„štajerc" izhaja vsaki jMtek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Ill, l/, strani K 160-- strani K 80 — strani K strani K strani K za Vji strani K za '/«» strani K Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. za '/i za «/i za V. za Vii 40 — 20 — 10 — 5— 2.-^- flli.ULilJl.Wi Stev. 13. V Ptuju, v nedeljo dne 31. marca 1918. Vojna in mir. Nemci zmagovalci v največji bitki zgodovine. — Krasni uspehi in ogromni plen na zapadu. — Naša artiljerija zmaguje skupno z Nemci. — Novi 120 km noseči kanoni. Paris obstreljevan. — Rumunska podpisala mir. Krasni teden skoraj čudežnih zmag nam je potekel. Dolgo so pripravljali zvesti naši zavezniki Nemci odločilno bitko zoper združene francoske, angleške in amerikanske sovražnike. Na francoski zemlji stoje si nasproti milijonske armade, kakor jih človeštvo ni nikdar sanjalo. Iu zdaj, — ko vsi posku- | si mira niso pomagali, — zdaj so Nemci udarili. Iz uradnih poročil je razvidno, kako grozovit in kako zmagovit je bil ta udarec. Vkljub vsej obupni besnosti Francozov, vsej divji hrabrosti Angležev in njih pomočnikov, vkljub vsem dolgim tehničnim pripravam so bili sovražniki od vedno ojstrega nemškega meča poraženi. Nemci so dosegli krasne zmage, kakor jih svetovna zgodovina še ne po- fzna, dosegli zmage napram najhujšemu sovražniku, ki je obenem pravi povzročitelj ter vražji inspirator svetovne vojne. In kakor že- lezna falanga korakajo nemške armade .naprej, od zmage do zmage. Na oddaljenost 120 k i 1 o ra o t rfo v streljajo Nemci že na francosko metropolo Paris. In čast ter ponos nam je, da stoji avstrijska artiljerija v tej odločilni borbi rama ob rami na strani nemških zmagovitih čet. Stojimo sredi v orjaški tej borbi in zatn je konečna beseda še prenagla. Ali veselo upanje nam polni srce, da bode ta borba končala svetovno vojno in dosegla to, kar vsi želimo, — vesoljni mir! V ostalem prihajajo vesti, da se je mirovno pogodbo z Rumunsko in osrednjimi silami skončalo in podpisalo, tako da na vzhodu nimamo nobenega sovražnika več. Tudi tukaj smo združeno z našimi zavezniki dosegli polni uspeh. pomagaj naprej! Naša artiljerija na zapadu. Avstrijsko u radno poročilo o d četrtka. K.-B. .Dunaj, 21. marca. Uradno se danes razglaša: Avstro-ogrska artiljerija je na zapadnem bojišču posegla v boj proti Francozom in Angležem. - Na Beneškem se je bojevno delovanje večkrat znatno povišalo. Šef generalštaba. Začetek nemške ofenzive na zapadu. Nemško uradno poročilo od četrtka. I/, K.-B. Berlin, 21. marca. (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprcohta. Med D i x-m n i d e n in L a B a s s e o ostalo je tudi včeraj poizvedovalno delo živahno. Artiljeiij-ski boj se je zvece'r pri jasnejšemu vremenu povečal. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na južnem bregu O i s e, severno od R e i m s a in v C h a m p a g n i je bil artiljerijski ogenj mnogokrat povišan. — Armada v. G all wit z. Artiljerijski boj pred Verdunom zavzel je zvečer veliko ljutost. Bavarsko čete prekorakale so zapadno od O me s a v presenetljivem napadu prve sovražne črte. Predrle so do doline B r u 1 e ter i! :c> bi j I ostei Pai p .i. .