14a O delu arhivov in zborovan|ih ARHIVI XV11I 1995 Hamiltonu 1960-1977 (fragmentarno); 2. 1.6. naročila sem mikrofilme še nekaterih man. ših osebnih iondov uslvarjalcc" slovenskega porekla: vsi mikrofilmi so lahko žc na razpolago v čitalnici \RS (priloge za ARS\ 2. 2. Nadaljevanje urejanja in popisovanja ar hhskcga gradiva društev 2. 2. 1. Zveza Slovenskih društev v Kanadi, l. j. meddruštVcm adbor, ki jc deloval med leti 1985-1991 Popis na 3 straneh zajema 18 ohranjenih dokumen'.ov, skupaj 97 lisiov in 2 fotografiji. Zveza je imela več akcij, med njimi tudi Odhcr za pomoč Onkološkemu inštitutu v Ljubljani (Slovane Institut of Oncology Trust Fund naprava z.a ultra Z"oČno diagnostiko), ki jc deloval v lclih 1985 1987 Ohranjeno gradivo obsega 99 dokumentov (19.1 listov, 7 časopisnih izrezkov in 4 fotografije) Popis na 4 straneh je prila/.cn. Če bomo skomplciirali še katero n „nih akcij, bomo s pop-som r.adaljcvali. 2. 2 2. Radijski klub SLOVENSKI VEČER na vili CHWO 1250 AM je deloval od 1977 do 199.1 ko ic bil 13. avgusla izbpsan i/ registra. Ohranjeno gradivo obsega 178 dokumentov (435 listov). iJopir obsega 7 strani. Fotokopije gradiva pod 2 2 1. in 2 2 2. sem s popisi že oddala v ARS. 2. 2. 3. Plesna skupina NAGELJ v Torontu izhaja \v. Kulturne-prosvclncga društva BaRAGA. ustanovljena žc 1. 1958. v 1. 1959 je to že Alojzijev mladi dem in njegov folklorni kotiček, žc istega leta pa si izbere ti'di ime Folklorna skunina NAGELJ pri cerkvi sv. Marije Pomagaj. Gradivo Selc poskušamo /hrati. Začasni popis je v rokopisu in obsega 13 strani. 2, < 4. Zapisniki V. P. Z BLED, Odsek št. 12 -NOVO MESTO, St. Catherines, Ontario 1959-1995. Gradivo ohsegu 243 dokumentov (756 listov) na 11 straneh popisa. Gradivo /.a ohdobjc 1 V4.3 (ko jc bil odsek ustanovljen pa do 1959 še poskušamo odkriti Giadi^o bom v ARS "ddala naslednje leto, skupaj ostalim gradivom tega rdseka. 2. 2. 5, Tudi na ambasadi Republike Slovenije v Oltawi sem bila lepo sprcjcia. Pomagali so mi vzpostaviti stik z edinim slovenskim društvom v tej okolici (Slovcnskc društvo v Ot>awi) in njegovim pred tednikom g. Ihanom Bračkom. Dovolili so mi foto kopirati njihovo glasilo MbD NAMI. ki je izhajalo xl 1. 1979 do 198? četrtletno v tipkopisu. To društvo, ki bo imelo prihodnje leto 20. obletnico delovanja, ima presenetljivo dobro in kompletno ohranjene arhivsko gradivo, ki se seli z vsakokratnim tajnikom društva. V Dribodnjin letih bo potrebno tudi to giadivo popisati in si pridobili fotokopija. Glasilo bom po obdelavi oddala v aRS. 3. Z namenom izobraževalne dejavnosti sen*, z organizacijsko pomečjo Vseslovenskega odbora v Torontu in Kanadsko-Slcvenskega kongresa v Toromu priredila informacijski ¡.eminar o pomenu in vlogi ler o načinih zbiranja, hranjenja m popisovanja arhivskega gradiva društev slovenskih izseljencev in nji- hovih zvez. Udeležilo sc ga jc 14 funkcionarjev društev in /vez (od lega 13 novih drušlcv. s katerimi še nisem imela pre dhodnih stikov). Navzoči so izrazili željo po nadaljevanju s lakim. skupinskimi izobraževalnimi večeri. 