nmmii Ceršak pri Št. Ilju. Dne 19. julija popoldne je strela med hudo nevihto zažgala veliko gospo-i darsko poslopje posestnika Avgusta in Ane Hernah. Ker je bilo vse s slamo krito, je bilo vse naenkrat v plamenih. Rešili so z velikim naporom komaj govejo živino. Celo poslopje s premičninami vred je postalo v pol uri žrtev plamenov. Zgorelo je vse letošnje seno, stroji, stiskalnica, vozovi, vinska posoda in vse poljedelsko orodje. Škoda je ogromna, a je krita le s 6000 Din. »Vzajemna zavarovalnica« je takoj poslala na pogorišče cenilca in škodo tudi po-: šteno cenila in plačala. Povdarjamo, da so sosedje z nadčloveško močjo gasili in tako prepreeili, da se požar ni razširil še na hišo in sosedna poslopja. Da je med našim ljudstvom še hvala Bogu mnogo prave krščanske ljubezni do bližnjega, je tudi dokaz, da so na pobudo g. župana Hercoga sosedje takoj prve dni po požaru začeli brezplačno dovažati gradbeni materijal. Sv. Karjeta ob Pesnici. V petek, dne 15. julija so naši zvonovi oznanili pretužno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra sosedinja Antonija Marko, žena uglednega posestnika in mnogoletnega občinskega svetovalca g. Antona Marko. Po celi župniji in tudi daleč izven nje je bila znana kot globoko verna, skrbna in gostoljubna gospodinja, ki je tudi v budi vojni dobi, ko je bil njen mož odpoklican na vojsko, s svojo skrbnostjo in spretnostjo znala vzdržati domače gospodarstvo v najboljšem stanju. Kljub svoji starosti 58 let je bila še vedno prav mladostnega izgledanja in si je s svojim blagim srcem pridobila povsod le prijatelje, Zelo dobrodošla ji je bila osobito šolska mladina, ki ob raznih prilikah ni smela mimo njene hiše, kjer ji je blaga pokojnica nudila vedno prisrčen sprejem. Hvala ji za to. Ravno pred le- tom dni, lani tega časa, je pokojnica in z njo cela njena rodbina doživela izredno radostni dogodek: Po dolgih 36 letih se je sešla s svojo eestro, ki jo je ob strani svojega soproga prišla obiskat iz daljne Amerike. Nikoli ne bom pozabil prizorov tega otroško veselega snidenja, nikoli mi pa zlasti ne gine iz spomina prizor ;pjune ganljive ločitve, res, kakor da sta slu'tili, da se vidita zadnjič v življenju. V zadnjih mesecih je začela vidno slabeti in bolehati, a ekrivala je svoje boli do skrajnosti ter jih Bogu udano prenašala z neverjetnim samozatajejVanjem. Kako spoštovana in priljubljena je bila med nami, je najbolj dokazal v nedeljo, 'dne 17. julija njen tako veličasten pogreb, kot ga v naši župniji nismo videli že več let. Pod perniškim hribom se je tje čez dragučovske travnike zgrnila skoraj do Sv. Marjete segajoča vrsta pogrebcev, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, cerkveni pevci pa so ji zapeli dve ginljivi žalostinki. Blaga sosedinja Tonika! Prijeten dom, ki sta si ga z užaloščenim mo2em in rodbino tako ljnbko in lepo uredila pred nekaj leti, si uživala le kratko. Vsemogočni Te je hotel rešiti težkih zemeljskih muk in odpoklical Te jff v svoj rajsko lep in večno mirni dom! Celi Markovi rodbini in sorodnikom naše globoko občuteno sožalje! Pokojnici pa: Z Bogom! Mirno sosedinja spavaj in pokoj nebeški Te obdajaj! '•¦ -- ^_^|pJ|«*-; Jarenina. Svetovna sprehajalka je potrkala na duri ter nam nepričakovano iztrgala iz naše sredine dne 16. julija našega dragega očeta in Ijubega moža Jožefa Karnet v starosti 68 let. Bolezen, vsled katere je umrl, je bila kratka, a tem bolj huda in bridka. Upamo, da se mu je epletla krona