ŠOLSKA PRAKSA (P)o Sloveniji malo drugače Neža Centrih, dijakinja 4. letnika Gimnazije Celje – Center Sem dijakinja četrtega letnika predšolske vzgoje. Ob koncu šolskega leta 2022/23 smo v sklopu predmeta Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju vsi dijaki izdelali projektne naloge, vsak na podlagi slikanice, ki jo je izbral sam. Na podlagi le-te smo morali pripraviti de- javnosti za predšolske otroke, ki bi jih lahko izvajali v vrtcu, da bi otroci slikanico bolje razumeli in celo podoživeli, kolikor je to le mogoče. Sama sem izbrala slikanico Pravljična Slovenija av- torice Darje Arh Centrih. Slikanica mi je všeč, saj tako otrokom kot tudi odraslim omogoča igriv in zanimiv sprehod po Sloveniji. Ob branju pravljice otroci spoznajo pokrajine, znamenitosti, hrano ter navade in običaje države, v kateri živijo. Pri načrtovanju dejavnosti sem imela v mislih sku- v vrtcu dogovorimo, da je ob določenih dneh na je- pino otrok drugega starostnega obdobja. Nekatere dilniku jed, ki je značilna za del Slovenije, o katerem od idej sem črpala iz že pridobljenih izkušenj v vrt- smo govorili pretekle dva ali tri dni. Po možnosti naj cu, ostale pa si na letošnji praksi želim preizkusiti. S bo to jed, ki je omenjena tudi v slikanici. tem člankom želim svoje ideje deliti naprej, saj mor- da komu pridejo prav. Želim si, da bi se vzgojitelji z 2. UVODNI DEJAVNOSTI otroki več pogovarjali o naši državi, in zdi se mi, da V jutranjem krogu najprej preberemo celotno pra- bi lahko s pomočjo teh dejavnosti še sami izvedeli vljico, nato pa ponovno le uvodni del (do poroke prve kaj novega. hčerke). Z otroki se pogovarjamo o tem, kje vse so že bili in kako dobro poznajo našo Slovenijo ter njeno Pri vsaki dejavnosti sem dodala tudi cilje iz kuriku- glavno mesto – Ljubljano. So že bili kdaj na poroki? luma, ki jih s to dejavnostjo dosežemo, in poskrbela, da po petih tednih ustvarjanja in igre nobeno po- DEJAVNOST 1 (kokoši) dročje ne bo ostalo nedotaknjeno. Posvetimo se obliki naše države in kokošim. V prosto igro vključimo različne sestavljanke in druge igre, ki vsebujejo kokoši, otroci jih lahko tudi rišejo ali barva- jo. Sprehode načrtujemo tako, da se odpravimo do najbližjih kmetij in si to žival ogledamo tudi v živo. Otroke spodbujamo, da kokoši opazujejo, opisujejo, oponašajo, in odgovarjamo na njihova vprašanja o le-teh. Če ima kdo od njih kokoši doma, mu damo priložnost, da nam pove, kako je treba skrbeti zanje, če ne, to otrokom povemo mi. CILJI - Otrok odkriva in spoznava živa bitja in njihova okolja. - Otrok spoznava, kaj potrebujejo živa bitja za življenje ter ohranjanje in krepitev zdravja. - Otrok odkriva in spoznava, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave. DEJAVNOST 2 (izdelava zemljevida) Vzgojiteljica na čim večji list nariše ali natisne obli- Slika 1: ilustracija glavnih junakov ko Slovenije ter nanjo zariše meje pokrajin. Otroci ji pomagajo vsako pokrajino pobarvati z različno bar- vo. Skupaj pokrajine tudi preštejejo in poimenuje- 1. POTEK DEJAVNOSTI jo, hkrati pa poteka pogovor o tem, koliko in kaj so Jutranji krogi ob začetkih ali na sredini tednov so na- si zapomnili o določeni pokrajini. Na koncu skupaj menjeni branju slikanice. Tako otroci v petih tednih poiščemo prostor, kjer bo zemljevid položen. Nanj spoznajo celotno Slovenijo na zabaven, aktiven in bomo sproti dodajali izdelke, ki jih bomo izdelali gle- ustvarjalen način. Če je možno, se z vodjo prehrane de na pokrajino, o kateri se bomo pogovarjali. 