?tevi!ka 326 rst. v torek 27. novembra !908. Teftii XXX?. Izhaja v«a?rl dan Hi «i Kfe&ft it prmiii* ffi f. t* vanfetta rt l «11M> PuflAmlcne čte*iii£c vrocajn;*. t-c 3 tsttS (6 stotin k: , n r-nh lebakarneh v Tr^tu in r.bnticj. liubliani. Gorici, ."rtrliuT £t. Petru, Sežani. Nabrito. Luciji. Trlir.inu, Ajdovščini, Postojni, Don bei*u. Solanu itd. i'rhe «fJaw7 računajo t*0 (Sirote 73 mm, vinoke i-, i^mi: ?a trgovinske in (.nrtr.e oein^e po 23 stot. ; r * cumrtnice. tp hvale. poslanice. oirir.«p denarnih zavodov ji o hO Za opJafp v tekstu lista do :*> vrst K 20. v^ka na- vrsta K 2. Mali oglasi po ht. t>eseda. najajanj j>n pi ju stot. — Ot-!ai=e spreipn ir^retni oddelek uprav? r n< -a". — Fta Čuie se izkliučno le utiravi ..Fdioosti *. Glasile palitlčnega društva „Edinost" za Primorsko c cdl&asti ,r Izdaiateli in odgovorni urednik ŠTEFAN 300INA. Last snnaorcij Ht>tA ,,Edinost *. — Natisnila Uskirna k-msor ij. iiHta ..Edinost'* v Trstu, ujiea Giorgio CJalatti iS. poStno-hranllnb'ui račnn St. &41.6.r>2. ^oces .... TELEFOI «te». 1X67. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHN5K Polit, društvo „Edinost*' v Trstu vabi na p! redili občni ki ho v nedeljo 2. decembra ob 4. uri pop. v veliki dvorani .,XA RODNEGA DOMA" v Trstu z naslednjim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagajnika in pregledovakev računov. 4. Volitev odbora, načelnikov in pregledoval-cev računov. 5. Slučajnosti- poraz avstro-ogrske politike v Srbiji (Dopis iz tržaških srbskih krogov.) (Zvršetek.) Srbija je eminentno poljedelska država. Od gospodarskega položaja kmeta je odvisen splošni gospodarski položaj države. V naravi stvari je torej, da je bila ob kontliktu z Ogrsko prva in glavna misel srbske vlade osvečena glavnim dohodkom kmeta. A prvi med prvimi dohodki srbskega kmeta so — prašiči. Geografična lega in dobrota zemlje, ki kar sama nudi, česar treba za obilno rejo te živali — ustvarjata iz prašičev glavni dohodek ogromni večini srbskega prebivalstva. To je vedel tudi Golucliouski in zato je menil, da zadene gospodarsko življenje Srbije v življen^ki živec, ako izpodreže Srbiji ta vir dohodkov s tem. da prepreči eksport prašičev. Ker se je doslej to izvažanje vršilo po veliki večini v Avstro-Ogrsko, je menil grof rolucho\vski. da v dosego svojega namena mu ne treba druzega, nego da srbskim prašičem zapre mejo monarhije, in da bo vsled tega neizogibna najhuja gospodarska kriza in po njej vihar po vsej deželi proti vladi. Položaj je bil res zelo grozilen in računi Go-luchoA\skega bi se bili utegnili posrečiti, da ni Pašić bdel. pazil in delal. Danes je na samo Fra ne ozko zagotovljen celo veći izvozna leto, nego je bil običajno izvoz v Avstro-Ogr-•> k o ! ! S tem je srbska vlada — kakor se pravi — „iz vode", ker je akcija Avstro-Ogrske s tem izgubila vso ostrino in nevarnost. Tmli veliki rogati živini je Goluchowski zaprl mejo, ali efekt, ki ga je želel, je izostal popolnoma. Kakor prašičem tako je tudi rogati živini srbski zagotovljen izvoz. In še več : odredba, ki naj bi se zarinila v meso gospodarskega življenja Srbije, je zadela v živo — interese prebivalstva izlasti Du- naja in Budimpešte, kjer vlada naj-I veče razburjenje radi nastopivše draginje mesa in gledajo s strahom v bodočnost. Važen eksportni artikel Srbije so češplje. ; Vpraševanje po tem predmetu izlasti na Francozkem in Angležkem presega celo daleč mero srbskega izvoza. Sicer pa jim v Srbiji ne bo niti več toliko ležeče, da bi vse svoje za eksport namenjene češplje sveže izvažali, ker imajo sušilnice po vsej dežeii in so prišli do spoznanja, da jim bo veliko bolj konveniralo, ako bodo češplje pretvarjali v konservo, ker cena kon-'servi je najmanje za 50°/0 veča, nego svežemu sadu, a je pri konservi še tako velika udobnost, da se more ekspor-' tirati poljubno in ni sile, kakor s svežim sadjem. Ustanovljati hočejo torej tovarne za konserve. Poleg večega prihodka za sad sam bo imela Srbija od tega še drug velikanski dobiček : razvijati se prične polagoma domača industrija. Srbija je tudi precej bogata na tinejih pridelkih vrtnarstva : grah, kumare, „maran-irane" itd. Tudi to sadje hočejo izvažati v obliki konserv in ustvariti izvozen artikel, ki je mogo iskan na tržiščih na Francozkem in Angležkem. Nadaljni izvozen predmet Srbije je žito. {Glede tega si ne delajo v Srbiji skrbi, to tem manje, ker so prišli istotako do spoznanja, da bi jim bolj konveniralo, ako bi izvažali moko. In v resnici se merodavni krogi v Srbiji bavijo z mislijo, da bi na raznih mestih Srbije zgradili velike mline, v kateri namen se ustanove posebni sindakati. Tako bi se tudi od te strani izdatno povspeševalo naraščanje domače industrije. Kakor vidimo, Srbiji ne treba biti v ] strahu radi svojega eksporta, tudi če ne bi prišlo do sklepa trgovinske pogodbe z Av-strij o. Glede uvoza v Srbijo, pripominjamo, da v Srbijo uvažajo v prvi vrsti manufakturno blago, železnine, steklenine, porcelan itd. Ta uvoz si zagotovi po primerno ugodnih cenah iz onih držav, s katerimi bo imela ugodne trgovinske pogodbe. Ali tudi glede predmetov, ki jih mora Srbija dobivati od drugod, se bavijo merodavni krogi z mislijo na začetek izdelovanja doma, torej zopet na povspeše vanje domače industrije! Tu treba odgovoriti na vprašanje : od kodi pa denar za vse to — za tovarne konserv, za velike mline, za razne druge fabrike ? Nu, verjemite nam : tudi v tem pogledu čuti Srbija trdna tla pod nogami in zahvaliti se ima na tem v veliki meri tudi nerodni politiki Avstro-Ogrske! To vam zveni morda malce paradoksno, ali je tako. Na prvi hip se zdi neverjetno — ako pomislimo, da je Anglija postopala najstrožje proti Srbiji radi umorstva Aleksandra in Drage — a vendar je res, daje bila ravno Anglija, kije ob sporu z' Avstro-Ogrsko segla Srbiji naj-izdatneje pod roko in jej nudila izdatno J svojo podporo. Anglija in Nemčija sta si neiz-i prosni nasprotnici in Anglija vidi svoj interes v tem. da škoduje njim, ki so zavezniki Nemčije. Iz sličnih razlogov nahaja Srbija tudi v Franciji največo dobrohotnost in podporo. Naravno je torej, da bo Srbija vpošte-vala v prvi vrsti ti dve državi, glede uvažanja stvari, ki jih sama še ne izdeluje. A moremo vas zagotoviti, da dobi Srbija v Angliji in na Francozkem tudi potrebnega denarja za ustvarjanje oziroma povspeševanje domače industrije. To ni nič čudnega, ker tudi s tem bosta Anglija in Francija povspo-ševali tudi svoj interes. Ali uvažata v Srbijo svoje izdelke, ali pa investirata v tovarnah v Srbiji sami svoje kapitale — primeren dobiček jima je vedno zagotovljen. V poslednjem slučaju še bolj : ker si z investiranjem kapitalov v deželi še bolj zagotovita svoj vpliv in svojo moč. Vse to bi bila lahko imela v Srbiji Av-stro-Ogrska, če bi ne imela take diplomacije kakoršno ima in če bi je povsodi ne vodila — slavofobija. Mesto da bi umevala svoj geograrični položaj, ugodnost tesnega sosedstva z balkanskimi deželami, in mesto da bi vsa njena balkanska politika težila po čim prisrč-nejih razmerah s temi deželami, pa niso te poslednje dobivale od nje druzega, nego — ekspozeje kakega Goluchowskega, ki niso imeli nikdar poštene, lojalne in iskreno dobrohotne besede za balkanske dežele, marveč vedno le odurne pridige z bagatelizovanjem, smešenjem in grožnjami. To je tudi končno dovedlo do konflikta med Avstro-Ogrsko in Srbijo, do prizadevanja Srbije po politični in gospodarski emancipaciji, in konc°m koncev do — poraza Avstro-Ogrske politike v Srbiji. Vse se maščuje na svetu — najbolj pa brezglava strast v politiki ! PODLISTEK. Zakaj ? Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski. Prevel M. C—č. In težko bolezen, ki ga že leta muči in ki mu je že popolnoma uničila telo, vendar ni mogla zlomiti v njem tiste želje po ljubezni. Potlačila ga je vsem, za ničesar ni imel več pravega smisla in prave volje, skoro je bil že brez vsake energije — no, hrepenel je po ženskem srcu in ženski lepoti ravno tako kakor v prvi mladosti. Da, z oslabljeno energijo se je mogel še manje upirati tej strasti. A ta ga je mučila in trosila morda ne manje, nego hektične mrzlice. Sam je govoril grenko: „Kako neumno je to od — narave ! Daja mi v dušo čutstvo, ki po svo-,eui namenu zahteva tudi močno in zdravo telo — jaz pa sem „Lazar" — ne le po imenu — ampak v resnici sem Lazar Vse take misli so se mu tudi sedaj, pred odprtim oknom, porajale v glavi. In čim dalje je mislil, tem teže mu je postajalo. „Nikdar — nikdar več !u — šepetal je mehanično, a po obrazu so mu kapale solze. Začel je misliti, na kateri strani pokopališča bo izkopana njegova jama. In petelini so menda že dvakrat zapeli, ko je še vedno stal na svojem mestu, ves raz vnet, razdražen in gonj on po slikali svoje domišljije in bolečinah žejnega si srca. V tem se je privzdignil mesec izza šume. Na jeden mah, kakor da je prirodo minolo trdo spanje in vse se je zganilo sanjavo. Na livadah so se oglasili klici močvirnih ptic z vej jablane so pale dolge izprekrižane sence, a na vrhu najbližega stebla je zakreketala ze-tena žabica. Nekje, nekje daleč — daleč — menda tam v tretjem selu se je vzbudil pe-lelin. ki je gromko zapel, a iz vrta ali PoTišdnie HM od strani mestnega sveta trMeia in - polka. Morda davno že ni mestni svet — in posebno naša manjšina — stala pred tako važnim vprašanjem, kakor teh zadnjih dni. Vse meščanstvo — počenši od zadnjega nepolitičnega stvora partecipira na tem razpravljanju s čut8tvom ogorčenja — po večem delu ; s čutstvom resigniranosti in molčljivo-sti, v kolikor to zahteva disciplina stranke — po najmanjem delu. Važnost momenta je svetovalec dr. Sla v i k jasno očrtal. Tu ne gre za navadni proračun — tu se ima odločiti nekaj, kar ima vezati in obremeniti mnoga leta, mnoge generacije. Mi smo — na usta naših zastopnikov — izjavili, da ne moremo privoliti v projektk'ano povišanje. Dr. R y b a r je izvel zadnjo konsekvencijo rekši : Ko bi se ne protivili predloženemu nam referatu, delali bi proti prvemu parlamentarnemu načelu, ki zahteva : da se ne izraža — bodi katerim načinom — zaupanje stranki, ki to najmanje zaslužuje. Je-li to stališče opravičeno ? Moglo bi se reči: v tinancijelno-admistrativnih vprašanjih bi moral odločevati jedino razum, linancijelna in administrativna načela. Povsem izključena bi morala biti — in to a priori — politika. Ali — je-li kje na svetu kakoršna si bodi administracija, kako gospodarstvo, ki ne bi vplivalo na politiko ? In obratno : je-li kje politike (a pri tem mislimo na prizadevanje večine, da pride do moči, odnosno, da si ohrani isto), ki bi ne delovala na gospodarstvo?! Tu začenja polemika — vprašanje torej ni neopravičeno. | Naloga zdravega spoznavanja stvari je : kako najti pravo sredino med enim in drugim poljem? Politika in gospodarstvo sta tesno zvezana, kakor vzrok in posledica : z drugim raste in pada prva. Stara je beseda akademika: politika je aktuvelno življenje zdravega organizma. Pustimo na strani vsako narodno ani-moziteto in stavimo si — sine ira et studio — vprašanje : ima-li načrt tinancijelnega odseka v tržaškem mestnem svetu pravico do naše podpore, odgovarja-li ta načrt vsem pravilom zdravega gospodarstva, interesom meščanstva (da ni i ne govorim o naših interesih) ? ! ! Mestni svetovalec Mayer je v svojem šovinizmu daleč precenil delo tinancijolne komisije, ko je naš odpor hotel reducirati na samo politiko strasti. V gospodarskih vprašanjih naj odločuje gospodar, a ne politik — rekli smo. Gospod Maver in žnjim liberalna večina nas je tudi to pot slabo umela. Mi nismo proti preosnovam radi tega, ker nam to naša politika zabranjuje, ker v tem slučaju bi morali neizogibno priti do absurduma ter odbijati a limine vsako delo, ki prihaja iz nasprotnega tabora; a istotako bi bilo nerazumljivo, kako smo mogli svoječasno izjaviti, da bomo ob gospodarskih vprašanjih po možnosti iskali jednotno postopanje z večino. Ne torej zato, ker predlaga večina, ampak zato, ker predlaga kaj tacega, in ker predlaga v tem času, ob tako anormal-nili okolnostih : ne moremo pritrditi temu načrtu. Pod gospodarskim vprašanjem se skriva tu politično prizadevanje, da se liberalna stranka obraruje pred marazmom in gnji-lobo, da se sanira neznosno finam-ijelno stanje in da se pokaže veliki masi plavzibil-nim nerazmerno veliki proračun. Tu se ne gre za principe, ampak gre z italijanske strani za zmanjšanje znatnega deticita in za ojačenje jedne najbrezobzirnejih slovano-žrskih strank; se slovenske strani pa za plačevanje in povišanje najobčutljivejši doklad k davkom in za podpiranje liberalne laske se strehe hleva se je javil melanholični zvok čuka. — ..Kliče me !u vzdabnil je bolnik grenko, a tudi prestrašeno. Sicer je vse tiho in mirno kakor poprej. Tudi v tem miru se čuje šuštenje vsled igre listja nedaljne breze, ki se jej je srebrno vejevje čudesno belilo v mesečini. Ona jedina kakor da ne spi, ali pa morda živo sanja? Drobna nizka meglica pod njo plove tik nad travo in se zliva v dolgem pasu v dolino. Bolniku je bilo kakor da je pogledal pohujšljivega sveta. S ceste, od daleč — daleč je prihajal ropot voza, ki se je odbijal v odmevu med vspalimi bregovi. Voz se je bližal vedno bolj. Že je bilo razločiti topot kopit in pravilni hitri tek konja. Bilo je v tem nekaj tajinstve-nega. Bolnik se jej, kakor nekdaj v otroških letih, vpraševal radovedno, kdo gre mimo, kam gre, kaj ga sedaj, po noči, drži na cesti, da je slednjič prispodabljal samega sebe, ki ne more iz hiše — iz sobe — nikamor, a za kak dan ne bo mogel tudi iz postelje, in tedaj — in tedaj ! Voz je prišel med tem v neposredno bližino dvorca. Tu se je zvok ropota spremenil. Voz ni več šel po trdih tleh, ampak je krenil na mehko pot. — Na vse zadnje prihaja kdo semkaj ? E, da, v aleji je voz! — je rekel Lazo z zanimanjem glasno sam sebi, a je potem zopet zapal v navadno apatijo bolnih ljudij. Doli pred vratini je res stala kočija. Za hip je bilo čuti trkanje in klicanje. — Menda je zvon doli zopet pokvarjen ali pa ga neumneži ne znajo najti ! — je mislil gori bolnik sam pri sebi in je hotel poseči po sobnem zvončku, da prebudi ljudi v hiši. Nu, kašelj mu je posilil iz prsij in obnemoglo je padel zopet v stolico. Sedaj je v hipu priletela gospa Radička. ' Dobra žena ni čula trkanja na vrata, ali čula je njegov kašelj. | (Pride še.) Stran II »EDINOST« Št. 326 V torek, dne 27. novembra 190fi stranke. Vprašanje je jasno : Italijani — in če tudi se z njihovim žepom sunia-rično postopa — na koncu konca vedo vsaj, za kaj se žrtvujejo: za svojo, četudi res krivično, ali vendar vedno njihovo narodno stvar. Oni (mislim ki jim je do tega, da se sedanja večina-klika ohrani na gospodstvu) morajo presojati stvar toliko z tinancijelnega kolikor s političnega gledišča. Za nas pak naj veljajo samo tinancijelno-administrativni razlogi ?! Mi da naj vstopimo naenkrat v službo nekoga, proti kateremu se bijemo že leta in leta ? ! Ni-li — nasprotno — v dolžnost vsakemu slovansko čutečemu Slovanu v Trstu, da zaželi propast sedanji kliki, da jo vd.tr j a v življenski živec In to — sedaj aktuvelno vprašanje — je njen življenski živec! Mi ne moremo dovoliti, da se naš denar meče v morje — narodnega šovinizma, narodne objestnosti (razne šole, zavodi. Lega, in tako dalje.) Došli smo do prvega zaključka : mi ne moremo glasovati za predloženi načrt, ker nočemo storiti samomora. ker nam to naša politika brani. Stvar, ki je na italijanski strani politična, ne more biti nepolitična na drugi, na slovenski strani. No, to smo hoteli povdariti le en pas-sant. Naši glavni argumenti leže na polju administracije : so strogo stvarne naravi. In tu moremo reči: uperat tinancijelne komisije ne more zadovoljiti. Isti nosi že iz početka na sebi kal anemije. Vemo. kaj pomenjajo palijativna sredstva. A vse te operacije, ki bi jili po italijanskem slovarju mogli nazvati „saniranje mestnega gospodarstva1', niso nič druzega nego — v tem slučaju jako gnjilo palijativno sredstvo. To se ne da opravičiti ne z gospodarskega, ne tinancijelnega, ne političnega gledišča. (Pride še.) Volilna reforma. Na v sprejemu delegacij je cesar v svojih nagovorili do delegatov — kakor razvidno na drugem mestu — povedal z vso možno jasnostjo, koliko važnost poklada krona v to, da se volilna reforma perfekcijonira čim prej. Izlasti v pogovoru z delegatom Kramaiem je cesar posebno pregnantno povedal svoje mnenje. Poročila iz Budimpešte pravijo, da so besede cesarjeve napravile velik utis. — To pa tembolj, ker se je opažalo, da se je cesar v pogovoru s tistimi delegati, ki so znani kakor nasprotniki volilne reforme, dosledno izogibal vsake besede politične naravi. Cesar da je dotičnim delegatom kar očitno kazal svoje nezadovoljstvo. Položaj na Poljskem. Iz Berolina poročajo: Narodno-politična tajna organizacija, ki se je osnovala v poz-nanjski pokrajini, je vzbudila veliko pozornost. Ni dvomiti, da podpirajo to veleizdajsko gibanje avstrijski poljaki. V tem gibanju vidijo znamenje predstojeće ustaje. Zato govorita šolski štrajk in govori na propovednicah. Interpelac'am. ki sta jih stavila centrum in poljski klub zaradi jezikovnega vprašanja v poljskih pokrajinah, ne bo vlada za sedaj odgovorila, dokler ne zbere dovoljnega gradiva. Dogodki na Ruskem. Reforma velike važnosti. Iz Petrograda javljajo dne 26. t. m.: Včeraj je bil tu priobčen zakon velikanske važnosti. S tem zakonom se odpravlja (s prvim prihodnjim januvarjem) obvezno stalno bivanje kmetov v vaseh, katerim pripadajo. O tej reformi razpravlja vse novinstvo, kajti posledice istej so danes nepreračunljive toliko za kmete same, kolikor za ves narod. Odslej bodo mogli kmetje postajati lastniki zemljišča in na mesto lastnine zadrug stopi osebna lastnina. Kmetje bodo odslej deležni vseh pravic kakor drugi podaniki carjevi. Ta odredba je ena najvažnejih, ki jih je izdala ruska vlada po dekretu Aleksandra II. ki je pred 25 leti proglasil „Osvoboditev sužnjev grude". — _ Drobne politične vesti. Ceski deželni zbor bo sklican, kakor poročajo iz Prage, na dan 27. decembra na tri dni. Domače vesti. Odvetniški izpit je položil te dni pred izpraševalno komisijo tukajšnjega višega sodišča gosp. dr. Fran B r n č i ć, odvetniški koncipijent v pisarni odvetnikov dr. Gregorina in dr. Slavika. Čestitamo ! Imenovanja v poStni stroki. Poštni praktikantje .Tos. Grill, Arrigo Zalateo. Hek-tor Giosefti, Josip Sossich ter poštni oticijant Matija Meden so imenovani poštnimi asistenti. Premeščena sta poštna asistenta : Josip Magolič iz Sfc. Petra na Krasu v Novo Mesto ter Luka Griželj iz Novega Mesta v Ljubljano. t Simon Gregor£i£- POGREB. Iz Gorice nam poročajo od 26. t. m.: Ob najkrasnejem poznojesenskem dnevu se je danes dopoludne vršil pogreb našega velikega pesnika Simona Gregorčiča. Od vseh strani slovenskih pokrajin je došlo na pogreb ogromno število čestilcev pokojnika, da mu izkažejo poslednjo čast. Sprevod je bil res veličasten, kakor jih je Gorica le malo videla, dostojen velikega pesnika. Sprevod se je začel pomikati z Goriščeka, Katarinijevega trga, kjer je pokojnik bival, točno ob 8 tričetrt uri, po Gospodski ulici proti župni cerkvi sv. Ignacija na Travniku po nastopnem vsporedu: križ, deški razredi šolskega doma, ki so nosili venec z napisom: „Šolski dom — svojemu dobrotniku", deška vadnica, potem dijaki gimnazije in realke s svojimi profesorji, dijaki obeh zavodov so nosili vsak svoj venec. Za njimi so korakali kakor častna straža Sokoli iz Gorit e, Solkana in Prvačine, njih okolu 40. Nato so sledili oo. kapucini, frančiškani ter duhovniki s prelatom in ravnateljem centralnega semenišča dr. Josipom Gabrielčičem, ki je tudi vodil sprevod. Za duhovniki je sledil voz obložen z venci, katerih je bilo nad 20, med temi sta bila tudi venca „Slov. Matice" in ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ob mrtvaškem vozu je korakala častna straža : dva jurista dr. Pavletič in Gabrielčič, dva zdravnika dr. Dereani in Piki, dva profesorja Berbuč in Čebular, šest bogoslovcev z gorečimi svečami in na skrajnem krilu po trije Sokoli. Za mrtvaškim vozom so šli sorodniki pokojnika, Za njimi duhovniki, bogoslovci. katerih je bilo gotovo nad sto večinoma iz goriške nad-škofije. Med vnanjimi so bili : župnik Vrhovnik iz Ljubljane, intimen prijatelj pokojnega pesnika, ravnatelj videmskega semenišča Trinko, pesnik Medved, pisatelj Meško iz Koroške župnik Aljaž itd. Za duhovniki se je vrstila dolga vrsta svetne inteligence, med njimi je izlasti zabeležiti, ljubljanskega župana Ivana Hribarja, dvornega svetnika in \oditelja okrajnega glavarstva v Gorici grofa Attemsa, bivšega kranjskega deželnega predsednika barona \Vinklerja, bivšega deželnega šolskega nadzornika Klodiča. okrajnega glavarja sežanskega Rebeka, več členov okrožnega in okrajnega sodišča goriškega, učitelje, izlasti je bil goriški okraj častno zastopan, župani, deputacije med temi tudi deputacija iz Trsta, „Katoliško delavsko društvo" in „Podporno društvo" s svojimi zastavami in drugo občinstvo. Nato je sledila zopet častna straža sokolov, za njimi je šlo žensko učiteljišče, dekliška vadnica, dekliški razredi „Šolskega doma" in konečno ženski spol. V cerkvi sv. Ignacija je bil pri mrtvaških obredih navzoč tudi goriški nadškof prevz. g. dr. Frančišek Sedej. Ko so bili cerkveni obredi dovršeni, je moški zbor ,.Glasbenega in pevskega društva" zapel ,, Blagor mu'{, na kar se je začel sprevod zopet pomikati nazaj po Gospodskih ulicah proti Katarinijevem trgu. Dospevši na trg, ki je bil na polj en občinstva, je prof. Berbuč v ganljivih besedah vzel slovo od pokojnega Simona Gregorčiča, preden so ga odpeljali v njegovo domovino k sv. Lovrencu v Libušnjo. Za prof. Berbu-čem se je v par besedah v imenu šolske mladine poslovil tudi dr. Osvald, nakar je mešani zbor, „Glasbenega in pevskega društva" zapel: „Nazaj v planinski raj !" Gotovo se ni še nikdar ta pesem tako ganljivo raz* legala, kakor danes na Goriščeku, ko so pokojnika iz vinorodne Gorice odpeljali v njegovo domovino „nazaj v planinski raj". Ob slovesu je bilo vse ginjeno. Ljudje so v pozdrav mahali s klobuki. Po mestu, izlasti po ulicah, koder se je pomikal sprevod, je plapolalo mnogo črnih zastav ter so bile trgovine in prodajalnice toliko slovenske kolikor italijanske zaprte, izvzemši par najzagrizenej-ših Italijanov, med njimi Žida Heinerja. Iz Gorice se je odpeljal voz z mrtvim Gregorčičem ob 10. uri dopoludne. Na solkanski meji so prišli sprevodu nasproti solkanska čitalnica z zastavo in starešinstvom, in je pevski zbor zapel žalostinko. Sličen vsprejem je bil tudi v Kanalu, v Volčah in Kobaridu. — Razpravljanje o mestnem proračunu odlo2eno. — Črtice iz zadnje mestne seje. — „Indipendente" hvali naše zastopnike. Predsedstvo občinskega sveta nam je naznanilo, da se je odložila na sinoči sklicana seja mestnega sveta in to sicer vsled novih predlogov magistrata glede načina pokritja deficita proračuna za leto 1907, katere predloge mora proučiti finančna komisija. Ti novi predlogi se glase bistveno : 1.) da se poviša najemninski krajcar od 3°/o na 5% (mesto na 9°/0) a le glede letnih j najemnin čez 400 K, kar bi donašalo letnih 1346.000 K; i 2.) da se poviša občinska doklada na ( obrtni davek podjetij podvrženih javnemu po-f logu računov in na splošni obrtni davek I. in II. razreda od 47% na 57°/0 (namesto j 70°/0), kar bi donašalo letnih 136.000 K ; 3.) da se poviša občinska doklada na j vžitnino na pivo uvažano v mesto za 80 st. od hektolitra (od 160°/0 na 200°/0) in na pivo tukaj varjeno za 76 st. za hektoliter j začimbe piva (od 160% na 200%), kar bi 'donašalo 100.000 K; 4.) da se poviša doklada na vžitnino na vino za K 2.40 od hektolitra (od 170°/., :na 200°/0), kar bi donašalo letnih 380.000 kron ; 5.) da se poviša doklada na vžitnino na maščeno grozdje in na mošt za 3 K od kvin-tala (od 250% na 300%), kar bi donašalo letnih 8800 K : 6.) da se poviša občinska doklada na vžitnino na grozdje za K 4.80 ocl kvintala (od 250% na 410%), kar bi donašalo letnih 64.000 K; 7.) da se uvede občinska doklada na državno prenosnino nepremakljin od pogodb mej živimi in sicer od 20% glede stavb in od 40% glede zemljišč, kar bi donašalo letnih 270.000 K ; 8.) da se uvede 50% občinska doklada na prispevke dedščin na korist šolskega in bolniškega zaklada, kar bi znašalo letnih 100.000 K. Vsi na novo predlagani davki bi dona- šali letnih 1,424.000 K. Gospoda na magistratu je torej uvidela, da bi znala postati nevarna za njo nevolja, ki je zavladala v meščanstvu radi previsokih novih davkov predlaganih v mestnem proračunu, katerega energično pobijajo naši zastopniki. A tudi novi predlogi ne odgovarjajo, posebno ne oni ad 7.) in 8.) ter je pričakovati, da se jim naši poslanci uprejo. * * * Iz včerajšnjega poročila o sobotni mestni seji so posneli naši čitatelji, kako je zabrela večina, ko je vsprejela z enim glasom večine dr. Mrachov predlog glede prispevkov občine za cerkvene slavnosti. Zupan je bil ves razjarjen ter je pikirano konstatoval, da imamo sedaj pač kapelnike mestne kapele, nikakor pa ne mestne (godbene) kapele same, na kar se je dobro prilegla opazka mestnega svetovalca Ivana G o r i u p a, da se mu zdi, da je mestni svet napravil „kapelo" (italijanski popularni izroz za „budalost") in opazka istega, da je s vsprejetim predlogom pal tudi sv. Just. Gospoda od večine je bila vidno v zadregi ter zdelo se je, kakor da pričakuje rešilni predlog za re as umiranje glasovanja od strani slovenskih zastopnikov; ti so pa bili tako hudomušni, da so pustili gospodo, da sama izsreba juho, katero sije skuhala. Sicer je že nedeljski „Piccolo" preludiral, da se zmota v eni prihodnjih sej popravi. * * * Nastop naših poslancev v razpravljanju proračuna napravlja najboljši utis v meščanstvu italijanske narodnosti ter se od vseh strani čuje le pohvalo na njih naslov. Izraza temu dejstvu daja celo včerajšnji „Indipen-dente", ki komentirajoč sklep glede prispevkov za cerkvene slavnosti piše mej drugim doslovno : „Nadejamo se, da se najde način, da se popravi storjena pogreška. Ob enem vporab-Ijamo to priliko, da priporočamo občinskemu zostopstvu več previdnosti in manj lahkomi-šljenosti o nadaljnih sklepanjih. Ne obotavljamo se izpovedati, da smo dobili, žalibog, jako žalosten izgled nepripravljenosti in nemarnosti, katere treba absolutno obsojati vspričo velike važnosti razprave o proračunu. Naša graja gotovo ni namenjena vsem svetovalcem, kajti mej njimi je tudi izjem, kakor Mayer, ki je, akoravno še le pred kratkim časom poslan v mestni svet, pokazal tako poznanje stvari in tako pripravljenost, ki je zahtevala od njega na malo po-žrtvovanja. A ne le od njega, ampak, da smo iskreni, tudi od manjšine bi se naši sveto- valci lahko naučili, kaj se pravi resno smatrati lastni osebi poverjene interese.« Pohvale od take strani na naslov naših poslancev si pač pred časom nismo mogli pričakovati. Volilci so na nje lahko ponosni, a nepoboljšljivi naši kritiki bi morati tudi priznat i požrtvovalno in vspešno delovanje naših zastopnikov. Vračamo se na odložitev razpravljanja o mestnem proračunu, da konstatiramo, da seje dalo s to odložitvijo zadovoljščino našim poslancem, ki so na usta dra. Slavika predlagali takoj v prvi seji o proračunu, naj se razpravljanje odloži vsaj do decembra, kar večina ni hotela, češ, da bi v tem slučaju ne bilo mogoče doseči sankcije novih davkov do novega leta. Kar se prej ni hotelo z lepa. se je moralo zdaj z grda pod pritiskom javnega mnenja, katero so naši poslanci bolje pogodili, nego vladajoča večina, ki je hotela nepremišljeno in v naglici naprtiti občinarjem neznosne nove davke. Naši poslanci v istini lahko vskliknejo : M a 1 o nas j e, a smo ljudi! Naša šolska mizerja. — Vrhu Škode še žaljenje. Prejeli smo : Ker nimamo svojih slovenskih šol, smo prisiljeni mnogi stariši pošiljati svoje otroke v laške šole. Ker pa ti otroci doma le slovenski govore, je več nego naravno, da se. izlasti s prvega, slabo uČ3 in ne [napredujejo ob italijanskem učnem jeziku. To bo gotovo upošteval vsak pameten in razsoden učitelj. Ali med našimi mestnimi učitelji, oziroma učiteljicami je menda tudi tacih, ki niso pametni in razsodni, sicer bi se ne dogodili slučaji, kakoršnega hočem omeniti tu. Dne 23. t. m. je na neki mestni ljudski šoli, v oddelku B prvega razreda, poklicala učiteljica mojega fantiča iz klopi in ga vprašala : „Corne parić a časa — ščavo no ? ! S tem ga je hotela menda osmešiti, ker je v italijanščini šibak Moj Bog ! Jaz in moj:t žena niti ne znava laški, izvzemši kako zelo navadno besedo. Samo ob sebi je umevno torej, da tudi najni sinček ne more znati pravilno italijanski govoriti ! Mesto da 1 »i učitelji po italijanskih šolah niodio uvaževali, in imeli potrpljenje in — usmiljenje s takimi otročiči, s temi nedolžnimi žrtvami vne-bovpijočih šolskih razmer, pa jih še zasmehujejo, in s tem tudi nas in naš jezik ! To presega res že vse meje. Meni — in gotovo tudi veliki večini slovenskih starišev, krvavi srce, ko se odpravljam na grenko in žalostno pot, da vpišem svojega otroka v italijanske šole edino iz tega razloga, ker sploh nimam prilike, da bi ga pošiljal kam drugam : bodi, da mi ga drugi nočejo vspre-jeti, bodi, da je druga šola preoddaljena. In vrhu tega, da moramo trpeti take duševne muke in polagati tako narodno in intelektu-velno žrtev, žalijo še nesramo naše otročiči. nas in našo narodnost. To ni le narodna nestrpnost, ampak je tudi kruto s slovenskega stališča. Naj naiu dajo enkrat slovensko Šolo in zagotovljamo? jih, da ne bo delal noben naš otrok nadlege v laških šolah ! In pomislite, kaj mora polagoma poslat; iz tega otroka! Zistematično mu vcepljajo strupa v nežno srce, da ne spoštuje več ne svojega jezika, ne svojih starisev, marveč š • jih — sramuje ! In če molčimo k temu, da nam pačijo imena in priimke, pa ne smemo molčati k takemu žaljenju in kvarenju naših otrok. Če ne bo zadoščal ta glad v javnosti, se bomo vedeli obrniti še kan: drugam, kjer povemo, da nikakor ne dopuščamo, da bi se tako postopalo z našimi otroci! Zopet nova šola „družbe44 v Istri. Dne 15. t. m. je otvorila družba sv. Cirila in Metodija zopet eno novo šolo — novo ognjišče narodne prosvete. Nova družbina šola je v Kaldiru. Dan 15. t. m. je bil za Kaldir velik praznik, dan veselja. Ta narodni praznik je poveličevalo se svojo navzočnostjo mnogo gostov iz oprtaljske, vižinadske in pa-zinske občine. Po službi božji je odposlanec družbe, dr. D. Trinajstič, s primernim nagovorom izročil šolo nje namenu. V šolo se je vpisalo 74 otrok, a bilo bi jih še več, ako bi bili prostori veči. No, to so vrli Kaldirci predvidjali in so že nabrali znatno svoto, da zgradijo primerne prostore. Nadejati se je, da jim bo mogla tudi družba priteči na pomoč. Kako vzvišena, kako velika se zdi ta požrtvovalnost zapuščenega ljudstva za širjenje omike v primeri s kinezarskim postopanjem učenih gospodov po raznih oblastnijab, kadar to ubogo ljudstvo berači šolo ! Klasičen izgled je n. pr. Šola v Plavijali! Ljud- V torek, dne 21. novembra 1906 »EDINOST« Štev. 32(5 Stran IIT ne da bi je kdo nagovarjal, iz tro aretovali v njegovem stanovanju « neki, predsednika udeleže te slavnosti ter da po-,tvo samo, n ^ ^ trgal0 0d hiši na istrski cesti težaka Ivana G. Na ko-' ^ži predsednik venec na spomenik. ^mega hrepenenj P ' šolsko ' misarijatu so ga vzeli na zapisnik in potem1 , . fbornica je na to nadaljevala specijelno ust m ie sezidalo se s\ojimi /uij» «i ° 1 * .debato o proračunu mimsterstva za notranje poslopje, odgovarjajoče vsem zahtevam za-, oavecm v zapore. i stvari. Tekom razprave se je minister za no- •1 * ...i« vrSili Mnal.ail.2n « kona Prihajali so zastopniki oblastnije, vršili so se ogledi, sestavljali so se zapisniki, dajale lepe obljube - in tisto lepo šolsko poslopje ie stalo kakih — če se ne motimo 10 ali 12 let prazno, ker se je tej novi šoli (kakor ki hoče, da naše Najljubša zabava tržaških paglav- tranje stvari podrobno bavil s poslanci na-cev. Mej drugimi, istotako mirnim ljudem rodnosti, katerih stremljenje je na najhuji nevarnimi zabavami tržaških paglavcev, za-j™*™ obfodi1' Med drugim je rekel : Danes . * . ! bi bilo brezpametno, ako bi se hotelo s silo , --— _____~ ..„ w - vzema prvo mesto zabava: lučanja kamenja, j madjarizirati; vzeti na milijone broječi masi Delavske hlače prve vrste, kakor tudi ^ mestu samem seveda se ne morejo pa-;nje narodnost, to je stvar nemožnosti. Veliko1 blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti glavci kratkočasiti s to zabavo, zato si jo pa' važnost polagam na razločivanje med velikimi! ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, nlica Torreute št. 34 (7 mi liši) „JKIIa nuova citt& di Criesfte". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle In dečke vsake vrste. vsaki t protivila oligarhija, _ _ , - , „- r ^ t J v Utri ostani v temi. nevednosti, in-tem intenzivneje privoščajo v najbližji okolici. masami narodnostnega prebivalstva in narod- »j ... l]udstvo v Istu ostani v te , j p j J J )nostno pohtiko. Razločujem med svobodnimi «\ 8preJe-aJo ki so jej nase državne oblasti vedno -j Za cilj pri lučanju kamenja sii izbirajo naj- M TUkomtl« (lil lt c nnIiu ■alr uslugoKorak za korakom si mora naš na-j različnejše predmete: vrabce, javne svetiljke, pohvala in ^ploskanji). Ir^r^Je^dolžno^t |j HlltmU CBtt jTllgjljM U ftUll^*i rod v Istri trebiti pot do omike. Kakor, telegrafske droge in marsikdaj klobuke pa- ogrske države in ogrske vlade, da bojuje do- * — --- tr častno za naše ukaželjno ljudstvo, tako t santov, posebno cilindre kočijažev. Pred do- sleden boj proti (obrnjen proti poslancem na- " ° I" „ ip 7a — one druge ! : brim tednom je doletela čast biti ciljem lu- rodnosti) njihovi politiki. (Dolgotrajna po- srainotno je za one uruge - , . . . J. . .. i hvala in ploskanje. Prigovor pri poslancih Pred c. kr. izpraSevalno komisijo (canja kamenja nekega privatnega kočipiza, kij narodnost£ J posiancin . bene ljudske in meščanske šole V je resno sede na kozlu elegantne kočije, vo-' ' „„ „„^av^li cnncioblienostni izpit ti le zil svojo gospodo na pokopališče mimo cer- Pred c. kr Minister je konečno izjavil, da so na r "ci so napravili sposobljenostni izpit ti le zn svojo gospoao na pokopališče mimo cer- j rodnosti, ki otežujejo, da ni možno ohraniti !-tlS°- g. U5iteljice in sicer za ljud- kve sv. Jakoba. Cilinder na njegovi glavi je j dobrega razmerja, ker agitiraj o proti Ogrski (nemščina kakor predmet),: , Klein Josipa. Kobalj Josip, Lovše ivan, je on izon prileten Kamen, je v soicnin zar- kratkih besedah: Ljubezen in pravičnost T ~tina (ital kakor predmet), Milost kili zableščala — kočijaževa pleša. sproti masam narodnosti, toda neizprosno u .. p" Ma (oboje z odliko, ital. V nedeljo so si nekateri paglavci privo- Poganjanje nasproti agitatorjem. Kanja, Peselj Manja ^____*x j ^___^ J____„- 4 Zbormca je na to odobrila nekoliko po- stavk, na kar je bila debata prekinjena. Prihodnja seja jutri. Marija- s slovenskim učnim jezikom: Bole boljega cilia. Seveda so to priliko uporabili t GnezenjskMn^poznanjski škof dr. Viktorija (nemšč. in ital. kakor predmet), in lučali kamenje v automobil ter pobili vse POZNANJ 25. Nadškof dr. Stablewski , /avšček Katarina (nemščina kakor pred- šipe istega, na kar so pobegnili. G. Pansi je je včeraj ob 9. uri in pol zvečer nenadoma • Delak Pavla (nemščina kakor predmet), pa prijavil stvar na policijskem komisarijatu umrl. - ' ; Klf.mpntina (z odliko, nemšč. kakor pri sv. Jakobu. i. POZNANJ 25. Nadškof dr. Stableuski zaspan Klementina iz oa , . * --je včeraj nenadoma umrl. Našli so nadškofa nredmet), Grudmk Franc, Legovic meiamj* Koledar In *ram» Dane, : Virgilij, Škof . navidezno spečega v njegovem naslonjaču. i i Mnrovec \maliia (voroslav ; \ edrana. — Jutn: tooaten; Krajmir ; r»j -i i • t- • i , . J, , (neinSt. kakor preum^,, — — - a' Lelija. - Temperatu ra včeraj : ob 2. uri popoiudne travnik, ki so ga pozvan, je konstatoval, da < nemšč. kakor predmet), Repič Marija.^ &re- ^ u v Celaius _ Vreme včeraj: lepo. je nadškofa zadela kap. Požar na francoski šolski ladiji. TOULON 26. Na pomorski šolski ladiji ..Algeciras", na kateri je bilo 500 oseb, je izbruhnil velik požar. Bati se je, da je več ljudi izgubilo življenje. MARSILJA 26. Semkaj dospela brzojavka pravi, da je šolska ladij a „Algeciras" popolnoma uničena. Mnogo oseb je baje ranjenih, tri pa pogrešajo. TOULON 26. Šolska ladija „Algeciras" je popolnoma izgubljena. Potrjuje se vest, da pogrešajo tri osebe. Požar je navstal vsled eksplozije smodnika. Vse ladije, nahajajoče se v pristanišču, so pomagale gasiti. Grški kralj v Rimu. RIM 26. Grški kralj je obiskal danes ministra Giolittija in Tittonija. Ob 3. uri in pol popoiudne se je kralj podal v Vatikan obiskat papeža. Kralj je ostal v Vatikanu eno uro. berili č Josipa „ , Zavrtanek Ljudmila (nemščina kakor pred- DrUŠtVCM UCStl ID ZčbčUS. — Jedna kandidatinja je reprobi Pevsko društvo „Kolou v Trstu na- . . znanja vsem svojim gg. pevcem in pevkam Pri c. kr. okia.i- ge y s r e (| 0 0(j ^^ urj ZVečer vršila izpraznjeno mesto pevska vaja za mešan zbor. Ker se bliža dan koncerta, so gg. pevci in pevke napro- Tozadevni deželno-zborski sklep z ane seioigra v iren aejanjin, spisai .Josip vembra 1905 naznanil je deželni odbor in „Dobrodošli kedaj pojdete domu novemnra i j lgra v enem dejaniu, spisal Fr. G( es:ti>ki vladi, c. in kr. poveljni^tvu •>. *oja ^^ bQ ^ ^ Jo ure met), rana. Razpisana služba, nem sodišču v Bovcu je rreskrbitev Krasa s pitno vodo. Pod šeni. da se polnoštevilno vdeležijo pevskih tem naslovom piše „Samouprava^ : Predlog vai. ^^^ čitalnica« v ^ priredi poslanca gosp. dr. rl reota, zadevajoč presttr ^ nedelj0 dne 2 decembra t/L v dvorani bite v Krasa s pitno vodo, je bil vsestranski gostj]ne gosp< ^nt. Škilana v Rocolu drama- v- j.kim vesoljem pozdravljen. tično predstavo rV Ljubljano jo dajmo" ve- lozadevni deželno-zborski sklep z dne seioigra v treh dejanjih, spisal Josip Ogrinec ... . . i • »i___in r>nlirrtdnili L-orlni nrtiilptp rlnrrm 'JU veSelo- ovekar. __________ples, ki traja do 11. ure zvečer. m vm občinskim upravam na Krasu. dejanji in k plesu bo sviral šramcl- t'. kr. poljedelsko ministerstvo, kateremu oktet čitalnice" iz Rojana. Vstop- 1 predložilo namestništvo to zadevo, je iz- n[na 60 stot., k plesu za možke 80 stot., iaviS da ne uvideva. da bi bilo na Krasu za ženske 40 stot. Začetek točno ob 4. uri ijomunjkanje vode, kajti celo ob devetdeset- popoiudne. - dnevni suši pripade tam na osebo 11.6 1 Darovi. ode na dan. y proslavo spomina pok. pesnika Vsekako i>a je priznalo, da bi bilo treDa Simon|l Gregorčiča so darovali za moško vodo pomnožiti in nje kakovost izboljšati in podružnico sv. Cirila in Metodija v Trstu izjavilo je, da je pripravljeno podpirati vsako „g.; Anton B o g d a n o v i ć, dr. Gustav ., G r e g o r i n, Ivan Jesenko, Anton K a - :KM' a J ' . u—Air*. E;,b„inip ka- 1 i s t e r. dr. Just Pertot, dr. Simon Perioda z ozirom na bridke tizkuanje, ■» uma -6 u^.l« » t 0 j. dl. Qtokar R v b a r, dr. Edvard bla- tere je imelo v neki drugi deželi, naznani o yik Nicefor Stepančić po 10 kron; ie ministerstvo, da ne more izdelati podrob- dr s a v n i k 4 krone; Ernest P e g a n in ie"'i načrta za omenjeno ' preskrbitev vode Anton V o d p i v e c po 2 kroni; N. N. in N. N. ker In zadostoval za sedaj navaden začasen po 1 krono. — Skupaj 100 kron. . •i i o-nnn na nndlatri katerega V spomin pok. Frana Kalistra, daruje načrt po merilu 1:25000, na podlagi katerega ^^ ^ ^ Vida.Kalister 50 kron za b i se mogla vršiti pogajanja s prizadetimi družbo sy (,iri,a in Metoda. Denar ima uprava činitelji. Ta načrt bi stal 1400 kron, katerim ^Edinosti". bi prispevalo ministerstvo s 700 kron, ako Ker se ni vdeležila „Svetčevega večera" bi prevzela ostalo polovico dežela. podarila gospa Barbara Loj 2 kroni. Ministerstvo navaja torej, da je ob suši sako osebo 11 1 vode na dan na raz- j za Gospodarstvo. Predloga o Lloydu. pol ago. Tudi ako bi bilo to res, je vendar jasno. y zadnjih dneh SQ se med vlado in da z U litri se ne more pospeševati živino- Lj0yd0m vršila pogajanja, da bi se finan- reje vzgajati vrtnin in zadostiti vsem drugim cijelno podlago pogodbe z Lioydom pre- ° ' . i osnovalo v smislu želja poslanske zbornice, neštetim potrebam. prvotno nameravano kol- Ker se gre za to, da se stori prvi koiak ^^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^ v stvari, ki je izredne važnosti za tako onsi- da skupna redukcija glavnice znašala ren kraj, kakor Kras, sklenil je deželni ^ 6 mil ^ je scdaj na podlagi novih po-(»dbor predlagati deželnemu zboru, naj podeli gajanj sklenjeno, da se delniška glavnica omenjeni znesek 700 kron. i f^ sporazuma utegne priti v naj-Nezgoda na južni železnici. V petek krajšem času. _____ zvečer je skočil med postajama Općina in BrZOiaVnS VOStl. Sežana pri tovornem vlaku št. 186/b iz tiraj ^ en voz, katerega je vlekel vlak v takem sta-j Ogrska poslanska zbornica, nju še kakih 800 m dalje. Odtrgal se je en, BUDIMPEŠTA 26. Ministerslri predsed-Ivoj (par) koles. Čez ta in na sosednji voz Tabi v nekem dopisu zbornico na oikritje ie bil naložen dolg les. Vsled tega je bil Andrassy-jevega spomenika, ki se bo vreilo 16 - * lfvi tir iz Trsta ie b d dne 2. decembra t. 1. v navzočnosti cesarjevi, precej dolgo zaprt levi tir. Iz irsta je ju ^ ^ p,edsednika je bUo sklenjeno, da odposlan na lice mesta pomožni vlak z se členi zbornice korporativno pod vodstvom delavci. Roparski napad. Neki Ivan Mezgec je šel predsinočnjim kmalu po polunoči preko, istrske ceste proti mestu. Hkratu je pa skočil nadenj neki človek in mu nasilnim potom vzel iz žepa 10 kron denarja. Mezgec je na to šel na policijski komisarijat pri sv. Jakobu. in tam povedal, kaj da se mu je pripetilo. Na podlagi njegovih podatkov, so organi ( istega policijskega komisarijata včeraj v ju- Zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem slavnemu barkovljanskemu „GODBENEMU DRUŠTVU" (pod vodstvom gosp. Ferd. Maj cena), ki me je posetilo na praznik dne 21. t. m. — Zahvaljujem se tndi slavnemu „TAMBURASKEMU ZBORU" pev. društva Adrija", ki me je istotako posetilo v nedeljo dne 25. t. m. in s tem dalo meni in mojim cenjenim gostom obilo glasbenega užitka. Bar ko vije, 26. novembra 1906. JURIJ MARTELANC, gostilničar. tf Kdor iSče službo ali kak«r>no-koli zaposlenju : kdor ffiee uradnike ali službeno o sob ji-; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. caj se posluži KALIH OGLASOV v „E d i n o s t i", ki so najeeneji, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena. = RAFAEL ITALIJI = Velikansko «kladli6e In razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 pO Mio nimkih omk. t NOVOST! polno EFETAK Briljantno angeljsko zvons-nje za BOŽIČNO DREVO 8 6 pozlačenimi angeli, .10 cm vi-ioko. K«-iiOno — Jamstvo za toeno faakcijonlrar.je. Najiepši in m ?eji nakit bažifinega dreiesca w ki Daj lii ne manjkal v nobeni kr3ča:iikl družini ■ Vsilil toplega /.raka rovz oOajo 3 veče, ae vrti ^onil-i(i kolesce, ob isto pritrjene kro^ljice uHarijo ob J zvonike, vsle0 12 „ „ 13-50 Ako ne dopade, 51 jej o iod naslovom ! II A>S KONRAD ;,53 ^ ur Briix itev- Moj SO© strani obsežni glavni katalog s 3000 podobami, do-pošl.em na zahtevo vsakemu zastenj iti j>ofitnine prosto. A Denarna posojila f™- stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na I OSIPA ZIDARIo ulica delia Caaerma št. 14, I- nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoiudne. - lOMOiiOllOllOllOllOllOllOllOII o —■——————— Tovarna pohlitva H ^Iglcsanier £cvi JCud Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitifae in kožne bolezni itd. v Trstu ima i svoj ambu/atorij i r ulici S. Nicolo st. 9 mad Jadmsio Basko) Sprejema od 12. do I. in 5.1/* do F opol. ttliej Teta Itv. 52. It (listoa Mit), ZALOGA: pmzzn ROS ARI O (Šolske pošlo f\%y Oene, «a •• nI toatl n*to*n* kenkuranee. Spnjuujo m vsakorrstna dota tudi po posebnik *a£rtfh. « -jujcow* ••alk biMplatat te firm« Slovenci! Podpirajmo „Dijaško podporno društvo" v Trstu Zlat* kolajn« : ouv&j.Timii ]Ia. Magrini & Figlio Zlat« kolajna : SUH A J - TURIH PALEBKO j TRST, ulica S. Giovanni St. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA !N ZALOGA GLASOVIRJEV « Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Prtedrtoh Ehrtoar na Dunaju. Mcertai iiavirii Ehrter so na nmm u. koicertutoT. - harmoniji, elektr. AoroMATiCNi ?mm. phonou. n.i. • ui«. o ii.au«. na okroka. Popravila, akordlra. Cono smerna. * revmatizmu in protinu TCT7 /n^iii n rnnikin v™]*™ v Trstu Rafaela Wla Šalite" pri ]e 1 CrVUllfin uUUiririodlekarnarjev: sv. Jakob« in Josipa Godiia,lekarna ,*ir Igca', farneto 4. Steklenica stane K 1-40. Iz T«ta M ne odrobija manje od 4 eteklenic proti požt. povzetju aU proti anticipata« poSiljatvi zneeka 7 K franko poStnine in zaboja r-tran IV »EDIKOST« štev. 326 V torek, rine 2<. novembra 190K predvčtraj daces 100.30 110.25 IO^J.35 ] 00.30 llT.tO iir.60 0^.10 99.10 89.70 80.70 114.10 114 10 9f> 50 95.50 84.75 64 75 1777 — 1777 — 681 50 681.75 •J40 97' /.241.- 117.60 117 60 23.48 23.50 19.14 19.15 95.60 95.60 ll.bl 11-31 Trgovma Borzna poročila dre 2.3. novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12~1H.15, anpicžke Ure K — ««0__1 London kratek termin K 241.15—241.40 Franciift K 95.42--95.60. Italija K 95.55— -95.80— 'ttlijunhki bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.55—117.75. nemški bankovci K —.—*— — avstrijska ednotna renta K S9.15-99.45, ogTska troneha renta K 94.50—95.70, italijanska renta K _._ —.—f kreditne akcije K 681.— — 683.— državne železnice K 674.25-67(3 25 — Loinbar-ii K 174--176 — Llovdove akdie K 792— 802 — Srečke Tisa K 331.75— ?35.75, Kiedit K 496 — do 483.—, Eorfrnkrcdit 18?0 K 3« 2.— 310.—. Bori €T kredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 160.— do 162.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. L r£r.% r i dolp v papirju „ », srebru Avnirijska renta v zlatu „ v krocab ♦./' j <:?.',t investicijska renta 3, t crnka renta v zlatu 4' „ kronah 4e( "li U n i « /« O Akcije nacijonalne banke L reci'ne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih nnark 2iJ mark 20 frankov i ta', lir Cecanki cekin; Parižka in londonska borza. Pariz: (Oklep i — Francozica renta 95.90, italijanska renta —.—, španski exterieur 95.12, itciie otomanske banke 680 —. Menjjce na London 252 65. , p t r i z : (Sklep) Avstrijske državne železnice _ _ Lombartie —.— unificirana turška renta 94.62 avstrijska zlata renta 99.--, ogrska 4% zlata renta 97 45 lilnderbank —.—, turške srečke 151.7o, parižka banka 16 50, italijanske meridijonalne akeiit-788.— akcije Kio Tinto 19.32. Vzdržana. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86 U f rebro 32//,, Lombardi 7.—, španska renta 94.'.'g ita-, riiska leuta l02.l/» tržui diskont b-%ft menjjce na 1'i.nau —.—. Mirna. Tržna poročila 26. novembra. Budimpešta. Pfenica za april K 14.94 do K 14 96, rž za april K 13.28 do 13 30, oves za april bd K 15.32 do 15.34, koruza za maj 10.38 do 10.40. Pšenica: ponudbe in povpraševanje pičlo tendenca mirna, i rodaja: 25.000 met. nesprem enjeno, druga žita vzdržano. — Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 43.za marec 44 .—. Mirno. X e w - Y o r k. Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stoiink nižje. Prodaja: 17.000 vreč. London, sladkor iz repe surov, k S*/la Sb. Mirno. Parit. Rž za tekoči mesec 17.65, za december 17 .75, za jan.-april 17.75, marec-junij 17.75 (mirno). — P?enica za tekoči mesec 23.15, za december 23 2 0, za jauuvar-april 23.40, za marec-junij 23 40 (mirno). — Moka za tekoči mesec 31.95 za december 30.45, za januvar-april 32.35, za marec ! Jaiislci CJ. nadomestek /a. Anker-Pain- E.\peller Pri nakupovanju U-ru priznano najizrrMncjegu, boluMaiiijcčfga mazila, hi re TIO". fj' "iT* ' Lekarna 3 Al).; dr. P.ICHTERJA j v PRAGI. j rs ■ ■ _ v « bijasKO podporno društvo v TRSTU «3 '"•■'"I V—----/ . » . .. . o za mesec december. 413/4, za januvar-april 43—— marec-junij 28V, (mirno), rafiniran 58.50-59.-Vrcine: megla. f MALI OGLASI. 1 Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanj &a pristojbina 40 stotink. - — - - Plača se takoj. : Prva slovenska zaloga * ™ ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije SL 18 (za deželnim sodiščem). Cene ^brez konkurence. — Svoji k svojim ! ____ Novi modni salon (Ulica Tintore št. 1) Zaloga klobukov za ^repe. PariŽki in dunajski uzorci, po najzmernejih cenah. Dve družini (skupno 8 oseb) iščejo za fe* bruvar ali avgust) dve stanovanji (5—7 sob, dve kurinji), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od davne pošte. Ponudbe pod rD. D. 8" na „InseratDi "ddelek Edinosti". 1700 Krčma „Al Trifoglio" Ž^,8^ ;*trsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. občinstvu Katarina Vatovec. Mož dvaintridesetih let L&TS! Ijedelsko in pred nekolikimi tedni trgovsko šolo z odliko, išče poela. — A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trst 1279 UI-lHonin dobro iznijen v svojem poslu, išče midUt/IIIC službo cerkovnika. Naslov pove „In-►eratni oddelek Edinosti". 1374 Vclpft GplitllO Proda se meblirana VOICU Odliv v soba popolnoma nova za malo ceno. Ulica S. Zaccaiia št. 3, III. nad., Schneider. 1375 OTj AS, • V togakj zslogi pohištva Err?. Ehrerafreund (prej J 33i) ___; slica Mm 24 (uritiižje) daja nore in r&ižljeiio pchiŽtvo vo kotikv?ree£niii cenah v najem. Z^ITZ Električne vpeljavo izvršuje I ftanio S. TRST ulica 8. Spiridione štev. 6. Mgelo Lizza slikar dekorater, slika izveske itd., lakir e Trst — ulica Paduina št. 9 (vogal ulica Cbiozza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo, kakor sobe izveske in lakiranja. Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI'* v „Edinosti" VELIKA ZALOGA praznih buteljk TRST ulica delle Ombrelle štev. 5 Guido e }Cogo Coen 100.000 buteljk od šampanjca gr za refošk Prodajejo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bordeaux, rensko vino, konjak itd. itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene Prevzamejo se doposiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo v^ake vrste. Prihajajte kupovati vsakovrstne jestvine v prodajalnico kolonij alnega blaga in jestvin iz Naznanilo Dobrim materam! ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero Mana) kjer najdete vedno sveže blago. Za praznik sv. Miklavža ima ProflajaMca Marij,Masa in igrač nliea Farneto štev. 3 VELIKO IZBERO punčk vsake velikosti in kakovosti. — Škatlje igrač, meče, puške, bobne, orgljice, ter najrazličneje glasbene igrače. ter druge predmete za pisarne in šole vse po izredno nizkih oenah l>ncnii!a d3ie otto ^^ rObUJlid Berolin, Schonnau- ser Aiee 123. (riiloii'i le inamto za odzo- YGr.) strašn ttođo ožbiiiođ posojila. MiKaKili meiip ačii. . ena hiša v ulici S. Ifoa prodaj SO . cnino s I50 sežnji zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavhišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let, vrt voda, plin. ob glavni cesti. - Obrniti seje na RAFAELE BIZZAZ TRST, Corso št. 22, 1L nadsfr. i Odhajanje in prihajsnie vlakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj--Pula (Dunaj) 5 30 0 llerpelje—Rovinj—Pula. 7-20 0 Herpelje — Divača—Dunaj. 8-50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dun.; > 7'*0 B Herpelje—Divača—Dunaj. • _(Kanfanar—Rovinj: 6-50, 9-20, 3, 815___ 1 Ob nedeljah in praznikih : 2 25 llorš:—1! ^----Herpelje—Divača. _ Trst— Buje— Poreč. 6* 10 0 Koper—Buje—Poreč in inedpostaje. ' 3-io 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper in ncedpo?taje (le do l'.uj> j Trst—Gorica— Jesenice —Celovec—Beljak— Men-k ovo s 6-— 0 do Gorice in medpostaje (Prv;ič:ua—Ajdovščina : 0 37) 7-25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina «)'57) Jesenice Beljak—Celovec—Praga. 9-— o Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo. 12*30 0 Opčine Gorica (in medpostaje) (Prv.; ina— Ajdovščina : Jesenice—Celovec. 3-4-t B Opčine {vlak se vstavi samo za vstop) 1 (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Cclovcc-!' <; 4"3;"' 0 do Gorice in medpostaje. 7*55 0 Opčine Gorica (Pivačina—Ajdovščina : Jesenice—Beljak— Monakovo._ BOGOilLPINO bivši urar v Sežani javlja svojim cenjenim odjemalcem da je odprl svojo novo : -- prodajalnico m ? T6STIL ulica Viacenzo Belini št?. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. M BRAVO Najboljše in najnovejše čistilo za kovine Glavni zastopnik : EU6ENI0 COSTANTINI Via Lavatoio St. 5 Kinematograf Pathe Freres ki posluje v FONDO COKONEO (poleg gledališča Minerva) je absolutno priznan kakor edini kar se tiče netresljivosti in tehniške popolnosti (ni smeti zamenjati z drugimi Kinematografi, ki se jih je doslej videlo) Četrti velikanski program. Nizke cene. zakesnjuje bele las?, odstranja luskine in zabranjuje izpadanje las. Kdor si m obraniti svetlost in men svojih las, naj jo ptavo rabi. Proizvodi [SALUS se prodajajo v glavnih prodajalnicah dišav in v mirodilmcah. agencija mizarmze in odlikovane tovarno plošč in M predmetov iz cementa v MUSCOLI (ČERVINJAN) Criuseppe Moretti s« nahaja v Crstu, Riva Grumula štev. 6, kjer je tudi permanentna zaloga okirjev (gole). HH Les prirejen za štabe. Podi is tankih in debelih desk. — Plošče is cementa itd. .sv Proračuni in tekoče cene zastonj. Oh nedeljah in praznikih: C ilo Gorice 11'iva-čina—A jdovščina : __ ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 0-15. 2'^j- Prihod v Trst. Pula—Rovinj - (Dunaj i 7-45 0 z Dunaja--Divaće—llerpelj in medj staj. 9-46 0 iz Pule —Koviuja—Ifcrpclj in mcdposcr. 1105 0 z Dunaja—Divače — ilerpelj in medpo»: 0 iz Pule—] lici; / Oh nedeljah in praznikih : 9 iz Herpclj in ! 9*20 0 iz 12'^ 0 iz 0 iz Monakovc 0 0 R 0 0 D 7'5 12.— 6 24 8'E 1 -00 B iz 0 iz Poreč—Buje—Trst. Iluj, K.opra in medpostaj. Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Poreča, Huj, Kopra in medpostaj. —Praga—Celovec —Jesenice—Gcrica Trst Monakova, Celovca, Jesenic,Gorice, Of n it Gorice in medposUij, Prage, Dunaja, Celovca Gorice. Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice. •;< :). Monakova, Beljaka, Jesenic. Gorice, o in. Prage, Celovca, Beljaka, (AjdovSčinc) < i :■ Celovca, Trbiža, Gorice. Opčin._ Ob nedeljah in praznikih: 0 iz Gorice lzu:.i Ajdovščino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V .aiijo preko Ćcrvinjana in Benetk 5 50 B preko < ervinjana v Benetke, Rini, Ali!..: . \ i -dem, Pontebo, (Jedad in 3 do Kormina (•'• r mons) preko Nabre/.ine. 11-50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (-• na Videm in Čedad). 5-31) B preko Červinjana v Benetke, Milan, K t-e zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma 8*25 B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Mi! ., i . ;;>. 5-55 0 v Koimin (se zvezo na Cervinjan in A ! Ščino) Videm, Benetke. 0 v Kormin (sc zvezo v Ajdovščini. Vi > m-— Milan itd. Do Gorice—Kormina Červinjana. 6-25 0 do Gorice, preko Nabrežine (>•<; zve/ v A i dovsčino) j-oo 0 Kormina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na Cervinjan'. Trst—Ljubljana— Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpr sta) Ostende. 7*55 B v I.jubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Bud: ■■ -U 9"55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpev. . goo o v Ljubljano, Duuaj, Reko. 6-36 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 3.30 g v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpc-t . "f 1 -30 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpc* Ob nedeljah in praznikih : 2'^j 0 preko B:m.< > Kormina in medpostaje. 0 Miramar, ' irnjan, sv. Križ Nabrežina. Prihod v Trst. Iz Italije preko Červinjana In Kormina. 8-40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Ri\ia. 9*— B Iz Kormina preko Nabrežine. 10-38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in i ' ervinjana. 11'28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajtlovščinoj in < ervinjana. 7'Jjj 0 iz Červinjana. 7'4'; B iz Kormina (zveza x Ajdovšč.) preko Nabrežine. 8'™ B iz Kora ina (zveza z Ajdovsč.) preko Nabrežine. 10-4^ p iz Kormina in B iz Červinjana._ Ob nedeljah in praznikih : medpostaj preko Bivia. 11'0 iz Kormin.a in Z Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6*30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7-20 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte g-— B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 10*25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5-3i 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bndimpe u. 3-55 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Ob nedeljah in praznikih : 10-35 0 Nabrežine, sv. Krila, Grinjana in iz Miramara. Opazke: Debele in podčrtane številke zaačijo popollldne. 0 = Osebni vlak in B Brzovlak. Električna železnica. ODHOD iz TRSTA : b.02^, 7-2o:*,8, 8.42,9.07**. 10.44, 1 I>3°f »2'52**. l-i2*' 2.28*, 2,44, 3-o8% 3'32**> 3-56*. 4-32*'. 5-<>7 5.56, 6.28* 6.44, 7-32» S.20, 9.07.956*', »i-2® ODHOD iz OPČIN: 5-3°. 6-26- 6S»**. 7-3<> 8.19, 9 07, 9.50*", 9,56» 10.44, 'I.42", 11 -47 12.20, 12.44*, 1.08, 1.32*, 1.44**. >-49. 2.04 2.20*, 2.44, 3.08*, 3-56. 4-26**, 4.32, 5.07, 5.31' 5.59**, 6.04, 6.44, 7-32, 8.07", 8.12, 9 07, lo-39*S ___»0-44- * Samo ob nedeljah in pr»xnikih ter ol> lepem vrnoeuu. ** Do kolod»or« drž«Tne železnice ozir. odhod t i»te postaje.