323 farm vestn 2021; 72
KAKO IZBRATI
PRIMERNO
KONTRACEPCIJSKO
METODO
HOW TO CHOOSE 
AN ELIGIBLE
CONTRACEPTIVE
METHOD 
AVTORICA / AUTHOR:
izr. prof. Bojana Pinter, dr. med., spec., mag. ekon. in posl. ved
UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, 
Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: bojana.pinter@guest.arnes.si
POVZETEK
Izbira kontracepcijske metode je odgovorna odloči-
tev, saj ima lahko raba neučinkovite metode za po-
sledico nenačrtovano nosečnost, zdravstveno ne-
sprejemljiva metoda pa lahko povzroči negativne
zdravstvene učinke. Ob izbiri metode je potrebno
upoštevati vrednote in preference posameznika oz.
para, tako da je raba izbrane kontracepcijske me-
tode pravilna in dosledna ter s tem učinkovita. Tudi
z vidika pacientke sta najpomembnejši lastnosti kon-
tracepcijske metode učinkovitost in varnost metode.
Pri izbiri primerne kontracepcijske metode sledimo
strokovnim merilom primernosti posamezne me-
tode.
KLJUČNE BESEDE: 
kombinirana hormonska kontracepcija, progesto-
genska peroralna kontracepcija, maternični vložek,
nosečnost, dovoljeni splav
ABSTRACT
Choosing a contraceptive method is a responsible
decision, as the use of an ineffective method can
result in an unplanned pregnancy. However, a med-
ically unacceptable method can cause negative
health effects. When choosing a method, it is nec-
essary to consider the values and preferences of
the individual or the couple, so that the use of cho-
sen contraceptive method is correct and consistent
and thus effective. Also, from the patient's point of
view, the most important features of the contra-
ceptive method are the effectiveness and safety of
the method. When choosing an eligible contracep-
tive method, we follow the medical eligibility criteria
for contraceptive use.
KEY WORDS: 
combined hormonal contraception, progestogen-
only pill, intrauterine device, pregnancy, abortion
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
1UVOD
Kontracepcija je sestavni del načrtovanja družine. Po opre-
delitvi Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) načrtovanje
družine omogoča ljudem, da dosežejo želeno število otrok
in določijo razmik med nosečnostmi. Načrtovanje družine
dosežemo z uporabo kontracepcijskih metod, kar hkrati
zmanjša potrebo po umetni prekinitvi nosečnosti, in z zdra-
vljenjem neplodnosti (1). Podatki SZO kažejo, da so v svetu
štiri od desetih nosečnosti nenačrtovane, večinoma zaradi
neuporabe ali opustitve kontracepcije. Medtem ko nenačr-
tovana nosečnost ne pomeni nujno neželene nosečnosti,
pa lahko privede do številnih zdravstvenih tveganj za mater
in otroka, kot so podhranjenost, določena obolenja, zane-
marjanje ter celo smrt (2). Umrljivost mater je mogoče zmanj-
šati z rabo kontracepcije, ki omogoča načrtovanje razmika
med nosečnostmi in preprečuje neželene nosečnosti. Med-
narodno združenje ginekologov in porodničarjev FIGO jasno
poudarja, da kontracepcija rešuje življenja (3).
Uspešnost preprečevanja neželenih nosečnosti ocenjujemo
z razširjenostjo rabe kontracepcije in s stopnjo dovoljene
splavnosti. Po podatkih Nacionalne raziskave o zdravju in
zdravstvenem varstvu iz leta 2014 so slovenski pari v rodni
dobi, ki so imeli spolne odnose v zadnjih štirih tednih in
niso načrtovali nosečnosti, pri zadnjem spolnem odnosu
uporabili hormonsko kontracepcijo v 24 %, kondom v 
20 %, prekinjen odnos v 9 %, maternični vložek v 9 %, ste-
rilizacijo v 3 %, naravne metode v 3 %, peroralno nujno
kontracepcijo v 0,2 % in drugo v 0,2 %, 31 % parov pa ni
uporabilo nobene kontracepcije (4). Ob zadovoljivi rabi kon-
tracepcije v Sloveniji v zadnjih desetletjih beležimo stalen
upad dovoljene splavnosti, ki je upadla s 40,1/1000 žensk,
starih od 15 do 49 let, v letu 1981 na 7,7/1000 žensk,
starih od 15 do 49 let, v letu 2019. Ob tem se je rodnost,
ki je bila v zadnjih desetletjih najnižja leta 1998 (33,6/1000
žensk, starih od 15 do 49 let), do leta 2019 zvišala na
44,5/1000 žensk, starih od 15 do 49 let (slika 1) (5).