13 Didakta ŠOLSKA PRAKSA CILJI Otroci na igrišču in/ali med sprehodi nabirajo raz- - Spodbujanje radovednosti in veselja do umetni- lične vrste rož. Le-te vzgojiteljica nato v igralnici ških dejavnosti. razporedi na časopisni papir in pusti, da se posu- - Otrok se postopoma seznanja s širšo družbo in šijo na mestu, do katerega otroci ne morejo do- kulturo. stopati. Med njihovim počitkom s pomočnico iz - Otrok razvija interes in zadovoljstvo ob odkriva- kartona izrežeta majhne okvirčke, poleg vsakega nju širšega sveta zunaj domačega okolja. okvirčka pa še po dva kosa samolepilne folije. Ob - Otrok rabi imena za števila. koncu tedna med prosto igro vzgojiteljica kliče k sebi vsakega otroka posebej in pred njega posta- vi posušene rože ter kartonasti okvir, na spodnjo stran katerega je že prilepljena plast samolepilne folije (obrnjena z lepljivo stranjo navzgor). Otrok izbira rože in jih eno za drugo polaga na lepljivo folijo. Ko zapolni celoten okvir, vzgojiteljica čezenj nalepi drugo plast folije (obrnjeno z lepljivo stra- njo navzdol). Vsak otrok tako izdela svoj poročni šopek, ki ga lahko odnese domov, enega od njih pa vzgojiteljica doda na tisti del zemljevida Slove- nije, kjer je Gorenjska. CILJI - Doživljanje in spoznavanje narave v njeni ra- znolikosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih. - Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju Slika 2: primer zemljevida iz slikanice narave. HRANA 3. GORENJSKA En dan v tem času otroci po kosilu za sladico do- V jutranjem krogu vzgojiteljica otrokom prebere del bijo košček blejske 'kremšnite'. pravljice, ki govori o prvi hčerki Greti. Otroke vpraša, ali so že obiskali Bled, ali vedo, kaj je Triglav. So že 4. PRIMORSKA jedli 'kremšnito', kranjsko klobaso itd.? Glasba naj bo V jutranjem krogu vzgojiteljica otrokom prebere v teh dneh osredotočena na Avsenike. Predvaja se del pravljice, ki govori o drugi hčerki Petri. Z otroki lahko med razgibavanjem, med prosto igro, spreho- se pogovarja o slovenski obali. So se že peljali z di itd. ladjico? So jedli ribe, polento itd.? DEJAVNOST (herbarij) DEJAVNOST (ladjica) Ker je Greta ob poroki dobila šopek , bodo tudi otroci Otroke razdelimo v štiri manjše skupine (v vsaki izdelali vsak svojega, in sicer takšnega, katerega cve- je 5 ali 6 otrok). V teh skupinah iz papirja izdelajo tovi ne bodo oveneli. vsak svojo ladjico. Vzgojiteljica dela z eno skupino naenkrat, da lahko otrokom pri tem nazorno kaže (lahko predvaja tudi posnetek), kako morajo pa- pir prepogibati, ter jim pomaga, če je to potreb- no. Medtem ko ena skupina dela, se drugi otroci pod nadzorom pomočnice prosto igrajo. Ko la- djico dokončajo, jo še okrasijo. Na voljo imajo pet barv, s katerimi lahko ustvarjajo: modro, rumeno, rdečo, zeleno in oranžno. Vsak otrok svojo ladjico okrasi samo z vzorci ene barve. Ladjico morajo porisati z uporabo osnovnih geometrijskih likov različnih velikosti, zato jim vzgojiteljica pred za- četkom okraševanja le-te tudi pokaže (kvadrat, pravokotnik, krog in trikotnik). Ko vsi otroci iz sku- pine izdelajo svoje ladjice, se razdelijo v nove sku- pine glede na to, katero barvo so uporabili. Nato Slika 3: skica končnega izdelka (herbarij/ se preštejejo in ugotovijo, katero barvo je izbralo šopek) največ otrok in katero najmanj. 