v nebesih, ker je bil zelo potrpežljiv do zadnjega izdiha. Pokopali smo ga 18. tega meseca na jareninsko pokopališče. Tem potom se najiskrenejše zahvaljujemo č. g. kanoniku in g. kaplanu, ki sta nam dragega rajnega spremila na njegovi zadnji poti in vsem drugim, ki so ga za časa njegove bolezni tolažili in mu izkazovali sočutje z molitvijo in šopki. Sv. Miklavž na Dravskem polju. Že dolgo se ni pisalo v Vašem cenjenem listu iz naše občine Sv. Miklavž na Dravskem polju, pa saj se tudi ne dogajajo pri nas kake znamenitosti, smo pač skromni poljedelci, katerim se nikdar, posebno pa v današnji svetovni krizi sreča in veselje ne smehljata. To leto nam bode pa še šiba božja suša pograbila in uničila deloma poljske pridelke, predvsem pa živinsko krmo, da nam bode še edini up — živinoreja — uničen. — Dne 18. tega meseca se je dogodil v gozdu med Sv. M-klavžem in Hočami predrzen roparski napad. 19 letna hčerka železničarja Rezika Hazabent se je peljala ob petih zjutraj skozi omenjeni gozd v Hoče k svoji sestri. V sredini gozda skoči nenadoma neznan moški pred njo, potegne jo s silo s kolesa (peljala se je namreč s kolesom) z besedami: »Denar sem, ali pa tvoja smrt!« Ker seveda ni imela mnogo denarja, prosi reva, naj jo pusti. Neznanec pa odgovori: »Denar hočem, če ne več kot tri dinarje!« Ponovil je grožnjo, in sirota mu je izročila 10 Din, katere je imela pri sebi. Nato je predrznež izginil v gozdu. Pač žalostna slika današnjega časa. Negova. Smrt neprestano žanje. Zadnjič smo poročali o smrti Marije Mavrič. Takoj drugi dan, dne 11. julija, pa smo v velikem številu spremili na zadnji poti najstarejšega farana Blaža Vogrinec iz Radvenskega vrha. Dosegel je lepo starost 93 let. Kaj rad je dobri starček pripovedoval svoje življenjske dogodljaje. Saj jo tudi marsikaj doživel v teku svojega življenja. — V soboto, dne 16. julija je smrt nenadno zahtevala novo žrtev. Srčna kap je zadela 70 letnega Antona Kralja iz Negovskega vrha. Rajni je bil velika dobričina, povsod, kamor je ppišel, je bil dobrodošel vsled svoje šaljivosti. Večni mir njegovi duši! — Vinogradi lepo obetajo, a kaj, ko pa so kleti polne še starega vina. Da se vsaj nekoliko odpomore tej vinski preobilici, je več posestrvikov odprlo vinotoče, kateri so pa vkljub suši, ki vlada v žepih, precej polni. Zlasti mladina prednjači. Zgodilo se je že, da so si skočili takšni vinski bratci v vinjenosti v lase. Tudi ženske se ga včasih preveč nacukajo. Ljudje božji, pamet! Preveliko pijančevanje- ne prinaša nič dobrega. Sv. Anton v SIov. goricah. Tukaj smo pokopali vzorno družbenico ter dolgoletno članico predstojništva dekliške Marijine družbe, 37 let staro Močnikovo Franco iz Cogetinec, ki jo je Bog po enoletni bolezni poklical k sebi..Bila je žrtev sestrinske ljubezni. Lani maja je namreč umrla na jetiki njena mlajša sestra Anica. Franca ji je z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo stregla, se pri postrežbi prehladila ter tu- di nalezla jetike. Sprevod je vodil ob asistencl domačih dveh dušnih pastirjev ter č. g. deka-; na Gomilšeka njen brat č. g. dr. VLnko Močnik, profesor bogoslovja y Mariboru. Vse sočustvu-: je s težko prizadeto Močnikovo rodbino, posebno s staro mamico, ki je v enem letu izgubila dve pridni hčerki. Obe sta bili pridni, a pokoj-: na Franca je bila pa naravnost svetniško vzorna. Kot tako jo je tudi opisal in postavil za vzgled vsem dekletom, posebno še Mariji-: nim družbenicam č. g. dekan Gomilšek