List 28. Gospodarske stvari. Zmukanje, maščenje ali drozganje grozdja ob trgatvi. Spisal Rihard Dolenec, vodja deželne vinorejske šole na Slapu pri Vipavi. Nabrano , ali kakor pravijo vinorejci enih slovenskih vinorejskih krajev, natrgano grozdje se mora pred vsem daljnim podelovanjem v dokipelo mlado vino zmečkati, ali zmastiti, zdrozgati. Jagode se morajo namreč s pritiskanjem tako raniti, da v teh obdržani Bok ali mošt po nastalih spokah lahko izteče. Moči za zmečkanje jagode ni treba ravno velike, ker so lupinice mehke. To delo se pa izvršuje v različnih vinorejskih deželah različno, na več načinov. Tako vidimo nedvomno na najviši stopinji vinoreje stoječega vinorejca, že na dva načina mastiti. Manjši se poslužuje v ta namen mastilne kadice in mastilnega aroga; večji sploh mastilnega ali grozdnega mlina. Mastilna kadica je navadnim manjšim kadem za kislo repo in zelje skoraj popolnoma enaka; razločuje se od njih le v tem, da ima na zgornjem Širokem robci dve ušesi, da se lože prenaša. Dno je nekoliko močneje in pa preluknjano. Mastilni drog je 3 do 4 čevlje dolg, zdolej debelejši, zgorej tanjši kos lesa; torej zel6 enak onim, kateri se rabi pri zmečkanji kuhanega krompirja, repe, korenja itd. Rabi pa za maščenje grozdja Renski vinorejec oboje tako-le: Vrh veče, ampak vendar nizke kadi, položi dve močni deski, kateri tako pritrdi, da je za 2 čevlja ena od druge, ter da se ne premakujete. V sredo teh dveh desk (toraj tudi v sredo veče kadi) postavi mastilno kadico. V to vrže primerno množino grozdja, katero na deskah stoji, z mastilnim drogom tako dolgo tlači, dokler niso vse jagode razmaščene. Sok ali mošt odteče po luknjicah v spodnjo kad, tropine ostanejo v zgornji, iz katere se izgrebejo, da se more zopet drugo grozdje v njo djati in raztlačiti. Tako zmaste manjši Renski vinorejci svoje grozdje precej - hitro. Pri vsem delu pa ljubi ta največo snago, ker mu je dobro znano, da je snaga duša umnega kletarstva. Manjši posestniki druzih vinorejskih dežel, kakor spodnji Avstrijanci, Štajerci itd., zel6 vsi na ravno ta način ravnajo z grozdjem. Da, še naš vrli Dolenec se mu zel6 približuje. Manjši Dolenski vinorejec iz-masti namreč svoje grozdje s primernim kolom koj v bretici, v katero ga je nabral. Maščenje grč sicer na ta način počasi izpod rok, vendar se mu ne more oči- tati, da nesnažno dela, in s tem je dosti rečeno. Ker se na ta način le počasi more grozdje zmečkati, naj bi se toraj tudi Dolenjski manjši posestniki rajši Renske mastilne kadice posluževali, grevalo jih gotovo ne bo. Pri večih in prav velikih vinorejcih, naj si bode ob Reni, na Ogerskem, Stajarskem, spodnjem Avstrijskem, da, tudi po našem Dolenskem sem ter tje najdemo dandanes maščenje z grozdnim ali mastilnim mlinom v splošni rabi. Ti služijo izvrstno, kajti z njimi se masti zel6 hitro, snažno in popolno , vrh vsega tega pa še prav malo stanejo. Za 25 do 30 gold. se dobe že izvrstni grozdni mlini. Vse te prednosti maščenja z mlinom ustvarile so temu tako rekoč vhod v vse vinorejske dežele; izjemo dela le naša lepa Vipavska dolina, v to še ni priromal, v tej je še skorej popolnoma bela vrana. (Dalje prihodnjič.) 228 Zmečkanje, maščenje ali drozganje grozdja ob trgatvi. Spisal Rihard Dolenec, vodja deželne viaorejske bole na Slapu pri Vipavi. (Dalje in konec.) V Vipavi maste izvzemsi le malo vinorejcev , z nogami. Delavec obleče pri masčenji kratke hlačice, podobne onim za kopanje namenjenim. Pred delom si še noge opere, in hajd v z grozdjem napolnjeno, 4 in še več čevljev globoko kad ali bedenj. O Vipavci! kako daljeČ ste vendar za drugim vinorejskim svetom? Pomislite, kako počasi gre tako maščenje izpod rok! Pomislite pa tudi, kako s tem maščeojem snažnosti, glavnemu pogoju umnega kletarstva vstrezate! Marsikdo me bode zavrnil: saj si mastilci pred maščenjem noge operejo, so toraj snažni, in ako že kaj nesnažnega v most pride, saj vrže med kipenjem zopet vse iz sebe. Al tak vgovor ne velja, naj si tudi mastilci noge operejo, dobro operejo, vendar to se ne more odvrniti, da bi se pri masčenji ne potili. Človeški, kakor tudi vsak živalski pot, ima v sebi različne, tudi amo-nijakalične soli v raztopljenem stanu; kar je pa v mošta raztopljenega, to ostane raztopljeno tudi v vinu, kajti le neraztopljene trde stvari more kipenje iz mošta izbacniti. Kako pogubljiv je za vino amonijak, kako pogub-ljive vse njegove zveze, soli itd., uči nas gotovo dobro popolnoma dognana resnica, da se lahko največi sod vina z eno samo kapljico scavnice doČest uniči. Pa ne le vsled potenja pride lahko amonijak v mošt, ampak še po drugi poti, in po tej v veliko veči meri. Nočem je omeniti, zadostuje naj , da rečem: le nekoliko naj bodo delalci — mastilci — z gospodarjem nezadovoljni, le skušajo naj temu klubovati — koj je najdena. In potem naj se človek čudi, ako se marsikako, po grozdja soditi, dobro vino, vendarle pokaži. Prva stopinja, katero morajo toraj Vipavski vinorejci storiti, ako hočejo napredovati v kletarstvu, je gotovo ta, da zavržejo vsi maščenje z nogami, ter manjši po mastilnih kadicah, veči pa po grozdnih mlinih sežejo. Da se bode drugo lože zgodilo, to je, da ne bode treba večim posestnikom mline še le bog vedi od kod naročevati — in to zna-biti za drag denar — sklenil je pisatelj teh vrstic take mline doma izdelovati, ter jih po naj nizi ceni oddajati. Dobička pri tem noče iskati nobenega, ker mu je vstre-ženo, da le Vipavsko kletarstvo enkrat napredovati prične. Kdor si toraj mastilen mlin želi, oglasi naj se brž ko mogoče pri pisatelju na Slapu, da bode vedel, koliko jih napraviti. ___________________ *