14 Didakta LEJSARJOV MALEN Je Lejsarjov malen, pa miele pomalem, kadija, kadeja, kadija, kadon. Če voda prdere, pa malen podere, kadija, kadeja, kadija, kadon. Pa Lejsarca pravi, pa malen popravi, kadija, kadeja, kadija, kadon. Če pride pa suša, pa malen posluša, kadija, kadeja, kadija, kadon. NAREČNE BESEDE: malen-mlin miele-melje Slika 4: skica končnega izdelka (ladjica) CILJI - Razvijanje koordinacije oz. skladnosti gibanja. Naslednji dan se s skupino odpravimo do poto- - Povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in ka. Vzgojiteljica ostane z otroki, pomočnica pa se prostora. odpravi nekaj metrov nižje ob vodi. Otroci spusti- jo svoje ladjice po potoku. Začnejo člani skupine HRANA tiste barve, ki se je pojavila najmanj pogosto. Ko En dan v tem času je za kosilo enolončnica. ladjice priplavajo do pomočnice, jih ta vzame iz vode in preda nazaj otrokom, ki lahko to dejav- 6. DOLENJSKA nost dlje časa ponavljajo. Ob vrnitvi v igralnico V jutranjem krogu se otrokom prebere del pravlji- otroci pustijo ladjice v vrtcu, da se posušijo. Eno ce, ki govori o četrti hčerki Daši. Vzgojiteljica otro- od posušenih ladjic dodajo na del zemljevida, kjer ke vpraša, ali so že obiskali kakšen grad in ali vedo, je Primorska, ostale lahko odnesejo domov. kaj je suha roba. CILJI DEJAVNOST 1 (suha roba) - Otrok rabi imena za števila. Če ima vrtec možnost (v našem kraju je) in se do- - Otrok spoznava geometrijske like. ločen dan v tednu v vas pripelje kombi, kjer pro- dajajo suho robo, lahko sprehod prilagodijo temu. HRANA V našem primeru se suha roba prodaja vsak pe- Otroci enkrat v tem času za kosilo jedo ribe ali ka- tek. Vzgojiteljica se z otroki sprehodi do kombija. kršne koli druge morske sadeže. Opazujejo suho robo in se o njenem izdelovanju pogovarjajo s prodajalcem. Če ta dovoli, jo lahko 5. NOTRANJSKA otroci tudi previdno primejo v roke. V ponedeljkovem jutranjem krogu otroci posluša- jo del pravljice, ki govori o tretji hčerki Nini. Vzgo- DEJAVNOST 2 (izdelava suhe robe) jiteljici povedo, če so že obiskali Predjamski grad V vrtec povabijo izdelovalca pletenih košev. Ko ali Postojnsko jamo. So že videli človeško ribico? pride, otrokom predstavi svojo službo. Čim bolj Lahko se pogovarjajo tudi o 'coprnicah'. jih spodbujamo k temu, da ga sprašujejo, kar jih zanima glede prej predvidoma nepoznanega po- DEJAVNOST (ples) klica. Pred njimi izdelovalec nato koš tudi dejan- Ker po poroki poteka tudi rajanje, seveda z glas- sko plete, in če dovoli ter če otroci želijo, mu lah- bo, ki je značilna za določeno pokrajino, se otroci ko pri tem eden po eden pomagajo. Izdelovalca naučijo notranjsko pesmico z naslovom Lejsarjov prosimo, če lahko s seboj prinese tudi manjši, že malen in ples, ki si ga vzgojiteljica izmisli glede na izdelan koš ali dva, ki ga/ju otroci lahko izmenja- sposobnosti otrok in pomen besed v pesmi. Če se je nosijo na hrbtu in polnijo z različnimi igračami. vzgojiteljici pesem za otroke zdi prezahtevna za- Vzgojiteljica natisne sliko koša ter jo skupaj z otro- radi uporabe narečnih besed, jih lahko nadomesti ki doda na del zemljevida, kjer je Dolenjska. s pravilnimi slovenskimi. Če ne, pa otrokom pove, kaj pomenijo tiste besede, ki jih ne poznajo. Be- CILJI (za obe dejavnosti) sedilo pesmice dodajo na del zemljevida, kjer je - Spoznavanje ožjega in širšega družbenega in Notranjska. kulturnega okolja. 