Sazgovori i nailml naroCiiiM Odprodaja njive od zadolZeirega posestva. L. K. G. Imate zadblženo posestvo, na katerem sta vknjiženi zastavni pravici za tcrjatev PAB ter nekega zasebnega upnika in vprašate, ali bi lahko oba upnika prisilili, da Vam dovolita breman prcst odpis od prodane parcele. -- Upnika ne boste mogli prisiliti, da Vam dasta navedeno dovoljenje. Potrebno bo, da se zlepega sporazumete in vsaj del kupnine izplačate upnikoma. Zasebnica ne prizna zaščite posestniku. G. F. Zaaebna upnica Vaa potom odvetnika toži na piačilo dolga, ki je nastal pred 20. aprilora 1&32, ter Vam noče priznati zaščite, čeprav ste kmet. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov gicer res določa. da njeni predpisi ne veljajo za kmetske doigove nasproti siromašnim upnikom, ki nimajo svojje imovine niti drugili dohodkov za nujno vzdrževanje. Tako siromašnost pa mora ugotoviti sodišča na upnikovo zahtevo in sicer v nepravdnem poatopku. Razen tega določa uredba tudi, da dolžniki-kmetje ne tiživajo zažčite, če ao v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov. Tudi v takem aporu odločl aodišče v nepravdr.em postopku. Radi tega predlagajte, naj se tožba kot preuranjena zavme. NajpreJ mora upnica dosei; omenjeno odločbo cd stranl nespornega sodišča. Ko bo zadevna odločba, proti kateri ae lahko pritožite na okrožno sodišče, pravomočna, boste imeli priliko v prinieru, da bi izpadla Vam v kvar, plačati dolg ter ae rešiti vaaj pravdnih stroSkov. Plačujte pa že sedaj redno anuitete. Psaprava priziiika — komisija? F. K. K avoji stari hiši bi radi napravili prizidek in vprašate, ali morate zaprositi za komisijo. — Za vsako stavbo (in k atavbi spada tudi nameravani prizidek), potrebujete gradbeno dovoljenje. Zanj morate zaprcsiti pri pristojni občiiii. Banka je dovolila razdclitev skiipnega posestva, prodala pa ga je po starem stanju. B .M. Vi ter Vaši dve teti ste bili solastniki več parcal. Leta 1931 ste posamezne parcele v naravi razdelili. Banka, ki je bila že takrat vknjižena na zadevnih parcelah, je dovolila razdelitcv v naravi. Razdelitev ste sicer javili katastraki upravi in davčni upravi, niste pa delitve izvedli v zetuljiški knjigi. Leta 1933 ao bi!e Vaše parcele prodane na dražbi, kupila jih je banka ter jih hasnovala šest Iet tako, kakor ste jih v naravi rasdelili, seJaj. pa je banka prodala Važ del zemljišča uaprej, kupec pa noče priznati že izvršene delitve v naravi, marveč ae drži zemljiSkoknjižnega stanja ter bi rad na novo dosegel razdelitev akupne iraovine. Vi ae temu protivite, ker bi bili Vaši teti oškodovani. —• Ako je. res banka pristala na to, da ste skupno lastnino v naravi razdeliii ter odobrila razdelitev in nato tudi hasnovala zemljišča tako, kakor je bilo razdeljeno in. ste Vi kupca opcsorili na razdelitev v naravi, tedaj je po našem mnenju ta razdelitev obvezna tudi za kupca. Iavesti bo treba še zemljiškoknjižno stanje, če le mogcče sporazunino z baniio in kapcem. Glasbena šo!a za sJepce. S. J. Obrnite se sa za~ devne informacije iia družtvo »Doin slep-ih« v Ljubljani. Pred škofijo. Odda^ja sina v uk ali ^aved. F. J. VajeniSka domova obstojata v Mariboru, Gregorčičeva cesta, tcr v Ljubljani, Ksrsnikova ulica. Mesečna vzdrževalnina 2Eaša 400 din. Napravite prošnjo na bansko upravo v Ljubljani, da bi ona prevzela plačevanje ce!e ali vsaj delne vzdržsvaliiir.e. Mojstra boste morali za sina sami poiskati. Pojasnila utcgnete dobiti tudi v Rckodelsliern domu v LjubIjani. Sredstvo ytoti srbeeici. M. F. Nama.