„2,. a d P' je t •, P4 ru rass H| Ptuj«.1 Spomini vroči, nikar ne bežite . . . Prijatelji sreče, kje nam ležite ? Grobovi temni v zemlji neznani, — odprite livadi se, solnčni spomladi, vi neimenovani! Ker vaše grude ni solza rosila, in vaše mrliče ni roka nosila ljubezni polna iz domovine, ki vas je poslala, da vam je postljala sovražna roka tujine . . . Spomini vroči, nikar ne bežite . . . Prijatelji sreče, kje nam ležite ? Zdaj trka spomlad na okno koče — kaj neki ta žarek, to cvetje hoče ? Kaj neki nas vabi v prekrasni svit, ko narava že vstaja, — kaj nas napaja, kaj nas žene iz hiš v spomladni procvit ? Obleka je črna na naši rami, — a solncc nam kliče, da nismo sami . . . Prišel je Vstajenja blaženi dan — odprite nam vrata na gore in plan! Oči objokane sedaj odprite, čarobo božanstva hvaležno slavite! Prokletstva borba je bila zaman, in vse nam pride, kar smo imeli, in zadnji zvon na vaški kapeli nam zvoni vstajenja dan Le sijaj, ti solnce Velike noči, kjer ti zasiješ, tam teme ni, kjer ti nam vzhajaš in srečo porajaš, tam ni ne zime in ne noči! Ti domovina velikonočna, ponosna bodi in bodi mogočna — ker tvoja ljubezen je naše srce in tvoje solze, so naše gorje, — in mi smo ti in ti si mi . . . Iz naših grobov prihaja sad, že vstaja domovju prekrasna spomlad, že solnce nam vzhaja, vstajenja dan, že vriska v mladosti nam gora in plan . . . Le sijaj, ti solnce Velike noči, kjer ti zasiješ, tam teme ai . . . In vso hrepenenje je mira vstajenje! Kari Linhart. so vjele en batajlonski štab, več kot 240 Francozov, med njimi 20 oficirjev. Zapadno od Ap remont a vdrla je nemška deželna hramba v francoske jarke in pripeljala seboj 78 vjetih. — Armada vojvode Albrechta. Na vzhodnem bregu M o s e 1 in pri R o m e-n v izvrSili smo uspešna podjetja. Uničevalni ogenj francoske infanterije ob gozdu V array trajal je naprej. — V širokih oddelkih zapadne fronte se je danes zjutraj artilerijska bitka S polno Silo vnela. Avstro-ogrska artiljerija je v boju zoper Angleže in Francoze udeležena. Vzhod. Armada Mackensen. Čete generala infanterije K o s c h so v Ukrajini trgovinsko in pristraniško mesto C h e r s o n zavzele. Prvi generalkvai-tirmojster L u d on d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 22. marca. Uradno se danes razglaša : Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Veliki uspehi na zapadu. Nemško uradno por očilo od petka. K.-B. Berlin, 22. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armade prestolonaslednika R u p p r e c h t a in nemške-g a prestolonaslednika. O s t e n d e se je od morja sem obstreljevalo. V belgijski in francoski Flandriji trajal je močni ognjeni boj naprej. Večkrat so vdrli poizvedovalni oddelki v sovražne črte. Od južno-vzhodno A r r a s a pa do L a F e r e uapadli smo angleške postojanke. Po močnemu ognjenemu učinku artiljerije in minskih metalcev naskočila je naša iutanterija v širokih oddelkih in je povsod prve sovražne črte zavzela. Med L a F e r e in Spisa o na o m, na obeh straneh od R e i m s a in v Cham-pagni seje ognjeni boj povečal. Naskočili oddelki pripeljali so iz mnogih oddelkov vjete. — Armade v. Gallwitza in vojvode Albrechta. Naša artiljerija nadaljevala je uničenje sovražnih infanterijskih postojank in baterij pred V e r d u n o m. Tudi na lotrinški fronti je bilo artiljerijsko delovanje mnogokrat povišano. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 23. marca. Uradno ae danes razglaša: Na zapadu se je dosegel veliki uspeh. Od ostalih front ničesar novega. Šef generalštaba. Nemške zmage na zapadu. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 23. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pod vodstvom nemškega cesarja in kralja je napadalna bitka proti angleški fronti pri Arra-su, Cambraiu in S t. Quentinu nekaj dnij sem v toku. Tudi včeraj se je doseglo dobre uspehe. Divizije armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta naskočile so visočine severno in severno-zapadno od C r o i-s i 11 e s a. Med Fontaine le C r o i-silles inMoevre vdrle so v drugo sovražno postojanko in so zavzele v njej ležeče vasi V a u x-F r a n c o u r t ter M o r c h i e s. Močni angleški protinapadi so se izjalovili. Med Gounellen in potokom O v i g n o n predrli smo prvi dve postojanki sovražnika. Visočine zapadno od Goussoncourta, Handicourta in Viller s-B a u co n a bile so zavzete, v dolini potoka Cologne pa RoiselinMarquaise. Ljut je bil boj za visočine od Spechy. Od severa in ju- — 2 — ga obkoljen, moral jih je sovražnik našim četam prepustiti. Med Epechy in Roisel poskusil je Anglež zaman v močnih protinapadih naše zmagovito prodirajoče Čete vstaviti ; vrgle so ga povsod pod najtežjimi izgubami nazaj. Visočine severno od Ver-m o n d a bilo so zavzeto. Stojimo pred tretjo sovražno postojanko. Pod učinkom teh uspehov izpraznil je sovražnik svoje postojanko južno-zapadno od C a m b r a i a. Mi smo mu sledili preko D e m i c o u r t, F 1 e s q u i e r e a in R i b o c o u r t. Med potokom Ovignon in reko S o m m e 80 si zbori armadne skupine nemškega prestolonaslednika po povzetju prvih sovražnih postojank pot skozi gozd H o 1-n o n in Črez visočine od Sapy in Roupy priborile ter vdirajo v tretjo sovražno postojanko. Južno od Somme predrle so divizije sovražne črte in so vrgle sovražnika v neza-držljivem prodiranju preko kanala G r o z a i proti zapadu nazaj. Lovski batajloni izsilili so si prehod črez O i s o zapadno od L a Ferre. Skupno z njimi sledečimi divizijami naskočili so od stalnih utrdb od La Fero kronane visočine severno-zapadno od mesta. Na plenu so doslej naznanili: armada prestolonaslednika Rupprechta 15.000 vjetih iu 200 topov; armada nemškega prestolonaslednika 10.000 vjetih, 150 topov in 390 strojnih pušk. — Na ostali zapadni fronti traja artilerijski boj med Lyso in kanalom L a B a s s 6 e, na obeh straneh od R e i m s a, okrog Verdana in na Lotrinškem naprej. V z h o d. Vsled nove ustanovitve rumun-skega ministerstva povzročeno-zakasnjenje v razpravah je zahtevalo, da se mir o rož j a z Ru mi ni j o za tri dni podaljša. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. j Avstrijsko uradna poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 24. marca. Uradno se j danes razglaša: Uspeh na zap a d u napreduje. Na v z h o d n m Beneškem nič j novega. Šef generalštaba. Zmaga vedno večja. Nemško uradno poročilo od nedelje. Zapadno bojišče. Bitka pri Monchy-j Cambrai-St. Quentin-La Fere je dobljena. Angleška 3. in 5. armada ter deli francosko-amerikanskih rezerv so bili poraženi ter na Baupaume-Bouchavesnes za Som-mo med Peronne in Ham, ter na C h a u n y pod najtežjimi izgubami nazaj vrženi. Armada generala B e 1 o \v a (Oto) je v naskoku zavzela visočine od M o n c h v, ter je južno od tega napada preko Vancourt in Henin proti zapadu naprej nesla. Severno-vzhodno od Baupaume stoji v boji za tretjo sovražno postojanko. Močni angleški protinapadi bili so zavrnjeni. Armada generala v. d. M a r-wit z ostala je premaganemu sovražniku na petah in je sunila v ojstrem zasledovanju še v noči na 23. t. do tretje sovražne