od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Blagopokojna Franca je bila bratu na domu za gospodinjo. Vendar je minil malokateri dan, da bi ne bila pri sveti maši in pri svetem obhajilu, posebno po zimi. Pa tudi pri prosvetnem delu se je udejstvovala. Bila je svojčaa predsednica ab-: stinenčnega odseka, bila vaditeljica Orlk:, po-: magala pri igrah in ob novem letu je dosti-i krat s tovarišico od hiše do hiše agitirala za dobre časopise. BLla je tudi pisateljica v malem, ki je dekletom za razne prilike pisala govore, dvogovore itd. Opisala je tudi svoje potovanje v Šmarje pri Jelšah. Pisala je tudi dnevnik, iz katerega sa zrcali njena čista in lepa duša! Draga Franca, počivaj mirno! Staro mamico, oba brata in sestro pa naj tolaži Bog! Podgradjo prl L.u.omeru. Majhna vas, ki je oddaljena pol ure od Ljutomera in se razprostira ob vznožju gradu, ki stoji sedaj nov se-: zidan na precej strmem griču, ki ga pokriva gozd. V starih časih so grad imenovali Dolnji grad. V njem so bivali grofje, ki so imeli v posesti pokrajine daleč naokrog. Pod tem gradom so našli v preteklih stoletjih sliko Matere božje na drevesu. Po preiskovanju, odkod da pride ta slika v gozd, niso mogli ugotoviti drugega, kakor da hoče imeti Marija kapelico. Najprej so postavili majhno kapelico, ki je bila posve-: Sena Marijinemu vnebovzetju. čez nekaj let so kapelico povečali in sezidali precej veliko cer- kev, v kateri so trije oltarji. Posvetili so jo v čast sv. Ani. Cerkev so sezidall brez zvonika. Podobna je bila bolj kakemu skladiš.u. Mnogo se je že govorilo in delalo, tudi razni načrti za postavitev novega zvonika; a vse to je padlo brez uspelia v vodo. Danes pa, ko to pišemo či- tateljem Slovenskega Gospodarja, čakamo_e- delje, dne 13. julija, ko bomo imeli v naši mali podgrajski vasi veliko cerkveno slovesnost, ka- kršne še ni bilo v nobeni vasi daleč naokrog, namreč slovesno blagoslovitev novega zvonika in obenem novega večjega zvona, ker manjšega imamo že iz leta 1923. Zvonik je visok 22 ra ter je v čast in ponos celi Ijutomerski župniji, po- sebno pa vasi, v kateri stoji. Potegnili smo zvon iz podstrešja v nov zvonik, ki ne bo več sam. Našel se je velik dobrotnik g. Filip Ser- šen, veleposestnik na Podgradju, ki je sam ku- pil nov 120 kg težek zvon. Vsa čast velikemu dobrotniku, ki je prostovoljno daroval tako ve- liko vsoto v čast božjo. Njegovo ime ne bo nik- dar pozabljeno, ker bo zapisano na zvonu. Zvo- nu kumuje obitelj Seršen. Tako imamo sedaj obenem nov zvonik in nov zvon. Torej bomo obhajali letos na aninsko nedeljo, dne 31. tega meseca veliko cerkveno slovesnost v tej mali vasi. Malokatera vas je tako srečna, da bi ime- la tako lepo in vcliko cerkev, kakor jo ima na- še lepo Podgradje. Zato pridite od blizu in da- leč k tej pomenljivi slovesnosti. Bkigoslovil bo č. g. dekan Weixl iz Križevec pri Ljutomeru zvonik in zvon, nato bo pridiga in s.veta maša. Začetek ob 9. uri. Zr-.ven tega je še naša dolž- nost, da omenimo dve osebi, ki imata največ zaslug pri zgradbi novega zvonika. V prvi vrsti gre east č. g. msgr. A. Lovrecu, mestnemu žup- niku v Ljutomeru, ki je dal postaviti zvonik in to delo sploh dovolil; vedel je namreč že na- prej, da ga eakajo velike težkoče, a vsega tega se ni ustrašil. Vsa čast pa tudi g. cerkvenemu ključarju Toraažu Lipovcu, županu na Pod- gradju, ki si je veliko prizadeval, da se je le enkrat postavil zvonik. Poleg tega pa še ima g. Lipovec največ dela, ki ga