žLle otroko z mazilcm Uhgventmn Viltinsoni, ki ga. dobite v lekarni. Namazani r.aj ostanejo do jutra, nato jih umijte in. znova namažitc. V treh do štirih dneh bo srbe6ica izginila. Kazila zadošča za vsakega otroka 100 gramov. Ker je madeže mazila težko izprati, oblecite otrokom kalco staro, slabo perilo. Spor za dve parceli. M. J. Kupili ste posestvo vl. št. 114 od prednika, ki jc to posestvo kupil na javni dražbi. K temu posestvu spadata že 70 Let dve parceli, ki ju je prvi lastnik kupil oti posestva vl.. št 70 ia hasnoval, a se v zemljiški knjigi to ni vpisalo. Radi tega sta parccli še vedno pripisani pri posestvu vl. št. 70. — Fravilno je bilo, da ate napravili o tch dveh parceiah posebno kupno pogodbo s prednikom, kateremu jo bilo pcsestvo prodano na javni dražbi. Ako aedanji lastnik zemljižča vl. št. 70 ne bo dovolil prepisa omenjenib. dveh parcel na Vaše Lnie, ga boste morali tožiti in ako boste dokazali, da ste Vi, vštevši Vaše prednikc, iiJdjučno hasnovali navedeni parceli ja\Tio brez prošnje in brez sile .'iO let, boste v pravdi zmagali Vi. — Pravica prvega. last.. nika do parcel tadi javne draiba njegovega osialega posestva žo ni ugasnila; izgubilo bi se jo 1% akp se parcel tri leta ne bi haanovalo radi morebltne prepovedi pd strani ppaeatnlka vl. 5t. 70. Jamstvo žene za plačilo stroškov kazenske tožbe Eoper moža. V. N. L. B. Vi in Vaš mož sta aolastnika poaeatva vaak dp ene polovice. Moževa pplovica je bolj obremenjeiia z dolgovi nego Vaaa. Sedaj tečejo neke kazenske tožbe zoper Vašega moža In ae bojite, da boate Vi obaojenl na plafillo atroškov, ker jih mož ne zmore. — Ni se Vam bati, da bi ae Vas obaodilo na plačilo stroškov, povzrodenih od moža. Le v primeru, ako ste morda aklenili a svojim možem skupnost iniovine med živimi, bi stneli upniki Vašega mpža posečt v kritje avojih terjatev zoper moža v skupru> impvino. Ako pa nimate dogovorjene skupnostl lmovine, niste dolžni plačati nikakega dolga evpjega moža. Strop v trgovini na deželi. K. F. v V. Nameravate zgraditi atanovanjsko hiao z lokalom za trgpvino z meSanim blagom. Zidarski mojater pravi, da obatoja predpia, da mora biti atrop v taki trgovini na dežell napravljen iz betonake plošče In ne ame biti iz tramovja. — Zidarski mojster nima povsem prav. Obrtna oblaat gleda le na to, da ao prostori hlgienaki. Le v primeru, ako bi se v proatoru ahranjevali predmetl, ki bi povzročili vellko nevarnost ognja (bencin ali podobno), in sicer v večji količini, pazi obrtna oblast na to, da ao dotični prostori čimbolj ognja vami. V trgovskem lokalu najbrž ne boste shranjevali navedenlh predmetov v večjl količini, ker boste v to svriip gotovo imeli posebno akladišče. Potemtakem je strop v trgovinl lahko tudi iz tramovja. Kazdružitev lastninske skupnosti. R. P. Po neki vdovi so njeno zapuščino podedovale tri osebe, ki ao ai večji del zemlje razdelile, manjši del /semlje pa, hiša in goapodarako poslopje še ni razdeljeno. Ena izmed teh oaeb je kasneje podedpvala zapuščinp druge osebe in bi aedaj rada avoje deleže zamenjala za neko hišo. — Poakusite najprej doaeči razdružitev akupnoati po nepravdni poti. Zadevni predlog napravite pri pristojnem okrajnem sodiaču, ki bo