15 Didakta ŠOLSKA PRAKSA - Otrok se seznanja s funkcijami bližnjega druž- CILJI benega okolja, s poklici, spoznava razne običaje. - Zavedanje obstoja lastnega jezika in kulture. - Otrok razvija sposobnost ločevanja (prepozna- HRANA vanja) med narečnimi besedami/pogovornim Eden izmed obrokov v tem času je piščanec, za jezikom in knjižnim govorjenim jezikom. prilogo pa mlinci in rdeče zelje. HRANA 7. ŠTAJERSKA Vzgojiteljica se v kuhinji dogovori, da otroci za ko- V ponedeljkovem jutranjem krogu otroci posluša- silo jedo pečenice in zabeljeno zelje. jo del pravljice, ki govori o peti hčerki Štefki. Otroci v pogovoru, ki sledi, povedo, če vedo, da oni živijo 8. KOROŠKA na Štajerskem. So že obiskali Velenjski rudnik, Je- V jutranjem krogu se otrokom prebere del pravlji- lenov greben ali se kopali v Laškem? So že poma- ce, ki govori o šesti hčerki Kaji. Otroci povedo, če gali na kolinah, jedli različne klobase, zelje itd.? so že preizkusili 'zip line' in če že znajo voziti kolo. So že obiskali Kralja Matjaža in jedli žgance? DEJAVNOST (narečje) Vzgojiteljica in pomočnica skupaj z otroki sedeta DEJAVNOST (kolesarjenje) v krog. Povesta jim, da so prišli do dela slikanice, ki Ker so se svatje med raziskovanjem pokrajine vo- govori o pokrajini, v kateri živimo mi. Vprašata jih, zili s kolesom, se tudi v vrtcu v tem času eden od ali vedo, kaj je narečje. Razložita jim razliko med popoldnevov nameni kolesarjenju. Z otroki se do- narečnimi besedami, ki jih razume le določen del poldan tistega dne v vrtcu pogovarja predvsem Slovencev, in knjižnimi besedami, ki jih razume- o varnosti pri vožnji s kolesom, o kolesu, primerni mo vsi. Pozanimata se, ali poznajo kakšno takšno obleki, obutvi in opremi. Vzgojiteljica in pomočni- besedo. ca jim pokažeta čelado, luč, odsevnike ipd. Otro- ci nato narišejo vsak svoje kolo in enega od teh Vzgojiteljica otrokom predstavi lutko, ki govo- dodajo na del zemljevida, kjer je Koroška. Starše ri značilno štajersko. Gre za ročno lutko kokoši pravočasno obvestimo, naj pridejo z otroki ob pe- avtohtone slovenske pasme štajerka z imenom tih na parkirišče vrtca, kjer se bodo lahko skupaj Marička (Marija). Med govorom uporablja veliko vozili (ali učili voziti) s kolesom. Ni obvezno, da pri- narečnih besed in naloga otrok je, da jo naučijo dejo vsi (če si tega ne želijo, nimajo časa ali kolesa govoriti knjižno, da bo lahko potovala po Sloveniji in opreme). Pripravimo preprost poligon, po ka- in jo bodo vsi razumeli. Ker otroci ne poznajo vseh terem se otroci po svojih zmožnostih vozijo v kro- narečnih besed, jim pri tem pomagata tako vzgo- gih, osmicah ali slalom. Vozijo se v koloni in se s jiteljica kot tudi pomočnica in učijo se skupaj z tem učijo tudi strpnosti in varnostne razdalje. lutko. Nato pred njih postavimo kartice. Na neka- terih karticah so slike, na drugih narečne besede CILJI in na tretjih knjižne besede (npr. štenge-stopnice, - Razvijanje ravnotežja. flaša-steklenica, šporhert-štedilnik, goša-gozd, - Pridobivanje spretnosti vožnje s kolesom. šuder-pesek, ladlc-predal, firtoh-predpasnik itd.). - Spoznavanje oblačil in obutev, ki so primerne za Vzgojiteljica jim prebere narečne besede in s sku- gibalne dejavnosti. pnimi močmi vsako narečno besedo povežejo s knjižno besedo in sliko. Marička pri tem sodeluje HRANA in otrokom pomaga. Kasneje s karticami lahko Preden otroci odidejo domov, njih in njihove star- poteka igra spomina. Seveda pa jim morata vzgo- še vzgojiteljica povabi na tipično koroško malico jiteljica ali pomočnica pri tem pomagati, saj še ne in jim ponudi rženi kruh, skuto z olivnim oljem, znajo brati. Eno sličico in besedi, ki ji pripadata, narezek in jabolčni sok, kar po dogovoru prej pri- dodamo na del zemljevida, kjer je Štajerska. pravi kuhinja vrtca. 