4. Ogledala ¿cm si fragmentarna arhivsko gradivo pri Šestih novih društvih sc dogovorila za zbiranje v tekočem letu in za popis v prihodnjem letu. kc bomo fond dopolnili. Rezultati vcČictncga sistematičnega dela t arhivskim gradivom slovenskih izseljencev so sedaj žc vfdni. Želela b s terr delom nadaljevati tudi v pr: hodnje. saj si home tako tudi v Sloveniji z zbranim arhivskim gradivom in njegovo prczcntacijc in obdelavo lahko ustvarili celostno mjdobo o življenju m delu naših izseljencev v tej oddaljeni prckomorski deželi. Zahvaljujem se M;nisirsi"u za kulturo Mirislrstvu t.s. znanost in tehnologijo. Pokrajinskemu arhivu v Ktpru in Arhi/u Republike Slovenije, ker so mi omogočil realizacijo tega delovnega obiska. Milica Trebšd-Štulfa Uničevanje arhivskega gradiva. Anketa UNEPCA in mednarodnega arhivskega sveta V letu 1993 je UNESCO pričel s programom "Spomin človeštva", katerega namen jc ohraniti ogroženo dokumentarno dediščino, omogočiti dostop do gradiva ter zagotoviti večjo razširjenost uporabe tega gradiva. Naloga Mednarodnega arhivskega sveta v okviru lega programa jc bila. da /bere osnovne pedatke o arnivih kot ustanovah, ki hranijo kulturno dediščino, ler zbere odgovore na anketo, ki jc imela namen predstaviti podatke o uničevanju ter nevarnostih, ki so jim bili aii sojini Še vedno izpostavljeni arhivi v 20. stoletju Na anketo, ki jo jc matična slu?ba za arhivsko dciavnost Arhiva Republike Slo/cnije podedovala vsem. slovenskim arhivom, je prejela odgovore le a ireh arhivov (Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhiv Kcpcr in Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokiaiin-ski arhiv Maribor pa jc pcslal obvestile da v njihovem arh;vu nc razpolagajo s podatki, k! bi dokazovali ugotavljanje škode na arhivskem gradivu). V Sloveniji se de sedaj še ni nihče ukvarjal s problematiko, ki bi obširneje prikazala uničevanje, poškodovanje ali odtujitev arhivskega gradiva, lako pri ustvarjalci kol tudi v arhivih. Zato jc bila ankela morda za nekatere arhive povsem nova delovna obveza. Iz zbianih podatkov jc razvidno, da arhivsko gradijo ni bilo v nobenem primeru poškodovano al uni- ARHIVI XVIII 1995 U delu arhivov in zborovaniih 145 čero zaradi požara oz namernega požiga. Tudi potre? ni bil vzrok za uničenje in poškodhc na gradivu. Pač pa je bilo grrdivo poškodovano oz uničeno zaradi ponlave (Nova Goriea). Med vzroke ki so posredno ali neposredno vplivali na uničevanje in poškodbe gradiva. moram- na prvo mesto uvrstiti neprimerne prostore za hranjenje gradiva ter pomanjkanje strokovnega kadra, kar je imelo za posledico, da del pcmemhncga gradiva ni je bil prevzel v arhive in hil s tem obi.ojen n? propad. Vzroke za nniec vanje gradiva gre iskati po letu 1945 tudi v napačnem gledanju nove revolucionarna oblasti, češ da jc pclrehno s preteklostjo povsem pre krniti, uničiti sc morajo arhivi okupatorja in kolabo-racije ter cclotcn sistem začeti znova. Pomanjkanje surovin in težak gospodarski položaj nove države je med drugim zahteval da, jc precejšen del arhivskega gradiva končal v papirnicah kot osnova 7.3 proizvodnje papirja in s tem uresničitev petletnega gospodarskega plana. Posamezni deli fondov so se po zaslugL posameznikov rešili neposredno iz papirnic (np Zhorniea za trgovino, obn in industrijo). Številne reorganizacije na področju unrave. :od-stva in drugih služb so imele za posledico, da «o arhivi morali prevzemati še zelo "miadc gradivo", ki je bile v glavnem prevzeto neureteno, nckcmnletno in brez pripomočkov za uporahe Oh reorganizacijah jc šlo v glavnem za preventivni prevzem , s ciljcm, da se gra divo obvaruje pred uničenjem. Arhivi ze prevzem