2SVETOVANJEKONTRACEPCIJE
Celovito varovanje spolnega in reproduktivnega zdravje temelji
na konceptu, da ima vsak posameznik pravico do lastnega
spolnega in reproduktivnega življenja. Zdravstveni delavci
posameznikom pomagamo pri preprečevanju ali obvlado-
vanju tveganj, povezanih s spolnostjo in reprodukcijo, tako
da sledimo načelu, da se posameznik svobodno odloča o
spolni in reproduktivni izbiri. Izvajalci zdravstvenih storitev
lahko posameznikom pomagamo pri odločitvah, tako da jim
pomagamo ugotoviti, kaj si želijo oz. kaj hočejo, in jim nato
pomagamo, da to dosežejo. To lahko dosežemo z uporabo
načel zdravstvene oskrbe, osredotočene na pacienta (6). 
Pri svetovanju kontracepcije se vse bolj uveljavlja model
skupnega odločanja. V tem modelu zdravstveni delavec,
npr. zdravnik, sodeluje s svojim medicinskim znanjem, pa-
cient oz. pacientka pa s svojimi vrednotami in preferencami.
Zdravnik in pacientka se skupno odločita za izbiro najboljše
in zdravstveno ustrezne kontracepcijske metode, ki ustreza
potrebam pacientke (7).
V individualnem posvetu o kontracepciji je potrebno raz-
jasniti vrednote in potrebe pacientke:
• ali si pacientka želi zanositve, če, kdaj,
• kako pomembno je za pacientko, da ne zanosi,
• ali je pacientka zadovoljna s sedanjo metodo kontracep-
cije, ali želi zamenjavo,
• preference glede pogostosti rabe kontracepcije, ali naj
bo raba vezana ali nevezana na spolni odnos, kratko- ali
dolgodelujoča kontracepcija,   
• preference glede odgovornosti za rabo, ali naj bo pa-
cientka bolj ali manj odgovorna za učinkovito rabo,
• kakšen naj bo želeni učinek kontracepcijske metode na
menstruacijske krvavitve,
• kakšno je stališče pacientke do hormonov v kontracepciji (8).  
324
K
A
K
O
 IZ
B
R
AT
I P
R
IM
E
R
N
O
 K
O
N
TR
A
C
E
P
C
IJ
S
K
O
 M
E
TO
D
O
farm vestn 2021; 72
 
0 
10 
20 
30 
40 
50 
60 
70 
70 72 74 76 78 80 82 84 86 88 90 92 94 96 98 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 
št
./
10
00
 ž
en
sk
 1
5-
49
 le
t 
rodnost dovoljena splavnost 
Slika 1: Rodnost in dovoljena splavnost v Sloveniji, 1971–2019 (5).
Figure 1: Fertility and abortion rates in Slovenia, 1971–2019 (5).
325 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Zdravstveno sprejemljivost posamezne kontracepcijske me-
tode ocenjujemo glede na merila primernosti rabe določene
metode. SZO redno izdaja priporočila o rabi kontracepcije
v obliki meril primernosti pri predpisovanju posameznih
kontracepcijskih metod (angl. Medical Eligibility Criteria for
Contraceptive Use) (9). Na osnovi teh priporočil posamezne
države oblikujejo svoja priporočila, npr. Združeno kraljestvo
(10), Združene države Amerike (11) in tudi Slovenija. V Slo-
veniji že imamo priporočila za rabo kombinirane hormonske
kontracepcije (12), progestogenske peroralne kontracepcije
(13), materničnega vložka (14) in nujne kontracepcije (15),
nova verzija slednjih je v potrjevanju. 