je storil z dovaža- njem potrebnega gradiva. Tesarje in kleparja je ves čas, kar so delali, imel brezplačno na hrani in stanovanju, poleg vsega tega pa je še daroval veliko vsoto v gotovini. Čast in zahva- la tudi vsem, ki so pomagali pri vožnji in pri drugih raznih opravilih. Načrt je naredil zidarski mojster g. Marinič od Sv. Križa pri Ljutomeru. Delo pa je natančno izvr.il g. črček, palir iz Krištanec. Opazili smo tudi veselje pri zidarjih, da so tako srečno brez najmanjše nezgode dozidali in zgotovili tako lep nov zvonik, kakor tudi pri tesarjih, da se jim ni zgodila nobena nesreča. Sedaj še samo dekleta veliko pripravljajo, da čim lepše okrase cerkev. Dolgo vrsto let smo si občani želeli, da bi se postavil nov zvonik, pa hvala Bogu se je naša želja vendarle enkrat izpolnila. Čeprav je bilo dosti dela, a vse to smo naredili iz ljubezni do Boga in sv. Ane. —ak. Velika Nedelja. Huda suša, ki je težko udarila naša polja, je zahtevala še človeško žrtev. Prešnji teden je škropil svoje gorice 74 letni posestnik Jož. Canjko iz Vičanec. V studencu, iz kojega je z-ajema], je bilo že malo vode, zato se je moral precej nagibati preko roba in pri tem je izgubil ravnotežje, da je omahnil v vodnjak. Pri padcu se je težko udaril po glavi in se nato v plitvi vodi zadušil. Pač redek povod smrti. Berkovci. Prostovoljno gasilno društvo Berkovci priredi dne 31. julija na vrlu g. Jožefa Kapuna veliko javno tombolo s krasnimi dobitki, in sicer: moško kolo, 85 kg pšenične moke, železna peč, drvarnica, moška obleka ter še nad 300 raznovrstnih dobitkov. Prijazno vabljeni vsi od blizu in daleč! Eapela pri Radencih. Tokrat vam hoeem sporočiti nekaj bslj veselega. V nedeljo, dne 17. tega meseca je stopil eden naših najboljših mladeničev, predsednik tukajšnjega prosvetnega društva Maka Belak z istotako vrlo mladenko, zvesto Marijino družbenko in cerkveno pevko Franeiško Jurjevičevo pred poročni oltar, kjer sta si prisegla, da hočeta skupno nadaljevati pot življenja in si med seboj deliti usodo v zakonskem stanu. Ženin je bil zadnja leta duša tukajšnjega prosvetnega gibanja, ravno tako je tudi nevesta rada sodelovala pri raznih prireditvah, za kar jima bodi na tem mestu izrečena javna zahvala s prošnrjo, da nas tudi zanaprej še rada podpirata po svojih močeh na prosvetnem polju. V novem stanu pa jima želimo, da ju ljubi Bog čuva, blagoslovi in ohrani do skrajnih mej človeškega življenja vedno srečna in zadovoljna! Slovenska Bistrica. V tepek, dne 22. julija zjutraj je ponesrečil v Slov. Bistrici pri kolodvoru Bogatič iz Polskave z dirkalnim vozom. Dobil je lahke poškodbe in je mogel zopet nadaljevati vožnjo. Makole. V naši župniji je bil pokopan ob veliki udeležbi domačinov ugledni in od vseh apoštovani posestnik Jožef Brgles. Umrl je v starosti 72 let in zapušča žalujočo ženo in več dobro preskrbljenih otrok. Rajnemu svetila večna luč, preostalim naše sožaljel Stoprce. (25 letnica mašništva.) Na god sv. Jakoba, apostola, dne 25. julija tega leta je pod varstvom farnega patrona sv. Antona pušoavnika tiho in skromno brez vsake zunanje slovesnosti obhajal 25 letnico mašništva tukajšnji g. župnik Aloj_ij Pichler. Jubilant se je rodil leta 1880. v Mestnem vrhu pri Ptuju. V mašnika ga je posvetil leta 1907 lavantinski škof dr. M. Napotnik. K srebrnemu jubileju naše najprisrčnejše čestitke! Potok pri Eokarjih. Zopet se ogla.amo, da kdo ne poreče, da Potočani nimamo nič več novic. Imamo jih, samo boij žalostne