SALEZIJANSKI ZAVOD v VERZEl. MAl 2006 S:\LlLIIANSKI /1\VOO VR/EJ DON BOSKO -Uvodna beseda: g. Lojze Dobravec -Salezijanski zavod: g. Ivan Trk -Marijaniščc je obnovljeno: g. Janez Krnc -Pomurje. Veržej. Marijanišče -Marianum -Dobrotniki. Pripravili: Ivan Turk. janez Krnc. Marko Štajner Jožef Krnc . Uredil: Jo.Lef Krnc Lektoriral: Stanislav Duh Oblikovanje in tisk: Fotolik Celje Izdal Salezijanski zavod Veržej ob koncu adaptacije Marijanišča. 21.maja 2006 MARIJANIŠČE MOST DO BOGA IN ČLOVEKA Predstojnik salezijancev v Sloveniji g. Lojze Dobravec Slovenska pomlad (1991) je prinesla nov življenjski zagon in odprla novo stran zgodovine di salezijanskemu delu na Slovenskem. Z demokratizacijo slovenske družbe so se odprle nove možnosti za salezijansko delo med mladimi, ki jim želimo pomagati pri človeškem in krščanskem dozorevanju. V želji, da bi obnovili in poživili svoje delo za mladino v deželi na bregovih Mure, smo se salezjjanci odločili za prenovo zavoda Marijanišče v Veržeju, ki naj znova postane močno duhovno in kulturno središče v tem delu Slovenije in odslej tudi v novi murskosoboški škofiji. Velikega in zahtevnega dela smo se lotili postopoma. V letu 2000 so bili izdelani načrti, v letu 2001 pa je bila dokončana prenova prostorov za salezijansko skupnost. Dela so se nadaljevala v letu 2003/2004, ko smo lahko obnovili dobro polovico nekdanjega Marijanišča. Za življenje in nemoteno delo v zavodu je bila velikega pomena ureditev dvorišča in-v sodelovanju z občino Veržej-izgradnja ceste med pokopališčem in osnovno šolo; nova cesta nosi ime po prvem dobrotniku Marijanišča g. Antonu Puščenjaku. Jeseni 2005 se je začela prenova še zadnjega dela velike zavodske stavbe, ki bo v celoti končana to poletje. Tako bo prenovljeni zavod Marijanišče lahko znova v celoti služil svojemu namenu in na široko odprl vrata mladim in odraslim od blizu in daleč, ki si želijo okrepiti duha in telo. Ko občudujemo delo Božje previdnosti, ki se je razodela tako v materialni prenovi zavoda kot v številnih programih, ki so v zadnjih letih zaživeli v Marijanišču, se v nas bud ijo čustva velikega veselja in globoke hvaležnosti. Hvaležni smo predvsem Bogu, ki nas je ves čas navdihoval, vodil in podpiral. MARIANUM 3 MARIJANIŠČE -DAR BOŽJE PREVIDNOSTI Salezijanski zavod v Veržeju Ravnatelj skupnosti g. Ivan Turk Po letih obnovitvenih del se vrata Marijanišča odpirajo še bolj na široko: otrokom, mla­dini, zakoncm. družinam, upokojencem in raznim drugim skupinam s področja vere, kulture, umetnos­ti in preživljanja prostega časa. Vsak lahko tu dobi užitno hrano za dušo in telo. Ponudba Marijanišča je pestra, kar boste lahko zasledili v brošuri, ki v sliki in besedi poroča o pomembnejših dogodkih iz zadnjih štirih let. Ko počasi končujemo obnovitvena dela, se iskreno zahvaljujemo najprej Bogu, od katerega prihaja vsak dober dar. Iskrena zahvala gre slovenski salezijanski inšpektoriji, ki je prevzela večji del finančnega bremena obnove. Zahvalo izrekamo tudi vsem dobrotnikom, ki so sodelovali pri obnovi z molitvijo, s prostovoljnim delom in tudi z denarnimi prispevki. Iskrena hvala podjetju PGP iz Ljutomera, drugim kooperantom in vsem delavcem za njihovo požrtvovalno delo. Veseli smo, da se pri vsej obnovi nikomur ni zgodila kakšna večja nezgoda. Naj nas še naprej spremlja Božji blagoslov, priprošnja Marije Pomočnice -Matere dobrega sveta in svetel zgled svetega janeza Bos ka, očeta in učitelja mladine. VERZ EJ Veržej leži v osrčju Murskega polja, v ravnini na desnem bregu Mure, vpete med radgonsko-kapelske in ljutomersko-ormoške gorice. Kraj ima 183 m nadmorske višine in je z regionalno cesto povezan z Ljutomerom in Gornjo Radgono ter Lendavo in Mursko Soboto. Veržej ima dolgo naselitveno tradicijo, ki se začenja v prazgodovini. Ostanki rimskega poslopja pričajo, da je to ozemlje pripadalo provinci Spodnja Panonija. Arheološke najdbe staroslovanskih grobov dokawjejo, da je te kraje zajel naselitveni val slovanskih rodov. V 10. stoletju so ozemlje zasedli Ogri, nato pa nemški fevdalci. Ohranjena trška listina omenja, da je Veržej postal trg leta 1352. Za zasluge za obrambo dežele pred Turki in Kruci je avstrijski cesar Leopold l. Veržejcem podelil zastavo, ki so jo 'šicarji' (strelci), oboroženi s puškami in v uniformah trške garde, nosili na raznih slovesnostih vse do prve svetovne vojne. Danes je Veržej-čeprav ena najmanjših, samostojna občina, ki šteje okrog 1400 prebivalcev. Nje­na površina je 12 kvadratnih km. Sestavljajo jo vasi Veržej, Banovci in Bunčani. Kljub svoji majhnosti pa je občina bogata s kulturnozgodovinskimi spomeniki, zgodovino, neokrnjeno naravo in prijaznimi ljudmi. Pomembno je kraj zaznamovala salezijanska ustanova -Marijanišče, ki se v svoji skoraj stoletni zgodovini ponovno pomlaja. MARIANUM 7 !!1 .m .m Marijanišče Poa Božje previdnosti so čudovita. Bog si je izbral premožnega verženskega kmeta Antona Puščenjaka in pet njegovih neporočenih sester za uresničitev posebnega načrta za vzgojo pomurske mladjne. Anton je v svoj dnevnik zapisal: »Neki dan sem prejel Božji navdih, da naj vse svoje premoženje darujem mariborski škofiji, da ona zgradi v Veržeju zavod za vzgojo mladine ter ga z vsem imetjem preda kakšnim redovnikom, ki ga bodo vodili.