3IZBIRA KONTRACEPCIJSKEMETODE
Izbira kontracepcijske metode je pomembna odločitev. Po-
sledica neučinkovite metode je lahko nenačrtovana nose-
čnost, medtem ko metoda, ki ni varna, lahko povzroči
resne negativne zdravstvene učinke. Metoda, katere upo-
raba se ne sklada z življenjskim slogom pacientke (pa-
cientka le-te ne bo uporabljala pravilno in dosledno) bo
manj učinkovita. Najboljša kontracepcijska metoda za po-
sameznico oz. par je tista, ki je varna in se lahko uporablja
pravilno ter dosledno. Izbira kontracepcije je odvisna od
vrednot in preferenc pacientke in od zdravstvenih omejitev
posamezne kontracepcijske metode. Katero metodo bo
pacientka izbrala, je odvisno od več dejavnikov, najpo-
membnejši so: učinkovitost, varnost, nekontracepcijske
prednosti oziroma koristi metode, osebni dejavniki ter do-
stopnost metode. Z ustreznim svetovanjem lahko posa-
meznici pomagamo izbrati najprimernejšo kontracepcijsko
metodo in vplivamo na motivacijo ter usposobljenost za
pravilno uporabe metode (16). 
V evropski spletni raziskavi TANCO o pogledih žensk na
svetovanje o kontracepciji in rabi kontracepcije so ženske
kot najpomembnejše lastnosti kontracepcijske metode na-
vedle učinkovitost metode, sledijo varnost metode (kot
npr. nizko tveganje za trombozo), ustreznost glede na ži-
vljenjski slog ter individualne načrte glede družine in drugo
(17).  
Preglednica 1: Hitri vodnik po kontracepcijskih metodah (prirejeno po 18).
Table 1: Quick reference guide: contraceptive methods (adapted from 8).
Metoda Pot uporabe Časovno obdobje uporabe
< 1 nosečnost na 100 žensk 
v enem letu rabe
LNG-IUD V maternici 3 do 5 let (oz. 6 let) (19)
Cu-UD V maternici Do 10 let
Podkožni vsadek Pod kožo nadlahti Do 3 leta
Sterilizacija ženske Kirurško Stalno
Sterilizacija moškega Kirurško Stalno
6–12 nosečnosti na 100 žensk
v enem letu rabe
Depo injekcije Intramuskularno, podkožno 3 mesece
Komb. peroralna HK Peroralno Dnevno
Progestogenska peroralna HK Peroralno Dnevno
Vaginalni obroček Vaginalno Mesečno
Kožni obliž (HK) Transdermalno Tedensko
≥ 18 nosečnosti na 100 žensk
v enem letu rabe
Kondom Pregrada S spolnimi odnosi
Diafragma Pregrada S spolnimi odnosi
Obdobna vzdržnost Časovno določena vzdržnost Dnevno
Metoda laktacijske amenoreje Polno dojenje, amenoreja, < 6 mesecev
Nujna kontracepcija Peroralna ali intrauterina Do 5 dni po nezaščitenem spolnem odnosu
Legenda: LNG-IUD: maternični vložek z levonorgestrelom, Cu-IUD: maternični vložek z bakrom, HK: hormonska kontracepcija 
326
K
A
K
O
 IZ
B
R
AT
I P
R
IM
E
R
N
O
 K
O
N
TR
A
C
E
P
C
IJ
S
K
O
 M
E
TO
D
O
farm vestn 2021; 72
Neželeno nosečnost lahko preprečimo z različnimi kontra-
cepcijskimi metodami, ki so lahko povratne ali reverzibilne,
ki nosečnost preprečijo začasno, tj. med samo uporabo
metode, ali trajne oziroma nepovratne, kot je sterilizacija.
Glede na mehanizem delovanja delimo kontracepcijo na
hormonsko kontracepcijo, maternični vložek, pregradno
kontracepcijo, obdobno vzdržnost, prekinjen spolni odnos,
metodo laktacijske amenoreje in sterilizacijo. Značilnosti
posameznih metod kontracepcije prikazuje preglednica 1
(18). 
Med povratnimi metodami kontracepcije sta najbolj učin-
koviti metodi maternični vložek in hormonska kontracepcija.
Z vidika učinkovitosti in enostavnost rabe se v zadnjih letih
vse bolj uveljavlja dolgodelujoča kontracepcija (angl. Long-
Acting Reversible Contraception; LARC), to sta maternični
vložek in podkožni vsadek (17), slednji pri nas ni na voljo.
V zbirni tabeli (preglednica 2) so prikazana stanja in kate-
gorije primernosti rabe kombinirane hormonske kontra-
cepcije (kombinirana peroralna kontracepcija ter kontra-
cepcijski kožni obliž in vaginalni obroček, ki sta pomembna
izbira za ženske, ki ne prenašajo peroralne hormonske
kontracepcije), progestogenske peroralne kontracepcije in
materničnega vložka, povzeto po slovenskih smernicah
oz. priporočilih za rabo KHK (kombinirane hormonske kon-
tracepcije), POK (progestogenske peroralna kontracepcija)
in IUD (materničnega vložka) (12–14). Preglednica je na
voljo na spletu (19) in pa tudi v aplikaciji Mediately Register
zdravil, pod Orodja. 