postojanke v črti Equancourt-Hurlu-Templux-La Fasse-Vernes. Včeraj zjutraj napadla je sovražnika nanovo in ga je premagala vkljub obupnemu odporu ter trajnimi sovražnimi protinapadi. Združenje z levim krilom armade v. B e 1 o w a se je doseglo. Med Manon-court in Peronne so Čete generalov v. Kathen in v. Goutard prehod čez Tor-tille-oddelek izsilile in stojijo na bojišču Somme-bitke. Peronne je padel. Druge divizije so vdrle južno od tam do Somme. Že na večer 22. marca zavzela je ojstro zasledujoča armada v. H u t i e r tretjo sovražno postojanko, jo je predrla in prisilila sovražnika k umikanju. V neumornem prodiranju so zbori generalov v. Brettwitz in v. Oettinger reko Somme dosegli. Ham je padel po ljutem boju v roke naših zmagovitih čet. Angleške rezerve, ki so se jim v obupanih protinapadih nasproti vrgle, so se izkrvavele. Zbori generalov v. W e- b e r n in v. C o n t a ter v. G a y I a I ti borbi kanal* Crozat prekoračili. Vrgu nujno od južnega zapada k protinapa" hajajoče angleško-francoske in aine~ regimente na Chauny in v južno-i smeri nazaj. — Čete vseh nemških so v dosego tega ogromnega uspeha sv boljše dale. Napadalno veselje inran bilo z ničesar prekositi. Pokazala je, more nemška hrabrost. Lahka, težka težja artiljerija, ter minski metalci veno pomagali, držali v toku napad rije. Metalci plamen storili so meje. Pij stali so v boju in pri delu na visočini. talci in baloni prinašali so vodstvu vesti. Naši zmage navajeni letalci obd vlado v zraku in so napadli umit sovražne kolone. Avtomobili, kolone i delali so neumorno. Prometne točke v nasprotnika so bila cilj nafiih noč za delavnih bombnih brodovij. Plen je na na več kot 30.000 vjetih in 600 kanonov.! Prvi generalkvartirar Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljk K.-B. Dunaj, 25. marca. Ura danes razglaša: Na zapadu ne zamorejo nobeni, napadi prodiranje naših zmagovitih (lr zaveznikov vstaviti. Drugače nič novega. Šef generalšt Nemci vjeli nad 45.000 mož in zaplenili 600 topov. Nemško uradno poročilo o pondeljk a. K.-B. B e r 1 i n, 25. marca. (W.-B.) iikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Bavarski pri naslednik R u p p r ec h t je z armadam neralov pi. Belowa (Otona) in von der witza v siloviti borbi pri Bapaumeju s" nika zopet premagal. Zbori generalov von dem Borne, Lindepusa in Kuehneja so z ljutimi boji bili močne sovražne postojanke, ki ležei vernovzhodno od Bapaumeja; čete gen" Gruennarta in Staaba so pa ■/. vzhoda ' gozahoda sovražnika čez Ytres in Sally le. Žilavi odpor sovražnika, ki je n~ vedno s svežimi močmi, so z besnimi zlomili. Nove divizije so privedli in y oklopnih voz, ki so nastopili proti našim dirajočim četam ; odločiti niso mogli so~ nikn v korist. Zvečer se je premagani so nik umikal proti zahodu. V bojih, ki ponoči bili, so zmagovalci vzeli Bapaun Vroče so se bojevali pri Oomblesu višinah zahodno od tam. Sovražnika so I vrgli. Napadi angleške konjenice so se] šili; severnozahodno od Sommeja stoji središču bojišča bitke pri Sommeju. Nemški prestolonaslednik je izsilil Hanom z armado generala pl. Hutierja hod čez Somme. Njegove zmagovite 6e priplezale z ljutimi boji na višine zahod Somme. V krvi so se ljuti protinapadi gleške pehote in konjenice zlomili. Zveč" naši naskočili in vzeli me3to Nesle. Somme in Oise so naše čete pozno H, prodrle čez Crovatski prekop, naskočile1, vzele na zahodnem bregu prekopa m* utrjene