so. Za hudo gospodarsko krizo se je pojavila še vrsta dolgoprstnežev, kateri vlečejo vse s seboj, kar jim pride pod roke. In česar ne marejo po noči, za to pa porabijo priliko po dnevi, ko so ljudje zaposleni na polju. In ludi to Ti popišem, dragi čitatelj, ko greš skozi našo vas, se spomniš preteklih časov, ko vidiš vrsto pobeljenih hiš in znotraj precej osnaženih stanovanj, in si misliš, to so zanje še dobri časi, ker si tako čistijo stanovanja. Ali to je od žuljevih rok prislužen denar. — V sredo zjutraj, dne 20. julija je umrla gdč. Anka Skok, po domače Jerakova. Bila je dolgo bolana in vse trpljenje je mirno in udano prenašala. Pokojni naj bo zemljica lahka — domačim pa naše sožalje! Gornja Ponikva pri Žalcu. Žnpnija ni obsežna, in skrita leži sredi zelenih trat, gozdičev ter vinogradov. Ropot in prab. velike ceste tukaj ne moti samotnega tihega miru, tod prebiva še preprosto, od mestne lažikulture neoblizano ljudstvo. Vendar je društveno življenje med mladino zel1 živahno: prosvetno društvo s svojimi prireditvami, pevski zbor, knjige, časniki, vse to naj vodi mladino k dobremu, vzvišenerau. Tekom časa je bilo tukaj tudi več cerkvenih slovesnosti. Leta 1910. se je obhajala nova sveta maša, leta 1912. je bila zlata maša preč. g. župnika Jožefa Kuneja. Sledila so strahotna leta svetovne vojne z vsemi svojimi posledicami. Ko je bilo po končani vojni nekaj dobrih let, ko so se lahko prodali kmetski pridelki, ko je imel zlasti hmelj vusoko ceno, so sklenili župljani postaviti novo župnijsko cerkev. Staro cerkev, postavljeno na čast sv. Pankraciju, so podrli in v dobrem letu pozidali novo pod vodstvom g. župnika Tvana Gorišek. Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so dobavile krasne nove zvonove, o katerih se lahko reče, da imajo čistejše glaso,ve kakor so jih imeli stari, med vojno od.vzeti zvonovi. Notranja cerkvena oprava je .večinoma nova in lepa. Letos pa je bila v ne'deljo, dne 17. julija nova sveta maša 5. g. Martina Uranjek iz dobre hiše Uranjekove. Pridigoval je g. opat Peter Jurak iz Celja, Slo.vesnost se je obliajala kakor večinoma vse primicije na Slovenskem, z velikim zunanjim eijajem. — Vtis požara na gori Oljki je neizbrisljiv, žalost za lepo cerkvijo velika, tudi iz Ponikve se je dobro videla, najlepše pa iz Grče. Oljska gora, katere vrh leži 734 m nad morsko gladino, ta staroznana in priljubljena romarska cerkev, ki ima dva zvonika, priljubIjena ne samo prebivalcem Savinjske in Saleške doline, temveč tudi mnogih drugili slovenskih pokrajin, je pač samo ena. Srce me boli, ko mislim nazaj, ko sem te gledal iz doline, živo belečo se iznad zelenih vinogradov in gozdičev, ko sem poslušal srebrni glas tvojih zvonov. In danes! Ni več cerkvice bele, ni več srebrnodonečih zvonov! Cerkev, biser arhitekture iz srede 18. stoletja (1757), je delo stavbenika Leonarda, zidana v bizantinskem elogu. Vsa zunanjost je imela odsev notranjosti: razgibane stene so dale slutiti notranjo prostranost in dva visoka zvonika z bogato razčlenjenima strehama sta oznanjala živahnost te mojstrske tvorbe daleč okrog. Cerkvejia oprava je bila dragocena. V velikem oltarju, ki je bil krasen barok z apostoli v naravni .velikosti, je bila presunljiva slika: Kristus poti krvavi pot na Oljski gori. Pod cerkvijo je epodnja cerkev ali kripta. Nepozabno ostane prelepo skladno zvonjenje štirih zvonov pred vojno, ubrano zvonilo, ki je bilo predmet eplošnega občudovanja in pohvale. V enem