odredilo narok za razpravo o Vašem delitvenem zahtevku ter pozvalo vse solaatnike. Ako ae bo dosegel sporazum, ga bp sodišče ugotovilo ter izdalo sklep o delitvi. Na temelju tega aklepa bo lahko dosegel posamezni aolaatnik vknjižbo lastninske pravice na hiži, cdnoano zemljiških parcelah, ki mu bodo po delitvi prinadle. Ako snorazuma ne bo mogoče doseči, se bo akupna atvar prpdala na aodni dražbi in se kupnina razdelila med deležnike; na tak način razdružitve bi bilp treba tožiti, ako aolastniča ne bi z njim soglašala. Delo v državrdh rudnikih. F. B. Ako želite delo kot rudar v kakem državnem rudniku, ae morate 3 tozadevno prošnjo obrniti na upravo posameznih rudnikov. Pribava bolezenske Ustlne. F. č. Ako želite bplezenako liatino o Vašem zdravljenju v vojaški bolnišnici, prosite lahko upravnika bolnišnice, da Vam jo pošlje. Prošnjo vsekakor utemeljite. Zadolžen posestnik bi rad v Nemčijo. Soviak Ste poaestnik, zadolžen ter bi radi s aezonskimi delavci •' Nemčijo, da bi ai nekaj za3lužili. — Kdpir hoče Kot aezonski delavec v Nemčijo, mora dokazati nujno potrebo po zapoalitvi v inozemstvu. AH bodo tudi Vam dovolili pot v Nemčijo, ne moremo z gotovostjo povedati. Pravica staršev do invaiidnine po padlih sinovUi. J. G. in drugi naročniki. Z ozitom na Vašo prošnjo, naj Vam poročamo, kake pravice imajo atarši po novem invalidskem zakonu po avojih padlih sinovih, Vaa napotimo na naše odgovore na tem meatu v zadnjih mesecih, ko amo o teh pravicah že parkrat piaali. — Ako roditelji izpolnjujejo pogoje za zaščito po uredbi o vojnih invalidih, jim razen invalidnine pritiče še aledeča državna zaščita in odmena: Iz dohodkov narodnega invalidskega fonda ae jim lahko daje pomoč za ustanovitev samoatojnega obrta ali za izboljšavo njihovega pridobitnega položaja. — Ako imajo pravico za samcatojno izvrševanje obrta, ga smejo po dovoljenju miniatra za trgovino in industrijo izvrševati v vsej državi. Ta določba ae uporablja tudi na krošnjarjenje in obiakovanje tedenskih in letnih aejmov. — Oproščent ao vseh taka za prvo ustanovitev in protokolacijo samostojnega obrta. — Njihovi slepi, gluhonemi in pohabljeni oLroci se aprejemajo brezplačno na vzdrževanje in pouk v špecialne šole, kjer je takšnim otrokom mogoče dajati splošen pouk in jih uapoaabljati za pridobitno tlelo. — Pri popolnjevanju službenih in delovnih meat pri državnih in samoupravnih uradih in podjetjih ae smejo pb enaklh pogojih postavljati pred vsemi cirugimi. — Državne in aamoupravne borze dela jim mprajo brezpiačno in pred vsemi najti zapoalitve. — Ko dajejo državni zavodi ali denarni zavodi, pri katerih je udeležena država z oanovno glavnico, ali katerim daje kreditna aredatva na razpolago, posojila, morajo ob enakih pogojih in garancijah dobiti po-apjilo predvaem oni (oaebe, zaščitene z omenjeno uredbo). — Nadalje imajo airomašnl roditelji pravico dobivati iz državnih gozdov ob brezplačnem prevozu z železnlco ali ladjo brezplačno potrebna drva za kurjavo In atavbeni lea za zgraditev poslopja za svoje stanovanje in atranakih poalopij, ostali pa (ki niso airomaani) po znižanih cenah. — Skladno z zakonom o državnem računovodstvu imajo ob enakih pogojih prednostno pravico pri vaeh državnih nabavah, dobavah, prodajah, zakupih in delih, najai ae te dobave vrše z neposrednimi dogovori ali pa z javnimi dražbami. — Ko podeljujejo državna