž aastavil oadi za ravaatelja dr. H. Schiilerja, moža, o katerem amemo reči, da je bilo v ajem vsaj pol juda. Pri ajem so veljali judje aajveč ia zato ao se drugi goatje jeli ogibati Slatiue, ali staro, dobro ime še jib je veadar-le privabilo veliko ia tudi slatiae ali kiale vode se je veliko ae apečalo. Da bi se je apečalo še več, preaaredilo se je pri dež. urednikib tako, da so dobili aa Slatiao uradaika posebej za to, da apravlja vodo v deaar. Ali to se ai poarečilo, kajti le-ta uradaik je razpošiljal slatiao aa vae kraje sveta, ae glede na to, kedaj se je aapolaila zaaaa nflaaa", torej tudi, kedar ae je bila napolaila po dolgem deževji. Lahko aepaumeje, da je prišlo med ajo veliko aladke vode ia le-ta je skazila tudi kislo vodo Iz tega je prišlo, da je mož dobil jezero ia jezero flaš uazaj, aa škodo dež. kaae ia ime kiale vode ai bilo več aa dobrem glaau. Vsled tega je dobil dr. Schiiler slovo ia aa ajegovo meato je priael aek Eraeat Geutebriick, mož po veri proteatant, po avojem poslu pa vodja aeke amrdljive tovarae pri Gradoi. Kako pride tak mož aa doalej še aaažao &latino? To zaa sam večni Bog ia pa dež. odbor v Gradci. Odalej je požrla Slatiaa veliko deaarja, ali bolje aa ajej ui poatalo. Na robe, aedaj se je počelo oadi pravo — aemškutarjeaje. Dež. zdravaik dr. Hoisel, sia učitelja pri sv. Križi, torej rojea Sloveaec ia iz domače areaje, razvije aedaj baadero aemstva in dela aa vse kriplje, žal, da le aa pogubo dež. Slatiae. Kolikor ae aodi, je ta mož aajveč kriv, da gre aa Slatiai vae in zadaji žaa akokoma rakovo pot. Kar mu primaajkuje vedaosti ali izakušaje v zdravilstvu, to prikriva s tem, da dela krčevito za aemštvo ia za šulvereiu. Oa je oče aesrečae 4razredae šole, ki jo tišči sedaj  šulvereia pod krilo tamoaujih občia ia dež. odbor  ga podpira v tem prav, kakor da dela Mdoktor5ek" po ajegovem aaročilu Kar je v tem pa še poaebao hudo, tudi c. kr. goapoake gredo mu vidoma aa roko ter se oteplje tamošaje slov. ljudatvo zato le teako mub, ki se rode v glavi ,,doktorčka". Goatje, ki pridejo aa Slatiuo, so iz velike večiae slovauake ali madjarake krvi ia veadar se loti ^doktorček" rad ia skorej aajrajši ujih žepa, kedar aamerava atoriti kaj za aemštvo, za šulvereiaske aameae.  Reaaica, da ae sega ailoma aikomur v žep  ia je možic za to tudi npremajaae poatave", veadar pa dobi denar od večiae tujcev zoper njib voljo. ,,Doktorček" aapravlja aamreč tujcem plese, zabave itd. ter priatavi aa dotičaem aazaaailu, da pride dobiček iz zabave v dobre  aameae, za uboge otroke, za šolo, modro pa možic zamolči, da za šulvereiasko aolo. Kedar pa ima potlej deaar. obrae ga v prid šulvereiaa ia ,,D. W." raztrobi ajegove zaaluge v svet, kakor aajbolj more ia brije še aorce iz goatov, ki aiao Nemci pa ao veadar-le poatali dobrotaiki aulvereiaa. Ni težko ia ai po tem človek lehko razaodi, da rdoktorček" aa Slatiai ia ajegova ,,tetka" v Celji aiata aa korist dež. kopališču, veadar pa via. dež. odbor v Gradci ae pride do tega spoznanja ia ju puati alej kakor prej pri aju pogubaem delovaaji. Nič ui torej čuda. če se gostje leto za leto poizgubljajo iz Slatiae ter se obraejo drugam, v kopališča, kjer jih aihce ae žali za to, da jim srce ae bije za aemštvo ali za šulvereiasko aolo. Po tem pa ae lehko aodi povaod, kako da je rado liberalao goapodarstvo ia škodo )trpi iz tega le dež. kopališče, dežela in kar se tiče Slatiae, najbolj slov. ljudatvo.