etolpu so bili trije zvonovi iz zvonolivarne Samassa v Ljubljani, v drugem stolpu največji zvon, vlit v Inomoatu. Cerkev je imela uro, ki se je slišala daleč okoli. Razgled je krasen. Liki srebrn trak se vije po dolini bistra Savinja, ob njej velika cesta in železnica. Okrog in okrog bele hiše, cerkve in trgi, tam proti jugo\zhodu pa Celje, mesto belo in veselo. Vseh cerkva našteješ okoli 72. Kaj pohvalno se je pred leti izrazil švicar Nemec, ko sem mu pokazal razglednico z gore Oljke. Ogleduje jo in pravi: Schone Kirchen hat Slowenien. Lepe cerkve so na Slovenskem. Za cerkvijo žalujejo poleg romarjev in doma.ih vernikov tudi mnogi izletniki, ki jim je bila Gora ena najpriljub^Jjenejših izletniških točk. Kljub hudim časom bi vendar bila dolžnost vse Slovenije, da pomaga ohraniti in obnoviti ta biser rajske Savinjske doline. Ko pa se bo to zgodilo, naj se ne vsiljuje kak moderni slog, temveč- cerkev se naj prenovi v prejšnjem lepem slogu po vzoru vzhodnih cerkvenih hramov! Sv. Jurij ob Juž. žoL Kakor v sanjah se nam je zdelo, ko se je dne 6. tega meseca raznesla žalostna vest, da, je za vedno zatisnil oči g. Franc Gerzina, posestnik v tukajšnjem trgu. Saj smo ga še na Petrovo vide-li v cerkvi. Ko je peljal zadnji voz sena domov, se je med potjo prehladil. Napadla ga je nato pljučnica, kateri je v štiriti dneh podlegel. Bil je veliko let cerkveni ključar župne cerkve, podnačelnik posojilnice, mnogoletni odbornik in bivši župan trške občine, katerih dolžnosti je Jbil koncem novembra lanskega leta razrešen. Za svoje zasluge je bil Imenovan častnim občanom ter od kralja odlikovan z redom sv. Save. V izpalojevanju svojih verslrih dolžnosti ni bil omahljiv, ampak značajen, krščanskJ mož. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo pet gg. duhovnikov in trije gg. bogoslovc_-domačini ter velika množica ljudstva. Bil je vedno zvest naročnik in čitatelj Slov. Gospodarja in drugih dobrih listov, zato je umestno, da se ga na tem mestu s temi vrsticami spomnimo. Naj v miru počival = Težko je ponesrečil dne 15. tega meseca Anton Zdolšek, sin Franca Zdolšeka, posestnika v Podgorju. V kamnolomu, kjer izdeluje mlinske kamne, se mu je navalila na noge več meterskih stotov težka skala, ki mu je eno nogo pod kolenom večkrat zlomila, v stopalu pa zmečkala. Ker je bil sam, si ni mogel pomagati. Šele na njegovo vpitje so prihiteli drugi in ga rešili. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Kako bo z nogo se še ne ve, ker ima velike rane. Kalobje. Zaenkrat nimamo nič veselih novic, ampak par žalostnih. V soboto, dne 16. tega meseca popoldne je zadela našo župnijo huda nesreča. Iz pogubonosnih oblakov se je vsipala gosta toča ter pokončala velik del župnije. Ubogi ljudje; po eni strani jih stiska gospodarska kriza, po drugi pa vremenske nezgode. V torek, dne 19. tega meseca smo spremili k večnemu počitku 24 letnega fanta Martina Zupanc iz ugledne hiše. Kruta jetika mu je izpodjedla mlado življenje. Bolezen je prenašal vdano in potrpežljivo. Upal je, da morda okreva, toda pomoči ni bilo. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Kljub velikemu delu na polju se je zbrala velika množica ljudi, da ga spremi k večnemu počitku. Ob grobu so se poslovili od njega tudi fantje cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom g. organista Kukoviča z dvema v srce segajočima žalostinkama, pri katerih je malokatero oko ostalo suho. Dragemu tovarišu kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje! Šmarje pri Jelšah. Še zdaj govorijo po dekaniji in po sosednih župnijah o krasho uspelem dekliškem shodu dne 17. julija pri Sv. Roku, kakor nam ga je tudi opisal zadnji »Slovenski gospodar«, »Slovenec« z dne 19. julija in zadnjetedenska »Nedelja«. Da bi se le tudi uspehi dolgo let poznali na lepem življenju naših deklet! Sveta vera bodi jim luč, materni jezik pa ključ do prave narodne omike, predvsem pa jih naj diči prava ljubezen do Matere božje — kot znak zdravega slovenskega naroda. — Blagodejnega dežeka smo danes, ko to pišem, silno potrebni. V prekrasnem dosedanjem vremenu si je vinska trta zelo opomogla in je z zdravim lepim grozdjem res obložena, da že zdaj komaj drži, ko smo opravili zadnje škropljenje. Zato pa otaia trpi in umira, fižol in krompir že strašno zdihujeta in ponekod že tudi pitne vode primanjkuje ter kaže zemljg vedno hujše razpokline. Drugod pa, kakor yb dimo in vemo, je mokrotno zado9ti. Sicer na9 je zadnji četrtek oblskal pohleven dež ln _mo se ga silao razveselili, pa kaj, ko je že čej» dobro uro odbežal. Zdelo se nam je, da se ja preveč ustrašll žanjic, kl so že Imele erpe n_2| klepane in so začele spravljati zlati In posebnfl letos lepi pridelek. Vrnl se kmalu, ker si nam! ljub in potrebenl Toda sam Bog nas varuj ne-i' sreče, kakor je 16. julija zadela del dobjansl^ej slivniške, šentvidake in ponkovske župnije? kjer je koruzo razcefralo, žito zmlatilo in jei' senske pridelke v zemljo steptalo. Smo lanii toliko trpeli, da si »nesrečonositeljice« nitij Imenovati ne upamo. — Fantje našega obšir« nega okraja so imeli te dni svoje nabore. Ve-' liko jih je bilo, veselo so vriskali in peli, pa1 so se vseskozi pošteno obnašali in pred svetom. pokazali, da so dostojni mladeniči — ponosni! na svfij kmečki stan. Čast jirn! So tudi precej »ostali«, posebno iz okoliških občin. Bodo gotovo tudi dobri varuhi domovine. Pišece. Veseli nabor — kriza pa taka. TakL glas gre po PiŠecah, ko se je pred kratkim zopet tudi za našo faro vršil nabor. Veseli naborniki so se namreč podali z »barilcem« vina proti Brežicam, da bi se predstavili naborni komisiji. Toda ti šmentani orožniki so jim ba-: rilec — z vinom seveda — vzeli, rekoč: Po na-i boru boste pili! In možje postave so bili mož-: beseda, kar dokazuje dejstvo, da so naborniki prinesli zvečer nabornega dne prazen barilec domov. Toda sedaj šele se je začelo veselje.: Naborniki so se podali k znani družini in plesali in pili in jedli, rla je bilo vesolje, pozno vv noč in še drugi dan z malimi presledki. Zakla-' li so si celo prašička, da so dostojno proslavili praznik nabora. Kri je morala ta dan tečl, a hvala Bogu, tekla je le prašičkova. Tako se preganja kriza, gospod urednik. Konec vsega pa je bila bolezen v žepu ter maček in omotica' v glavi. Kdor zna, pač zna! — Dne 29. julija se vrši v Pišecah v gradu javna dražba vseh pre-mičnin. Koga zaniraajo stare umetnine, naj pride in jih kupi. — Saj tudi drugače trguje'-: mo pri nas, ne samo potom javne dražbe. G. Stojan Jožef je namr.č te dni kupil od Marije Varlec mlin, ki se nahaja tik župnišča. Načrte,ki jih ima g. Stojan z mlinom za bodočnost,1 že sedaj vsi Pišečani iskreno pozdravljamo. =* Katoliško prosvetno društvo v Pišecah pa nani pripravlja veseio preseneCenje. V kratkem mi-? sli društvo prirediti veseloigro »Ženitev«. Igra bo nudila smeha na cente in zato že sedaj opozarjamo na njo. Natančnejše podatke o igri priobčimo pravočasno.