ogromnih količin gradiva niso imeli tadostnih prostorov ne usposobljenega strokovnega kadra, kar sc predvsem kaže v neurejeni cvidenci prevzetih fondov za to obdobje, saj je ilo nemalokrat za prevzem po ukazu višjih struktur Arhivska služba ni sodelovala prt o Jbiranju in izločanju gradiva. Pc manjkanje prostorov za arhivsko gradivo je imelo za posledico, da je hil del gradiva uradne pre vzet v arhiv vendar je fizično ostal pr ustvarjalcu, ki pa ni zagotovil ustreznih pogojev hranjenja in gradivo sc jc uničilo (npr. Železniško gradbeno podjetje številka 15). Politične krize (lnfrrmhiro, tržaška kriza...) ¿o pogojevale, da so pomembno arhivsko gradivo nrcpeijai iz Slovenije na druge, tajne lokacije, kar jc imele za posledico, da sc del gradiva v Slovenijo ni več vmil ali seje fragmcntalno vrnil le v manjših delih (liDEA vejaški arhivi, slovenske meje ). V icm primeru je šio za uničenje politično zelo pomembnega gradiva za preučevanje narodne zgodovine. Pisarniško poslovanje in cvidcncc so hlii ob nestrokovnem kadru v administracij' pomaitkijivo vodeni in zato se je na ta način veliko gradiva hgubiio in uničilo. Na območju, ki jc med vojnama spadalo p -leto 1952, v papirnico odpeljana dva kamiona arhivskega gradiva - L:karniška zborniea Ljubljana (18"*2-1946) -uničeno 30% gladiva - Zdravniška zbornica Ljubljana - uničeno 90% gradi va - Prosvetta zvc/.a v Ljubljani (1911-1911) -uničeno 80% gradiva - Zveza kulturi j h društev Ljubljana - uničene 100% gradiva Dravsko divizijsko sodišče (1929-1941) -uničeno 100% gradiva Gradivo ffderalnih ministrstev v letih 1945-1951 jc bile delno uničeno Db političnih krizah - spor Jugoslavije s Sovjetsko zvezo lela 1948 in spor zaradi priključitve Trsta Ilaliji leta 1953, ker se jc pričakoval 146 O delu arhivov m zbomvaniih ARHIVI XV111 1995 vojaški spopad. Del grrdiva je bilo uničeno in poškodovano zaradi hranjenja v neprimernih prostorih. Na pnmerih minislrslev je zelo težko predvideti, kolikšen del gradiva je bil uničen, poškodovan ali od lUjCn, ker o tem ni ¡»odatkov. Na področju Pokrajinskega arhiva Koper je bilo uničeno, poškodovane in odtujene naslednje gradivo oz deli fondov: Obeina Koper (P 2*55 1846), gradivo odpeljali Italijani leta ly49 skupaj 99%. Giadivo slovcnsKih društev (1918-1940), uniči! fašistični režim, skupaj 98%. usnovne šole na Primorskem, več kot 5n% gradiva uničenega med drugo svetovno vojno. Gradivo cos pode rsk:h organizacij. 60^ gradiva odpeljali lastniki podjetij, pretežno Italijani, ob koncu druge svetovne vojne Matične k.ijige s protokoli, 30% gradiva odpeljali Italijani med druge vojno. Slovenske hranilnice in porojilnice (1918-1948). gradiva uničil fašistični režim. Občina Piran, del gradi/a odpeljali llalijani po drugi svetovni vojni. . kodno gradivo (1918 1940), acl gradiva odneljah Italijani med drugo svetovno vojno. Na področju Zgodovinskega arhiva Ljubljana so bili delne uničeni ali peškodovani sledeči fondi oz. zbirke: Zbirka načrtov, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljub'jani Notariat Ljubljana, M-sto L jubljanr. Mesto Ljubljana (rokopisne knjige^ Hranikika kmečki.1! občin Ljubljana, Zbemicc in /druženja v Ljnbljani. Grad Fužine Varia magistrntica - vojaški urad. Pr a državna gimnazija, Tobačna tovarna Ljubljana ter Rudnik živega srebra Idrija. * Za posredovane rezultate ankete se zahval i ujem