URN_NBN_SI_doc-4WLP15L0

pa so jih dokupili. K njižnične prostore so ozaljšali z izbranim i sli­ kami. Za preureditev in obnovo so odšteli 20.000 dinarjev. Strokov­ no sta knjižnico uredili požrtvovalni učiteljici G ustika Završnikova in Nada Ferlinčeva. K njižnica im a leposlovni, družbeni in m ladinski oddelek, odprta pa je dv ak rat tedensko. V n ačrtu im a različne sprem ljevalne dejavnosti — literarn e in debatne večere, razgovore z ustvarjalci, predavanja in razstave. Postati želi živo središče kul­ turnega življenja v kraju. Ob otvoritvi je spregovorila vodja republiške m atične službe A nčka K orže-Straj n arjeva, m ladina pa je pripravila recital, posve­ čen spom inu na dva ugledna k rajan a — dr. F ranceta K idriča in nje­ govega sina Borisa Kidriča. D vajset let Cankarjeve knjižnice na Vrhniki Letos m ineva dvajset let, odkar je Skupščina občine V rhnika ustanovila Ljudsko knjižnico na V rhniki kot sam ostojen zavod. Svoje prostore je dobila v leseni baraki, k jer danes stoji p ri­ kupen obrat družbene prehrane Ind ustrije usnja V rhnika. Za police so služili stari bančni pulti. Vodja knjižnice je bil Ivan M ichler, ki je postavil tem elje strokovni ureditvi knjižnice. V prvem letu delo­ vanja je štel knjižni sklad 912 enot; knjižnico je obiskalo 329 obča­ nov, ki so si izposodili 697 knjig. Jeseni leta 1962 se je knjižnica preselila v dom krajevne skup­ nosti, kjer je še danes. K njižni sklad, ki je le počasi rasel, saj je knjižnica nakupovala le po eno knjigo na 30 do 35 prebivalcev, je za­ dovoljeval potrebe občanov, ki so si želeli b ran ja za razvedrilo; m ladina je dobivala knjige za obvezno branje, za družboslovno ali m arksistično literatu ro pa so povprašali le redki. K njižnični prostor je m eril 45 m 2. K njige so bile urejene po pultnem sistemu, knjižnica je poslovala za bralce 12 u r tedensko. Za občinski proračun je bila odvečno breme, saj ji je bilo treba letno odšteti približno stari m i­ lijon; m ed ljudm i pa je veljalo m nenje, da gre v knjižnico tisti, ki si sam ne m ore kupiti knjig. Vrsto let se situacija ni sprem enila; knjiž­ nica je životarila in za svoj obstoj zbirala finančna sredstva v de­ lovnih organizacijah. L eta 1971 se je knjižnični prostor povečal na sedanjih 62 m 2; s pomočjo tak ratn eg a republiškega sklada za kulturo je bila nabav­ ljena sodobna oprema. To je omogočilo knjižno zalogo urediti po UDK sistem u in tako omogočiti obiskovalcem prost pristop do knjig. 308 K njižnica 22(1978)3-4