in aamoupravna oblastva dovolitve in posebne pravice za pridobitno delo, jih podelijo izključno le njim, odnosno osebam Ln društvom, zaščitenim a cit. uredbo, kolikor niao take dovolitve in posebne pravice pridržane po drugih zakonskih predpisih drugim osebam. — Končno irnajo pravico do brezplačne vožnje pri odhodu in povratku na železnicah, ladjah in avtomobilih v državni ali samoupravni eksploataciji, ali če so subvencionirani od države ali samoupravnih teles, kadar potujejo na poziv oblastva radi pi-idobitve pravic in da bi ae jim dala pomoč po cit. uredbi. Odvetnik bil le pet minut pri razpravi. K. R. Odvetnik je imel ob iati uri razpravo pri dveh aodnikih ter je pri eni razpravi sotieloval le pet minut, in aicer ob koncu. Na vpražanje, ali ima odvetnik pravico, zahtevati nagrado za »čas cele razprave«, Vam odgovarjamo, da ne. V aplošnem je v civilnih pravdah nagrada odvetnikova enaka, ako traja razprava pet minut a!i pa morda celo uro. ^r Vašem primeru pa bo atvar sodnika, da po avoji uvidevnosti nagrado zmanjša, ko odvetnik očividno ni sodeloval pri celi ra^nravi. Pravlca vnukov do dedovanja. A. in M. R. Vprašate, ali imajo vsi vnuki enako pravico do dedovanja in ali imajo ntorda zakonski več pravic kakor nezakonski. —. Nezakonski otrok ima pravico do dedovanja le iiapram nezakonski ma- teri in njenim sorodnikom. V tem primeru ima enako pravicp kakpr zakonski ptrocl. Iato velja glede vnukov. V primeru, da bi stari pče posled« njevoljno zapuatil kakemu vnuku v©č nego bl mu šlo po zakonu, bi imel zapoatavljeni vnuk pravico zahtevati mijni delež, in a-icer znaša nujni delež polovico zakonitega. Zakon določa, da^ ako je zapuatnikov otrok umrl pred zapustnikom in je od tega ptroka eden ali več vnukov, pripade delež, ki bi šel umrlemu otroku, temu ostalemu vnuku v celoti ali več vnukom v enakih delih. Dva brata prevzela očetov dolg. — Banka tirja le enega. T. E. Po pokojnem očetu ata dva brata prevzela vaak eno poaestvo ter dolg pri poaojU-« nici. Pri zapuščinski razpravi je notar zapisal, da boata brata pokojnikov dolg nerazdelno poravnala. Vzlic temu tirja banka aedaj le enega izmed bratov na plačilo. — Ako ata ae brata nerazdelno zavezala poravnati dolg, ima upnica —¦ banka — pravico od enega aamega iztirjati celotni dolg. Ta brat pa je aeve upravičen iztlrjati od drugega brata taiati znesek, ki ga je plačal preko nanj odpadajoče polovice. Brajde ob mejl. — Zaprta pot. A. A. Vaš sosed je na meji avojega ter Vašega vinograda postavil brajde. Radi sence se Vam dela precejšnja škoda. Razen tega Vam je aoaed a postavitvijo brajde onemogočil pot, katero ate uporabljali Vi in Vaši predniki. — Ako Vam je aoaed a postavitvljo brajde onemogočil pot, katero ate uporabljali, vštevši Vaše prednike, najmanj 30 let javno, brez aile in brez prošnje, ga lahko tožite na odatranitev brajde. V ostalem pa ni zakonitega določila, da ne bi smel laatnik na avojem posestvu postaviti brajde, čeprav pada aenca na sosedoV svet. Pošiljanje prihrankov Iz Graza v Jugoslavijo. M. K. Vaša hčerka pomaga Vašemu bratu v Grazu pri njegovi obrti ter bi rada prihranje* ni denar pošiljala domov. — Preko kliringa zamore Vaaa hčerka pošiljati meseCno 15 nemških mark, po pošti pa 10 mark. Da bi šel denar v izgubo, se ni bati. Le kurz v kliringu je nekoliko njžji kakor na borzi; znaša okoli 14 dln za eno marko.