« Ta Božji navdih se je začel uresničevati leta 1911, ko je drugi Verženec -prelat dr. Fran Kovačič po Antonovi smrti prevzel organizacijo izgradnje zavoda. Ob polaganju temeljnega kamna je prelat izrekel preroške besede: »Ta kamen spuščamo v zemljo kakor seme, iz katerega naj zraste mogočno drevo, ki bo rodilo stoteren sad krščanske poštenosti, prve izo­brazbe, časne in večne sreče.<< 27. oktobra 1912, ko je mariborski škof Napotnik zavod slovesno blagoslovil, so salezijanci uradno prevzeli vodenje zavoda in se od samega začetka posvetili trojni dejavnosti: šoli, nedeljskemu oratoriju in širjenju pobožnosti do Marije Pomočnice. Marijanišče je postalo malo semenišče, iz katerega je do druge svetovne vojne izšlo več kot 300 duhovnih poklicev. Od leta 1941, ko je nemška vojska pregnala salezijance iz zavoda, se je do leta 1998, ko so se salezijanci vrnili v Marijanišče, tu zvrstilo kar nekaj gospodarjev. Zavod je bil v zelo bed nem stanju. Vodstvo salezijancev se je pogumno odločilo, zaupajoč v Božjo previdnost, da zavodu vrne prvotni vzgojni namen, prilagojen času in potrebam današnjega človeka. Poslanstvo zavoda je vzgojno po smernicah svetega janeza Boska: pomagati današnjemu človeku, da postane pošten državljan in dober kristjan. Marianum Naša ustanova, ki bo v nekaj letih dočakala svojo častitljivo stoletnico, nikakor ni toga in zastarela. Tudi zato, ker ji zgodovinski viharji niso prizanašali. Vedno znova postaja in ostaja to, kar je: Marijin dom. Najnovejše družbenopolitične okoliščine ponovno terjajo nove poteze. Da bi ostala zvesta svo­jemu poslanstvu, smo salezijanci, ki to ustanovo vadimo, 6. decembra 2005 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti vložili predlog za vpis subjekta v sodni register. V okviru novega zavoda, ki smo ga poi­menovali MARIANUM, delujejo tri organizacijske enote. Organizirane so na temelju dosedanje tradicije in odprte za nove izzive. Enota Marijanišče, ki jo vodi ravnatelj skupnosti g. Ivan Turk, izvaja številne pastoralno­duhovne programe za najrazličnejše skupine. Penzion Mavrica-vodi sodelavec g. Marko Štajner. Poleg tega, da so prostori urejeni po sodobnih standardih, lahko posamezniki, družine ali skupine, ki pridejo k nam, najdejo še veliko več, predvsem duhovnost. Center DUO vodi prof. etnologije janez Krnc. Z zbiranjem zadevnih materialov in z iskanjem možnosti za umestitev dejavnosti v izobraževalne in obrtne strukture se ustanova odpira v prihodnost. MARIANUM 9 Kapela Marije Pomočnice srce zavoda pohvali z izjemno lepimi kletnimi prostori, z lično urejenimi sobami, z mansardo za mlade, z dvoranami in podobno, vendar je hišna kapela najlepša in od vsega najbolj prestižna. Na ve­likem oltacju je kip Marije Pomočnice, ob straneh pa kipa sv. Janeza Boska in sv. Frančiška Saleškega. Postavitev in opremo si je zamislil arhitekt g. Matej Kotnik. Njegovo zamisel so uresničili akademski slikar g. Vinko Železnikar z osnutkom stropnega vitra ja v prezbiteriju. Vitraj je izdelal g. Ferdinand Stan­jko. Kamnoseška dela je opravilo podjetje Jerič, pasarska g. Ivan Vidic iz Dol pri Moravčah, kipe pa je restavriral akademski slikar g. Pavlinc. Duhovni in vzgojni značaj ustanove potrjuje tudi velika freska na dvorišču, ki predstavlja don Boskove sanje-delo domačega umetnika g. Jožefa Osterca, in vitraj Matere dobrega sveta nad vhodnimi vrati, ki ga je izdelal g. Ferdinand Stajnko. Dogajanje v Marijanišču V duhu znamenitega pravila Moli in delaj! je naša ustanova vedno v živahnem razpoloženju. Kljub remu pa ni težko najti skritih kotičkov za oddih, čudovite narave za rekreacijo in termalnih vrelcev za zdravje. Marijan išče v obnovi MARIANUM Il Vsakoletni romarski shodi ob prazniku Marije Pomočnice Duhovne vaje za razne skupine MARIANUM 13 Kulturne prireditve: Mesečni Jvanocyjevi večeri, priložnostne razstave in prireditve Festival otrok-Čarna Mura 1\.lARIANUM 15 Srečanje družin Počitnice za družine MARIANlJM 17