Merila primernosti se nanašajo na varnost (neposredna
zdravstvena tveganja) rabe določene kontracepcijske me-
tode pri ženskah z določenimi zdravstvenimi tveganji ali
ob sočasni rabi določenih zdravil. Na podlagi anamneze,
usmerjenega fizikalnega pregleda in, če je potrebno, še
dodatnih laboratorijskih preiskav, lahko uporabnico, glede
na njeno zdravstveno stanje, razvrstimo v eno od štirih ka-
tegorij primernosti rabe določene kontracepcijske metode: 
• Kategorija 1: Stanje, kjer ni omejitev za uporabo kon-
tracepcijske metode; kontracepcijska metoda se upo-
rablja v vseh okoliščinah. 
• Kategorija 2: Stanje, kjer so prednosti oz. koristi upo-
rabe kontracepcijske metode na splošno večje od teo-
retičnih ali dokazanih zdravstvenih tveganj; kontracepcij-
ska metoda se običajno uporablja.
• Kategorija 3: Stanje, kjer je teoretično ali dokazano tve-
ganje običajno večje od prednosti oz. koristi uporabe
kontracepcijske metode; raba kontracepcijske metode
običajno ni priporočljiva, razen le izjemoma, če niso
na voljo ali niso sprejemljive druge bolj primerne metode.
• Kategorija 4: Stanje, kjer uporaba kontracepcijske me-
tode predstavlja nesprejemljivo zdravstveno tveganje;
kontracepcijska metoda se ne uporablja. 
V nekaterih primerih, ob določenih stanjih, sta začetek in
nadaljevanje rabe določene kontracepcijske metode raz-
vrščena v različni kategoriji. Npr. če se določeno bolezen-
sko stanje pojavi ob rabi kontracepcijske metode, se lahko
nadaljevanje rabe razvrsti v višjo ali nižjo kategorijo.
Preglednica 2: Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe kontracepcije (19). 
Table 2: Medical eligibility criteria for contraceptive use (19).
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Osebne značilnosti in reproduktivna zgodovina
Nosečnost Se ne uporablja Se ne uporablja 4 4
Starost Menarha do
< 40 let = 1
≥ 40 let = 2
Menarha do
> 45 let = 1
Menarha do
< 20 let = 2
> 20 let = 1
Menarha do
< 20 let = 2
> 20 let = 1
Pariteta
a) ni rodila 1 1 1 1
b) že rodila 1 1 1 1
327 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Dojenje
a) < 6 tednov po porodu 4 2
b) ≥ 6 tednov do < 6 mesecev po
porodu (izključno/skoraj izključno
dojenje) 
3 1
c) ≥ 6 tednov do < 6 mesecev po
porodu (delno dojenje) 
2 1
d) ≥ 6 mesecev po porodu 1 1
Po porodu (nedoječe matere)
a) < 21 dni 4 1
b) ≥ 21 dni do < 6 tednov, če so
pridruženi drugi dejavniki tveganja za
VTE 
3 1
c) ≥ 21 dni do < 6 tednov, če niso
pridruženi drugi dejav. tveganja za
VTE
2 1
d) ≥ 6 tednov 1 1
Po porodu (ne glede na dojenje, tudi po
carskem rezu)
a) 48 ur do < 4 tedne 3 3
b) ≥ 4 tedne 1 1
c) poporodna sepsa 4 4
Po splavu 
a) 1. trimesečje 1 1 1 1
b) 2. trimesečje 1 1 2 2
c) po septičnem splavu 1 1 4 4
Zunajmaternična nosečnost v
preteklosti
1 1 1 1
Kirurški posegi v mali medenici v
preteklosti (za carski rez glej
poporodna stanja)
1 1 1 1
328
K
A
K
O
 IZ
B
R
AT
I P
R
IM
E
R
N
O
 K
O
N
TR
A
C
E
P
C
IJ
S
K
O
 M
E
TO
D
O
farm vestn 2021; 72
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Kajenje
a) starost < 35 let 2 1 1 1
b) starost ≥ 35 let
- < 15 cigaret na dan
- ≥ 15 cigaret na dan
- prenehanje kajenja pred < 1 letom
- prenehanje kajenja pred ≥ 1 letom