postojanko, ki jih je sovražnik g" branil. V vroči borbi so naši vrgli Angl] Francoze in Američane čez La Novill Villquier-Sumont skozi gozde, v kate potov. Včeraj smo napad nadaljevali. Kr so naši odbili francoske pehotne in ko" ške divizije, ki so nastopile, da bi bile iz le protisunek. Brez prenohljaja sta preg~ la generala pl. Conta in pl. Bayla sovra ka, ki se je umikal; zvečer smo vzeli G~ card in Chaumy. S topovi, ki daleč streljajo, smo obstr vali trdnjavo Pariz. Krvave so sovražne izgube in nenavad težke. Ogromnega plena, katerega smo: 21. t. m. polastili, še nismo mogli pregle on- sua, jen Šteli smo nad 45.000 vjetnikov, nad 600 iv, na tisoče strojnih pušk, neizmerno stre- [ii orodja, velike zaloge preskrbovalnih po-Ižin in veliko obleke. fNa Sandrijski fronti, vzhodno od Reirn- pri Verdunu in v Loreni ae nadaljuje boj Prvi generalk vartirrnojstor Lmlend o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od torka. [K.-B. Dunaj, 26. marca. Uradno se nes razglasa: [Na Beneškem in na vzhodu nobena po-ibna vojna dejanja. Šef generalstaba. Nemška zmaga vedno večja. X e m § k o ii r a d n o poročil o o d torka. K.-B. Berlin, 26. marca. (W.-B.) Iz kega glavnega stana se poroča : Zap a dno bojišče. V nadaljevanju ke bitke na Francoskem so naSe Čete do-včeraj nove uspehe. Iz Flandrijc in 11 a-[e pripeljane angleške divizije in France so se jim v obupanih napadih iti. Bili so poraženi. Armade gene-Belowa (Otto) in v. d. M a r w i t z Ey vroči, menjajoči borbi E r v i 11 e r s kopo obdržale in v prodiranjn na A c h i e t {rande razne vasi zavzele ; pridobile so ' I r 1 e s in M i r a m o n t in so tam reko ^ore prekoračile. Od Alberta sem so pripeljane angleške sile v široki fronti napadle. V hudi borbi bil jo sovražnik vržen. Mi smo prekoračili cesto B a u-i e - A1 b e r t. Južno od P e r o n n e Tal v. Hofacker izsilil prehod čez t m m e in zavzel v naskoku razne vi-vasi. Močni sovražni protinapadi so aveli pred našimi črtami. Armada ge-". Hutier je v hudih bojih sovraž-Marchesepotu in H o f t e n -irtu preko železnico Peronne-Roye navrgla. Francozom in Angležem se je hudo njeni E p t a 1 o t iztrgalo. Od R o y o n a Ijane francoske divizije bile so prema-Be. Zavzeli smo B u s s y. Stojimo na viso-nah severno od R o y o n a. — Na doseže-uspehih imajo naše poizvedovalne čete ni delež. Od začetka bitke sem se je 93 Žnih letal in 6 balonov sestrelilo. Plen na ponit se je povišal na 963; več kot J-00 Merskih VOZOV leži v zavzetih postojankah. | ostali zapadni fronti trajali so artilerijski j naprej, ki so se na lotrinški fronti do icje sile povišali. Nadaljevali smo obstrelje-trdnjave Paris. Prvi generalkvaitirmojster Ludondorff. Politični utrinki. oslovanski" napadi na okrajni zastop v Ptuju. Iz Dunaj a se poroča: Na neko vpra-poslanca dra. Korošca in tovarišev, rem se je okrajnemu zastopu ptujskemu lopostopanjo napram občinskim prednikom okraja Ptuj očitalo, odgovoril je erski predsednik sporazumno z mini-za notranje zadeve : Vprašatelji zahte-ili so uvedenje kazensko sodnijskega posto-jrja zaradi zločina izsiljevanja, ker je ptuj-krajni zastop občinske predstojnike okraja nekemu zborovanju povabil in jim il protest zoper jugoslovansko deklaracijo od 30. maja za podpisanje. Za uvedbo takega kazensko-sodnijskega postopanja pa ni snega vzroka, ker predlagatelji sa-trdijo, da se je napram občinskim »jnikom silo rabilo. Tudi pri