Maruši Zagradnik (Pokrajinski arhiv Koper) in Žarku Bizjaku (Zgodovinski arhiv Ljubljana). Podatke o po škedovanem, uničenem in odpeljanem graoivu v Arhivu Republike Slovenije je zbral avtor teksta v fondi-ARS šk 1945-1950in.sk 1950-1955 Nekatere dodatne podatke so mi posredovali strokovni delavci AR^ (mag, Vladimir Kološa, Mujca Grahnar Danijela Juričie-Čargo, Olga Pivk, inag Saša Serše in Branite Radulovič). za kar se jim zahvaljujem. Brane Kazina Poročilo o udeležbi na okrogli mizi, na temo PERMANENT PAPER Dne 2, decembra f994 sem se s predsta"niki rcstavratorsko-konservatOTskc delavnice Arhr/a Republike Slovenije [Marjana Cjuha. Nalaša Vin-dišar, Matjaž Casar) udeležila posveto"anja na temo problematike uporabe t-ajnejšib urst papirja in upo- rabe različnih vrst kon^ervaiorskin postopkov na pošk^dovaiiem gradivu. Posvetovanje je bile organizirano v okviru mednarodnega sejma za restavrirpnic in konscrvacijo R.C.T. v Udirah od 1. do 5. 12. 199' in je potekalo kol okrogla miza pod vodstvom prof. A. Zappala, k' vodi 'jddelek za konscrvacijo in restavriranje na umver? v Ldinab R.C.T. ■ Rc sla uro eonservazione ¡utela bdine Konferenčni center, 2. december 1994 Okrogla miza: Conscrvation of acid paper and tbe use orpermanent paper: The aelual situaiion Organizator: čkn znanstvene-tehničnega komiteja prof Anlonio Zapalla Aktivni udelcženei: predstavniki tehničnih kom1 ejev posaneznih dezcl. Cilji posvetovanja Papir je in ostaja v bodoče zelo pomemben material še posebno nevejše vrste papirja. Konservaeija knjig Dm dokumentov v knjižnicah in arlrvib po svetu, predvsem listih iz 19 in 20. stoletja ki kažejc znake zelo hitrega razpadanja, je postala v zadnjem obdobju zelo pomjmbna in zahteva hitro m učinkovito ikr;panje. Tudi veliko število novejših dokumentov in gradiva na splošno, ki je ;itaro od 50 do 150 let, kaže znake hitrega razpadanja, še posebej v pr.mcrjai i z gradivom iz obdobja srednjega veka veliko število inkanabul iz 5 stoletja je popolnoma nepoškodovanih. Z razvojem in raziskavam1 ter s pomočjo upoiafcc postopka "mass conscrvation ki se danes kot konservatorski postopek v.c uspešno uporabljajo v knjižnicah po svetu, se trenutno rešuje na Jescune mili o-nov knjig kot tudi na siotine kilometrov arhivskega gradiva, in je v današnjem času poslal obveznost, ki se ga vsakdo loteva na svoj način, predvsem glede na razpoložljiva sredstva. PMobna obveznost za bodočnost je zagotoviti, da bo papir prihodnosti oziroma bodočnosti uporaben v naslednjih stoletjih - tisočletjih, se pravi potrebno je zagotoviti njegovo čim daljše "življenje:". Ti dve dejavnosti predstavljata osnovo, ki jo je potnbnc v bodoče predstavljati čim širše, v vedno bolj širokem krogu, od raziskovalcev do uporabnikov. Kaili tudi iz ekonomskega vidika je vedno bolj pomembna tako zaščita obstoječega kislega papria v knjižnicah in arhivih po svetu kot normalna uporaba "irajnega papirja" pri izdelavi knjig in dokumentov, lako v bližnji kol daljnji bodočnosti. Za reievanje obeh vrst problematike v praksi res Še niso poznane optimalne rešitve, vendar obstajaj o'številne pobude in dejavnosti Siro.n sveta, ki se ¡i m lahko vsakdo pridiuži glede na svoje znanje in možnosti. Pabiida za povečanje dejavnosti na tem področju je bila aana leta 1991 tudi v okviru sckcije za "kulturo" pr. Generalni direkeiji Evropske skupnosti, v so-