3
4
3
2
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
Debelost
a) ITM ≥ 30–34 kg/m2 2 1 1 1
b) ITM ≥ 35 kg/m2 3 1 1 1
Srčno-žilne bolezni
Več dejavnikov tveganja za pojav
srčno-žilnih bolezni
3/4 2 1 2
Povišan krvni tlak
a) ustrezno zdravljen 3 1 1 1
b) stalno povišan krvni tlak 
- sistolični 140–159 mm Hg ali
diastolični 90–94 mm Hg
- sistolični ≥ 160 mm Hg ali diastolični 
≥ 95 mm Hg
3
4
1
1
1
1
1
1
c) bolezni arterijskih žil 4 2 1 2
Povišan krvni tlak v nosečnosti 
v preteklosti (normalen krvni tlak 
v sedanjosti)
2 1 1 1
329 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Venska trombembolija (VTE) 
(GVT in PE)
a) VTE v preteklosti 4 2 1 2
b) sedanja VTE (na antikoagulantnem
zdravljenju)
4 2 1 2
c) VTE v družinski anamnezi
- sorodnik v 1. kolenu < 45 let 
- sorodnik v 1. kolenu ≥ 45 let
3
2
1
1
1
1
1
1
d) večji kirurški poseg
- z daljšo imobilizacijo 
- brez daljše imobilizacije 
4
2
2
1
1
1
2
1
e) manjši kirurški poseg brez imobilizacije 1 1 1 1
f) nepomičnost, ki ni v povezavi s
kirurškim posegom (npr. odvisnost od
invalidskega vozička, izčrpavajoča
bolezen)
3 1 1 1
Znane trombogene mutacije (faktor V
Leiden, mutacija protrombina,
pomanjkanje proteina S, proteina C in
antitrombina)
4 2 1 2
Povrhnja venska tromboza
a) varice 1 1 1 1
b) povrhnji tromboflebitis 2 1 1 1
Ishemična bolezen srca (sedanja ali v
preteklosti)
4 Z: 2; N: 3 1 Z: 2; N: 3
Možganska kap (sedanja ali v
preteklosti, vključno s TIA)
4 Z: 2; N: 3 1 Z: 2; N: 3
Znana hiperlipidemija 2/3 2 1 2
Bolezen srčnih zaklopk ali prirojena
bolezen srca
a) brez zapletov 2 1 1 1
b) z zapleti 4 1 2 2
330
K
A
K
O
 IZ
B
R
AT
I P
R
IM
E
R
N
O
 K
O
N
TR
A
C
E
P
C
IJ
S
K
O
 M
E
TO
D
O
farm vestn 2021; 72
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Nevrološka stanja
Glavoboli
a) nemigrenski (blagi, hudi) Z: 1; N: 2 1 1 1
b) migrena brez avre Z: 2; N: 3 Z: 1; N: 2 1 2
c) migrena z avro 4 2 1 2
d) migrena z avro v preteklosti 
(pred ≥ 5 leti)
3 2 1 2
Epilepsija 1 1 1 1
Depresivne motnje
Depresivne motnje 1 1 1 1
Stanja dojk in rodil
Krvavitev iz nožnice
a) neredna, brez močne krvavitve 1 2 1 1
b) močna ali podaljšana krvavitev (redna
ali neredna)
1 2 2 Z:1; N: 2
Nepojasnjena krvavitev iz nožnice
(sum na resnejšo bolezen, pred izpeljano
diagnostiko)
2 2 Z: 4; N: 2 Z: 4; N: 2
Endometrioza 1 1 2 1
Benigni tumorji jajčnika (vključno s
cistami)
1 1 1 1
Huda dismenoreja 1 1 2 1
Gestacijska trofoblastna bolezen
a) upadajoče ali nemerljive vrednosti 
β-hCG
1 1 1 1
b) perzistentno povišane vrednosti 
β-hCG ali maligna bolezen
1 1 4 4
Ektropija materničnega vratu 1 1 1 1
Cervikalna intraepitelijska
neoplazija
2 1 1 2
331 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Rak materničnega vratu 
(pred zdravljenjem)
2 1 Z: 4; N: 2 Z: 4; N: 2
Bolezni dojk
a) neopredeljena zatrdlina v dojki Z: 3; N: 2 2 1 2
b) benigna bolezen dojk 1 1 1 1
c) rak dojke v družini 1 1 1 1
d) nosilke mutacij genov, povezanih 
z rakom dojke (npr. BRCA 1)
3 2 1 2
e) rak dojke
- sedanji
- v preteklosti, brez znakov bolezni 
v zadnjih 5-ih letih
4
3
4
3
1
1
4
3
Rak endometrija (pred zdravljenjem) 1 1 Z: 4; N: 2 Z: 4; N: 2
Rak jajčnikov pred zdravljenjem) Z: 3; N: 2 Z: 3; N: 2
