Maja Cerkovnik
GŠ Franc Šturm Ljubljana
PRIMERJALNA ANALIZA UPORABE DESNEGA
(SENZA SORDINO) PEDALA PRI KLAVIRSKIH
DELIH W. A. MOZARTA IN L. v. BEETHOVNA
(povzetek magistrske naloge)
V magistrskem delu sem v prvem delu najprej osvetlila zgodovinski razvoj
klavirja ter njegovih pedalov in vzvodov, ki so bili pomembni pri razvojni poti
današnjega desnega pedala. V èasu delovanja obeh obravnavanih skladateljev se
je instrument intenzivno razvijal, velik preskok v razvoju je bil tudi pri uporabi
številnih naprav, ki so zvok instrumenta razlièno spreminjale. V nalogi sem se
osredotoèila na današnji klavirski desni pedal, zato v nadaljevanju sledi kratka
zgodovina te klavirske naprave, oblike njegovega zapisa in opis razliènih naèinov
njegove uporabe. V naslednjem poglavju se s strnjenima ivljenjepisoma
posvetim obema obravnavanima skladateljema. Sem spadajo tudi njuni klavirji,
ki sta jih Mozart in Beethoven imela v svoji lasti ali pa so odloèilno vplivali na
njun odnos do klavirske igre. Sledi opis njunega pianistiènega izvajanja, kot so ga
zapisali njuni sodobniki, ter poglavje o realizaciji njunih del s pomoèjo desnega
pedala na sodobnih instrumentih.
V empiriènem delu je bila anketa, ki sem jo razdelila med osem priznanih
klavirskih poustvarjalcev in pedagogov, glavni predmet analize te problematike.
Sestavljena je bila iz splošnih vprašanj o pedalizaciji Mozartovih in
Beethovnovih del, moj namen pa je bil ugotoviti, v èem si je delo sodelujoèih
profesorjev na tem klavirskem podroèju podobno in v èem se razlikuje. Razdelila
sem tudi deset klavirskih del Mozarta in Beethovna. Profesorje sem prosila, da v
notni material vpišejo svoje oznake za desni pedal. Znova je bil namen
primerjava teh oznak, podobnosti in razlik v pristopu sodelujoèih do tega dela
klavirske igre. V zadnjem poglavju naloge sem primerjala vpisane rešitve
sodelujoèih pri problemih pedalizacije. Potrdilo se je splošno mnenje, da na tem
podroèju poleg stilskega okusa še vedno prevladuje moèan individualni pristop,
ki ni odvisen toliko od starosti pianista kot od njegovega šolanja in nadaljnjega
izobraevanja med delovanjem na glasbenem podroèju.
Prièakujem, da bom s svojim delom prispevala k osvetlitvi tega problema in
nakazala odnos in poti iskanja v tej smeri na našem slovenskem klavirskem
izvajalskem in pedagoškem podroèju.
Zagovor: 12. oktobra 2009 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
132
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek