Ženski vestnik. x Lastnosti dobre gospodinje. Krščanska gospodinja rada moli, bere dobre časopise in ljubi svojega moža, kakor jo kot nevesta ljubila svojega ženina. Ona je redna in snažna. Največje bogastvo ženske je brezdvomnoljubezendo reda in snažnosti. Snaga je polovica zdravja! Pri vsem tem pa mora biti varčna in delavna. Prava gospodinja je vzor požrtvovalnosti, kadar vrši svoje posle v telesni blagor svoje drnžine, ali kadar nadzoruje in uči svoje otroke — ¦svoj zaklad. x Družinsko življenje In alkoliol. Koliko gorja povzroči alkohol v družinskem življenju! Mož-pijanec zapije družinsko srečo in prinese malo blagoslova, pač pa bridkosti in nesrečo v družino, ki trpi vsled pijan-f-evanja in nepotrebnega zapravljanja družinskega očeta. Neki pisatelj pravi, da je večkrat kriva žena, da postane mož pijanec, ko pogosto ženske vse znajo, le ne z možem prijazno občevati. Mesto ljubezni in medsebojnega potrpljenja vlada v hiši samovolja in mržnja. S svojira nepremišljenim ravnanjem in govorjenjem, včasih celo med otroci, podi žena moža iz hiše v gostilno. Mož pije iz obupa. Zato naj žene ne pozabijo, da je od njih odvisen precejšen del družinske sreče! x Ako ženske politizirajo. Na Finskem imajo, kakor že splošno znano, ženske prav isto pravico v politiki kakor moški. Posledice za doma6o hišo niso posebno razveseljive. Žene, ki delujejo v politiki, zanemarja.jo domačo bišo in otroke, mislijo in govore le -o svojili pravicah, ne pa o svojih dolžnostih. Do tihega dela v domafii biši imajo naravnost neko mržnjo in delajo raje ves dan v kaki pisarni, kakor 2 uri doma. Sreene se počutijo le pri političnili zborovanjih in v delu zunaj domače hiše. Zelo mučna je tudi njihova nenaklonjenost do otrok, ki jib smatrajo le kot neko brerae v državni službi. Ce govori v državnem zboru kaka žena, noče nobena služkinja ostati doma in kuhati, ampak gre v državni zbor, da tu posluša. Kako bi bili naši možje zadovoljni, 5e bi imeli take žene in posle ? Zakai ženske več govore nego moški? Priprosto ljudstvo rado pravi, da je ženska ,,jezičnost" že v krvi. To potrjuje tudi angleški učenjak James Critchon Browne. f a znanstvenik je natančno proučeval dotok krvi v možgane in pri tera opazil, da se dotok krvi pri ženskah drugače vrši nego pri moških. Pri ¦.ženskah prihaja pretežni del krvi, ki teče skozi možgane, zadaj skozi tilnik in zaglavje, pri moških pa nasprotno spredaj od cela skozi sprednji del možgan. Delo teli dveh delovmožgan je pa popolnoma različno. V zatilniku se osredotočujejo vtisi vida in sluha, v sprednjih delih možgan pa se osredotočuje volja. Naravno pa je, da se nahaja težišče delovanja možgan ;tam, kjer se vrši dotok krvi, pri ženski torej v zatil- niku. Tu najdemo tedaj vzrok, da ženska navadno vse hitreje opazi in raJznme nego moškj ter tmli liitreje in vefi govori. Na drugi strani pa je moSke:-nu lastna mirna sodba, temeljito duševno delo i.i mo6uejša volja. To pravilo pa seveda ni brez izjem. kornam kaže življenje mnogo ravno nasprotfiib zgledov. x Zborovanje nemškili kmečkili ž?3ia se je ob priliki občnega zpora nemSke kmecke z\oze vrsilo v Berolinu. Razprav se je udeleževalo člo 500 fcmeokjih žena; predsedovala je grofica Schweri*!-Lowitz in tu. di med predavateljicami so bile zastojjo;io grolice in veleposestnice. Zborovalke so sj^rejele rc-solncijo, v feateri se zlasti zavzemajo za vzgojo mliuVliiie in mladinske organizacije; zahtevajo, da se tvidi nadalje in Se v veeji meri prirejajo p|o deželi pon?ni tefiaji za ženstvo in. nastavi še vec feneftldli iii&truVtoric in nadzornic. — Slovenske žene naprej! x Razni novl ženskl pokllci. Na vseli poljib človeške delavnosti tekmuje Ženiska od let.a do leta bolj z možem. Dočim je v prejšnjih letih opravljala že»nska le domača dela, jo dobimo danes povsod v trgoviiiali, v pisamah', na pošti ali kot druga6.no urai?nico. Kolikor srečne se te ženske tudi čutijo v svojem delovanju, vendar ne smemo pozabiti, da je pravzajprav pravi poklic žeri^ke, ibiti dobra gospodinja. Ali je kaj lepšega, kaktor skrbeti z vso ljul>eznijo za rodbino, z udanostjo oskrbovati svojega moža in svoje otroke. To napravi žensko r.pjbolj sreSno in najbolj zadovoljno, x Ženske šole na Japonskem. Od leta 1909 je na Japonskjem 159 javnili in 100 zasebnih dekliških šol. Ce se pomisli, da 1. 1901 ni bilo Še sploli nobene javne dekliške Sole, se mora priznati precejSen napredek. Žensko vseu^ilišCe v Tokiu je takoj ob otvoritvi L 1909 posečalo 383 dijakinj, med temi 157 omoženiti žena. xRožinarin je jako priljubljena cvetllca-lončnica. Ce ga pa spomladi presadiš na prosto, se ti zaraste v bujen grmič. Diši zelo prijetno. Razmnožuje se s potaknjicami. Zalivati ga je trebapridno, ker je bolj žejne vrste. Njegova prva domovina so pokrajine ob Sredozemskera morju. Rožmarin je prava dekliška roža, zato velja vsaki slovenski mladenki: Nageljček, roženkraut, rožmarin, Iz tega ti šopek nar'dim. x Kako uporaMjaiuo kosti in zeleiijavo pri reji perutnine. Veliko je gospodinj, ki še ne poznajo prave vrednosti kosti in zelenjave pri reji živali in to tako dragoceno hrano vržejo malomarno proc. Gospodinja, ki vzrejaš kokoši ali drugo živino, zberi vsak dan kosti in jih vrži na ogenj. V ognju postanejo kosti lahko drobljive, in ko se slilade, bele. Žgane kosti hrani v zaboju na subem prostoru. Ko pride čas, da jih rabiš, stolci jih v možnarju, ali kar hitreje gre, zdrobi s kladivom ali sekiro; potem jih daj med štirikratni papir in jih stri z valjar.iem. Posamezni kosci morajo biti tako drobno zdrobljeni, da jib pišče lahko pozoblje. Tako zdrobljene kosti primešaj perutnini med otrobe ali krompir. Kervsebujejo kosti mnogo fosfornega apna, ki je za razvijanje kosti neobhodno potrebno, postanejo živali izvanredno krepke in zdrave. Tudi kokoši, ki nesejo, lahko krmiš z zdrobljenimi kostmi, nesle bodo bolj pridno, jajcne lupine postanejo bolj moene, kokoši ne zneso nikdar počepke. — Drugo, kar zelo koristi kokoši, je zelenjava. Razno zelenje, olupki od jabolk, štorčki in listi, neporabljivi pri kuhi, od karfijole, zelja, ohrovta, se vse dobro seseklja in potrese kuram surovo. Imam vedno kakih 10 kur, katere krmim z omenjenimi odpadki, surovimi in tudi kuhanimi, zmešanimi z otrobi, le popoldne dobe nekoliko žita in kure se prav dobro pocutijo. Za kokoši, ki jih hofiemo opitati, je najboljša koruza; za kokoši, ki naj dobro neso, pa oves. Crna krila, ki so postala siva in zaprašena, dobro izkrtači, deni jih na desko, na kateri navadno likaš, ter jih pobriši povsod po dolgem s čisto gobo in salinijakovo vodo — salmijakovega cveta in vode, vsakega pol: — polagaj robec na krilo in ga zlikaj preko robca. Potem obesi krilo na proato v senco, da se popolnoma posuši. x Kako odstranimo bradavice? Razdrobi svežo lirastovo skorjo v majhne koščke in jih kuhaj dolgo časa. V vroči vodi drži roke dvakrat zaporedoma delj časa in urnivaj potem vsak dan bradavice z isto vodo, sedaj mrzlo, sedaj toplo. V osmih dneh ti izginejo bradavice, ne da bi pustile kaj sledu za sabo. Bradavice pa ne smejo biti ranjene. x Izborno sredstvo zoper muhe. Deni v steklenico 15 gr. bonzoe-tinkture (dobiš jo v lekarnah ali drožerijab), 15 gr ocetne kisline, 15 gr nageljnovega olja in 300 gr kolinske vode. Dobro pretresi steklenico in trdno zamaši. Ako se vlije te tekofiine dve čajevi žličici na vro5 štedilnik ali na kak drug vroc železen predmet ter odpre okna, zbeže vse muhe iz kuhinje ali sobe, ker ne morejo prenašati zoprnega duha. To ponovi parkrat na dan in rešena boš nadležnih muh. Tinkturo si lahko pustiš pripraviti v lekarni ali drogeriji. x Sredstvo proti influencl In nahodu. Ko zboliš za influenco, pij vsak dan zjutraj in zvečer skodelico 6aja iz rmana in žlice medu. Tudi nabod odpraviš, če spiješ skodelico zgoraj opisanega čaja. Slabotni, bolelini in bledi otroci kakor odrasli naj pijejo tak čaj vsak dan! x Dober odgovor: Zelo izobra,?eno damo dobi njen nekdanji profesor pri ženskili roSnih' delih in jo vprafša, zakaj se ne posveti raje znanstvenemu delu, kar bi bilo za-njo lx>lj primerno. — ,,2e veekrat sem slišala", odvrne dama, ,,,da je na svetu veliko prevec knjig, niktiar pa še ne, da bi bilo preve6 srajc in nogavic."