Miomi maternice 
a) brez spremembe oblike maternične
votline
1 1 1 1
b) s spremembo oblike maternične
votline
1 1 3 3
Anatomske nepravilnosti maternice
(prirojene ali pridobljene)
a) s spremembo oblike maternične
votline
3 3
b) brez spremembe oblike maternične
votline
2 2
Medenična vnetna bolezen 
a) v preteklosti (brez sedanjega tveganja
za SPO)
1 1 1 1
b) sedanja 1 1 Z: 4; N: 2 Z: 4; N: 2
332
K
A
K
O
 IZ
B
R
AT
I P
R
IM
E
R
N
O
 K
O
N
TR
A
C
E
P
C
IJ
S
K
O
 M
E
TO
D
O
farm vestn 2021; 72
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Spolno prenosljive okužbe (SPO)
a) klamidijska okužba (simptomatska ali
asimptomatska)
1 1 Z: 4; N: 2 Z: 4; N: 2
b) sedanji gnojni cervicitis ali gonoreja 1 1 Z: 4; N: 2 Z: 4; N: 2
c) druge SPO (razen HIV in hepatitis) 1 1 2 2
d) vaginitis (vključno s Trichomonas
vaginalis in bakterijsko vaginozo)
1 1 2 2
e) povečano tveganje za SPO 1 1 2/3 2/3
HIV/AIDS
Visoko tveganje za okužbo 1 1 2 2
Okužba s HIV
a) brez antiretrovirusnega  zdravljenja 1 1 2 2
b) z antiretrovirusnim zdravljenjem 1-3 1-3 2-2/3 2-2/3
AIDS (z antiretrovirusnim zdravljenjem) 2 2 2 2
Druge okužbe
Shistosomiaza
brez zapletov ali z jetrno fibrozo (brez
ciroze)
1 1 1 1
Tuberkuloza
a) brez prizadetosti medeničnih organov 1 1 1 1
b) s prizadetostjo medeničnih organov 1 1 Z: 4; N: 3 Z: 4; N: 3
Malarija 1 1 1 1
Endokrina stanja
Sladkorna bolezen
a) nosečnostna sladkorna bolezen v
preteklosti
1 1 1 1
b) brez žilnih zapletov  (od inzulina
neodvisna ali od insulina odvisna)
2 2 1 2
c) z nefropatijo/ retinopatijo/nevropatijo 3/4 2 1 2
d) pridružene druge žilne bolezni 3/4 2 1 2
333 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Motnje delovanja ščitnice
a) golša 1 1 1 1
b) hipotiroza 1 1 1 1
c) hipertiroza 1 1 1 1
Stanja prebavil
Bolezen žolčnika
a) simptomatska
- v preteklosti, zdravljena s
holecistektomijo
- v preteklosti, zdravljena
konzervativno
- sedanja
2
3
3
2
3
2
1
1
1
2
2
2
b) asimptomatska 2 2 1 2
Holestaza v preteklosti
a) v nosečnosti 2 1 1 1
b) ob rabi KOK 3 2 1 2
Virusni hepatitis
a) akutni Z: 3/4; N: 2 1 1 1
b) nosilka virusa 1 1 1 1
c) kronični 1 1 1 1
Jetrna ciroza
a) blaga (kompenzirana) 1 1 1 1
b) huda (dekompenzirana) 4 3 1 3
Tumorji jeter
a) benigni
- fokalna nodularna hiperplazija
- hepatocelularni adenom
2
4
2
3
1
1
2
3
b) maligni (hepatom) 4 3 1 3
Vnetne črevesne bolezni (Chronova
bolezen, ulcerozni kolitis)
2 2 1 1
334
K
A
K
O
 IZ
B
R
AT
I P
R
IM
E
R
N
O
 K
O
N
TR
A
C
E
P
C
IJ
S
K
O
 M
E
TO
D
O
farm vestn 2021; 72
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Anemije
Talasemija 1 1 2 1
Srpastocelična anemija 2 1 2 1
Anemija zaradi pomanjkanja železa 1 1 2 1
Raynaudova bolezen
a) primarna 1 1 1 1
b) sekundarna
- brez lupusnih antikoagulantov
- z lupusnimi antikoagulanti
2
4
1
2
1
1
1
2
Revmatične bolezni
Sistemski eritematozni lupus
a) prisotna antifosfolipidna protitelesa 
(ali neznano)
4 3 1 3
b) huda trombocitopenija 2 2 Z: 3; N: 2 2
c) imunosupresivno zdravljenje 2 2 Z: 2; N: 1 2
d) nič od naštetega 2 2 1 2
Presaditev organov
a) brez zapletov 2 2 2 2
b) z zapleti (odpoved presadka - akutna
ali kronična, zavrnitev presadka,
vaskulopatija)
4 2 Z: 3; N: 2 Z: 3; N: 2
Interakcije z zdravili
Antiretrovirusna zdravila
a) nukleozidni zaviralci reverzne
transkriptaze
1 1 Z: 2/3; N: 2 Z: 2/3; N: 2
b) nenukleozidni zaviralci reverzne
transkriptaze
2 2 Z: 2/3; N: 2 Z: 2/3; N: 2
c) ritonavir - zaviralci proteaz 3 3 Z: 2/3; N: 2 Z: 2/3; N: 2
335 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe različnih vrst kontracepcije
Stanja
Kombinirana
hormonska
kontracepcija
(KHK) 
Progestogenska
peroralna
kontracepcija
(POK) 
Maternični vložek (IUD)
z bakrom z levonorgestrelom
Z = začetek, N = nadaljevanje
Antiepileptiki
a) fenitoin, karbamazepin, barbiturati,
primidon, topiramat, okskarbazepin
3 3 1 1
b) lamotrigin 3 1 1 1
Protimikrobna zdravila
a) širokospektralni antibiotiki 1 1 1 1
b) antimikotiki 1 1 1 1
c) antiparazitiki 1 1 1 1
d) rifampicin, rifabutin 3 3 1 1
AIDS – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, β-hCG – β-horiogonadotropin. GVT – globoka venska tromboza, HIV – virus humane
imunske pomanjkljivosti, ITM – indeks telesne mase, IUD – maternični vložek, KHK – kombinirana hormonska kontracepcija, KOK –
kombinirana peroralna kontracepcija, PE – pljučna embolija, POK – progestogenska peroralna kontracepcija, SLE – sistemski eritematozni
lupus, SPO – spolno prenosljive okužbe, TIA – tranzitorna ishemična ataka, VTE – venska trombembolija.
4SKLEP
Posameznik se svobodno odloča o spolni in reproduktivni
izbiri, zdravstveni delavci pa mu lahko pomagamo pri ob-
vladovanju tveganj, povezanih s spolnostjo in načrtovanjem
družine. Pri svetovanju kontracepcije se uveljavlja model
skupnega odločanja, kjer se poleg zdravstvenih omejitev
posamezne kontracepcijske metode upoštevajo tudi vred-
note in preference posameznika, tako da izbrana kontra-
cepcijska metoda ustreza njegovim potrebam. Zdravstveno
sprejemljivost posamezne kontracepcijske metode oce-
njujemo glede na merila primernosti rabe določene metode,
tako da je zdravstveno tveganje ob rabi določene kontra-
cepcijske metode čim manjše. 
5LITERATURA
1. World Health Organization. Family planning/Contraception
[internet]. Geneva: World Health Organization. 2020 [cited 2021
Jun 12]. Available from: https://www.who.int/news-room/fact-
sheets/detail/family-planning-contraception
2. World Health Organization. High rates of unintended
pregnancies linked to gaps in family planning services: New
WHO study [internet]. Geneva: World Health Organization. 2019
[cited 2020 Jan 11]. Available from: https://www.who.int/news-
room/detail/25-10-2019-high-rates-of-unintended-pregnancies-
linked-to-gaps-in-family-planning-services-new-who-study
3. The International Federation of Gynecology and Obstetrics
(FIGO). Family planning is a human right [internet]. London:
FIGO. 2018 [cited 2021 Jun 12]. Available from:
https://www.figo.org/news/family-planning-human-right-
0016025
4. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). 26. september -
Svetovni dan kontracepcije [internet]. Ljubljena: NIJZ. 2020 Sep
25 [cited 2021 Jun 12]. Available from:
https://www.nijz.si/sl/26-september-svetovni-dan-kontracepcije 
5. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). NIJZ podatkovni
portal [internet]. Ljubljana: NIJZ. 2020 [cited 2021 Jun 12].