9. PREKMURJE V jutranjem krogu otroci prisluhnejo še zadnjemu delu pravljice, ki govori o sedmi hčerki Poloni. Vzgo- jiteljica in pomočnica se z otroki pogovorita, če so že obiskali Vulkanijo in če poznajo krta Olija. So že vi- deli mlin ali bili v njem? Vedo, kako nastane moka? DEJAVNOST (mlinček) Otroci so razdeljeni v štiri manjše skupine. Delajo lahko vse skupine naenkrat, vsaka pa bo izdelala Slika 5: primer kartic svoj mlinček. Vzgojiteljica predčasno poskrbi, da 16 Didakta vsaka skupina dobi plastenko, ki ima v zamašek in vrtijo mlinček. Vzgojiteljica jim zastavi vpraša- pritrjeno palico tako, da se plastenka lahko vrti nje: Zakaj se mlinček vrti, ko ga postavimo v te- okrog svoje osi. Vsak otrok v skupini dobi še svoj kočo vodo (potok ali reko)? Če kdo odgovori pra- košček lesa (ali drugega materiala, ki ga voda ne vilno (ker tekoča voda poriva lopatice in tako vrti bo uničila). Okrasi ga z akrilnimi barvami (ali dru- mlinček), to z naslednjim poskusom dokažejo, če gimi, ki se v vodi ne bodo razmazale). Ko konča- ne, bo to le pomoč pri iskanju odgovora. Otroci jo, jih vzgojiteljica in pomočnica neseta sušit na z vzgojiteljico nato odidejo k delu potoka, kjer je mesto, do katerega otroci ne morejo dostopati. voda mirnejša ali celo stoječa. Mlinček postavijo v Ko spijo ali ko gredo domov, suhe lesene ploščice vodo še tam in opazujejo, da se vrti počasneje ali nato z vročo pištolo pritrdita na spodnji del pla- pa sploh ne. Znova jim zastavi isto vprašanje in s stenke. Vsak mlinček ima toliko lopatic, kolikor je skupnimi močmi nanj pravilno odgovorijo. bilo v skupini otrok. Ko se vrnemo v igralnico, enega od mlinčkov po- Naslednji dan otroci odidejo do reke ali potoka, da stavimo na prekmurski del zemljevida. bodo svoje mlinčke lahko preizkusili. Počepnejo ob vodi in držijo palčko, na katero je pritrjena pla- CILJI stenka, tako da se lesene lopatice dotikajo vode - Razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti. - Spodbujanje radovednosti in veselja do umetni- ških dejavnosti. - Otrok spoznava vodo v različnih pojavnih oblikah. HRANA Eno izmed kosil v tem času vsebuje bujto repo in prekmursko gibanico. 10. ZAKLJUČEK Vzgojiteljica in pomočnica do konca dopolnjen zemljevid Slovenije odložita na tla pred otroke in izvedeta hitro evalvacijo. Vprašata jih, kaj jim je bilo najbolj všeč oz. kaj so si najbolj zapomnili. Ze- mljevid nato razstavita na mesto, kjer si ga bodo Slika 6: skica končnega izdelka (mlinček) lahko ogledali tudi starši. VIRI Arh Centrih, Darja. (2023): Pravljična Slovenija. 1. izd. Trbovlje: Založba 5ka. Kurikulum za vrtce. 2019. 2. izd., 16. natis. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 78 str. Lejsarjov malen. Dostopno na: http:// cankarzna.splet.arnes.si/files/2020/03/ GUM-1.-1.pdf, 25. 3. 2024 Retuznik Bozovičar, Ana, in Krajnc, Met- ka. (2012): V krogu življenja: pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju: učbenik za modul Pedagogi- ka in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju v programu Predšolska vzgo- ja. 2., popravljena izd. Velenje: ModART, Slika 7: primer dopolnjenega zemljevida kreativni atelje in založba. 17 Didakta