MONGOLSKA LJUDSKA REPUBLIKA
Ta azij&ka republika, ki je obkrožena z LiR Kitajsko in ZSSR. se razprostira na poviršiini približno milijon io ipol ikvadrat-nih iki'lometrov. Prebivalcev šieie približ-no miiLijon. Pokrajina je zelo gorata in ima mnoso živo pisanih pašniikov na nad-monsiki višind nad tisoč metrov.
Do zimage lj^udske revoluciie je bilo gospodarstvo veoinoma naturalno. Polje-delstvo je bilo šele v začetku rarvoja. V državi je foilo le nekai obrtnih delav-tnic. ŽuVinoreja, s 'ka(ero se je upkvarja!]o 90 odstotkoT prebivaMva, se ie razT-jjala zelo primifivno: ni bilo niti veteriinarjeT miti druisrih strokovn ja'kov, krme za žira:la niso ipripraTljali. Od 9.6 miliijona glarv žiTine (1. 1918) je pripadalo fevd-ailoem Tež 'kakor dve petine živine.
Po vzposiavitvi ljudsike lastnine nad zeml jo, gozdovj rn naraTnitni bogastr: zemlje in o odpravi feTdaln.ih odnosov je prišlo do ikoremitih sprememb v eko-Jiomiiki. Zaoelo je previadovati dTobno va-ško RospodarstTO. ki &e ]e začelo raxyi-jafi Tzporedno s prvimj kmečkipi,! proiz-Tajailnimi sikupnostmi, državnimi kmetB.j-skiimi pospoda rsivi in indn/itri jskimi pod-jetji. Razdobje od ustanovitve Monpolske republiikfl ^do 1. 19<4O večinoma karaikteri-zirajo nferepi, katerih namen je bil po-polnoma odpraTiti osiaote feTdainih od-nosov in tufa ikapite'!.
Tako so ibd-K ustTar.ren! u^odrni pojroji za socialistično graditeT. Posebno uspešen
razroj je doživela LR MonLoli]a po drugi svetoTtnJ vojni in tx> zmatri .kitajske revo-hicije. V razdobju 1945 do 1996 se te po-večalo število živine v repuibliiki za 22 od-etotikoT, od tosra v kmetijskih zadra^ah za več kakor 140-krat. Samo v petih letih (1948—1952) so povečali na državmh po-spodaTstvih števiilo žiTine &a 112 odstot-kov. Dan.&s pripada 20 odstoikov žiTine sodali^tičnemu sektorju. Redijo tako ve-liiko rogato živino kakor tudi ovce, ikoze, kamele in konje. Obdelovalne zemlje fe približno 75 tisoč hektarov, 60 % re pri-pada držaTi, {rlavni pridelki pa so iečmen. oves, pšenica m proso.
V zadnjem oasu posveoajo posebno po-zornost industriii. ki re, čepra-v še inlada. dosesrla pome.m-bne rezmltate. Od 1. 1948 do 19*53 j.e imdustrija ipovečala prrrizvod-nio za 51 odsiotkov, v ra.zdobjii 194"5 do 1956 pa za skoraj dvakrat. Prvo mesto ima živiLsika indu.strija (posebno po zsraditTi traTismonpoleike masrfstra^le Mosikva—Pe-kin^ v dolžini 1114 kilometrov), filed.i \>a jii rudarMTo (premog1, zTato, soi, barvaste kovine). Indus-trijska podfetia pripadflio držari THzen TnalošfeTiilnih obrtnih delar-nic. ki so priTatna lastnina.
LR Mon^oiija se ra-ma pa načdih Ba'n-dunšk-e ktmference in teži za tem, da bi TzpofiiaTila prita^eliske odnošaie z y«emi dr^nvam'. prpdvspm 7. državfmii Aziie in Afrike. Bori se za mirno koeksistemco držav z  različnitn  družbenim redom.
Naša držaTa ima zelo dobre odnoša.je s to daljno repwbliko. Konec trfa meseca bo prišla na porabilo vladp FT.,RT k narn "ta oirisk državna defegacija LR Monffolije.