Available from:
https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/?
px_language=sl&px_db=NIJZ%20podatkovni%20portal&rxid=7
09745d9-f188-4537-9520-ec9f270cf5d6
6. Cason P, Aiken ARA. Engaging With Unintended Pregnancy
Through Patient-Centered Reproductive Goals and
Contraceptive Counseling. In: Hatcher RA, Nelson AL, Trussell
J, Cwiak C, Cason P, Policar MS, et al, eds. Contraceptive
technology. 21st ed. New York, NY: Ayer Company Publishers,
Inc., 2018.
7. Rivlin K, Isley MM. Patient-centered Contraceptive Counseling
and Prescribing. Clin Obstet Gynecol. 2018 Mar; 61(1): 27–39.
336
K
A
K
O
 IZ
B
R
AT
I P
R
IM
E
R
N
O
 K
O
N
TR
A
C
E
P
C
IJ
S
K
O
 M
E
TO
D
O
farm vestn 2021; 72
8. Bitzer J, Oppelt PG, Deten A. Evaluation of a patient-centred,
needs-based approach to support shared decision making in
contraceptive counselling: the COCO study. Eur J Contracept
Reprod Health Care. 2021 Apr 19: 1–8. 
9. World Health Organization. Medical eligibility criteria for
contraceptive use, 5th edition. [Internet] Geneva: World Health
Organization. 2015 [cited 2017 Jun 10]. Available from:
http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/181468/1/978924154
9158_eng.pdf.
10. Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare. UK medical
eligibility criteria for contraceptive use [Internet]. London: Faculty
of sexual and reproductive healthcare; 2016:1-175 [cited 2017
Jan 16]. Available from: https://www.fsrh.org/standards-and-
guidance/documents/ukmec-2016/.
11. Curtis KM, Tepper NK, Jatlaoui TC, Berry-Bibee E, Horton LG,
Zapata LB, et al. U.S. Medical Eligibility Criteria for
Contraceptive Use, 2016. MMWR Recomm Rep. 2016 Jul 29;
65(3): 1–103.
12. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T, Bizjak Ogrinc U. Smernice za
rabo kombinirane hormonske kontracepcije. Zdrav Vestn. 2012;
81: 277−288.
13. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T. Slovenske smernice za rabo
progestogenske oralne kontracepcije. Zdrav vestn. 2012; 81:
355–362.
14. Pinter B, Trojner Bregar A, Imamović Kumalić S. Slovenske
smernice za rabo materničnega vložka. Zdrav vestn. 2012; 81:
598–601.
15. Bizjak Ogrinc U, Korošec S, Pinter B. Smernice za rabo nujne
kontracepcije. Zdrav Vestn. 2011; 80: 727−733.
16. Trussell J, Aiken ARA, Micks E, Guthrie KA. Efficacy, Safety, and
Personal Considerations. In: Hatcher RA, Nelson AL, Trussell J,
Cwiak C, Cason P, Policar MS, et al, eds. Contraceptive
technology. 21st ed. New York, NY: Ayer Company Publishers,
Inc., 2018.
17. Merki-Feld GS, Caetano C, Porz TC, Bitzer J. Are there unmet
needs in contraceptive counselling and choice? Findings of the
European TANCO Study. Eur J Contracept Reprod Health Care.
2018 Jun;23(3):183-193. doi:
10.1080/13625187.2018.1465546. Epub 2018 May 22. PMID:
29785864.
18. World Health Organization Department of Reproductive Health
and Research (WHO/RHR) and Johns Hopkins Bloomberg
School of Public Health/Center for Communication Programs
(CCP), Knowledge for Health Project. Family Planning: A Global
Handbook for Providers (2018 update). Baltimore and Geneva:
CCP and  WHO, 2018.
19. Klinični oddelek za reprodukcijo, Ginekološka klinika, UKC
Ljubljana. Slovenske smernice: zbirna tabela stanj in kategorij
primernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije,
progestogenske oralne kontracepcije in materničnega vložka
[Internet]. Ljubljana: Klinični oddelek za reprodukcijo,
Ginekološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana. 2020
[cited 2021 Jun 19]. Available from:
http://www.reprodukcija.si/strokovno/1732-2/