pristojne-I državnemu pravdništvu se ni napravilo obenega kazenskega naznanila. Po preiskavi i je vsem došlim občinskim predstojnikom protest predložilo in potem se je na-mlo glasovanje, pri kateremu ni bilo n o- _ 3 — benega odpora. Sicer se je nekaj občinskih predstojnikov odstranilo, brez da bi bili dali svoj podpis. Minister za notranje zadeve je pustil poizvedovati tudi v tej smeri, je-li ni okrajni zastop morda svoj delokrog prekoračil. Pa tudi te poizvedbe niso dale nobenega povoda za odredbo, kajti dognalo se je, da niso imela vabila k sestanku nobenega pečata ali napisa okrajnega zastopa in tudi ne podpisa načelnika okrajnega zastopa, marveč da so nosila zgolj podpis tajnika okrajnega zastopa, kije vabila razposlal torej kot privatna oseba, brez da bi načelnik okrajnega zastopa, ki je bil takrat od Ptuja odsoten, o tem kaj vedel. — Tako je torej minister odgovoril na vprašanje dra. Korošca in ostalih Jugoslovanskih" poslancev, ki so morda mislili, da bodejo celi okrajni zastop ptujski kar vtopili v žlici vode, ko so stavili svoje zlagano „ vprašan j o." Okrajni zastop ptujski je prišel čist iz te preiskave, — umazani in še bolj smešni pa so ostali „jugoslovanski" poslanci, ki so to bedasto vprašanje v državni zbornici stavili. Takih interpelacij in vprašanj se pač veselimo, kajti prinaSajo ljudstvu doka?., da je vsa Jugoslovanska" hujskanja navadni š vin del, navadno zapeljevanje nevednih ljudi! Ljubljanski .jugoslovanski" tabor. Preteklo nedeljo priredili so znani Jugoslovanski" hujskači v Ljubljani veliki tabor, na katerem je seveda prve gosle igral mariborski kaplan dr. Anton Korošec. Celo ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, ta stari liberalni lev, ki jo svoj čas vsak dan za zaj utrek enoga političnega farja pogoltnil, šel je zdaj med Jugoslovanske" ministrante in je delal komplimente enemu Korošcu, mlademu političnemu popu ... Za manifestacije te vrste se danes sicer živa duša ne zmeni, kajti odkar bijajo Nemci po angleško-francoskih hrbtih in si vstvarjajo za-se in za nas boljšo bodočnost na podlagi zmagovitega miru, — se pač širni svet ne more zmeniti /.a politične nazore ljubljanskih srajc, ki se jim je vlegla „moro-starska" megla v možgane. V Ljubljani se je imelo že pred vojno Jugoslovanske" nazore ; tam je izhajal list, ki je imel nesramno predrznost, da je proglasil avstrijsko zastavo za znak sramote slovenskega naroda. V Ljubljani so bili tisti politični fanatiki doma, ki jib je vzgajal prejšnji župan Hribar, ki so imeli neposredne stike z Belgradom in Petersburgom, ki so na ljubljanskem kolodvoru domu se vozečemu srbskemu Petru klicali „živio jugoslovanski kralj" .. . Veleiz-dajalski nazori Ljubljančanov torej niso nič novega in zato nam tudi zadnji manifesta-cijski shod ni prinesel nobenega presenečenja. Ljubljana je govorila, tako kakor zna ravno govoriti — po srbsko ! ljub ostalih sovražnikov tako grdo v hrbet padla, dobila jo svoje plačilo in gre potrta in poražena, brez upa na bodočnost, iz te vojne. Božji mlini meljejo pač počasi, ali sigurno . . . Pridelovanje tobaka na I Štajerskem. j I Mir z Rumuiisko podpisan, j * ■ K.-B. Dunaj, 26. marca. Poroča se iz Bukarešte: Najvažnejše politične, teritorijalne in vojaške določbe mirovne pogodbe z Rumunsko bile so danes ob 4. uri zjutraj parafirane. Istotako sej e neki pravno-politični dostavni predlog in temeljne določbe nekega sporazumi glede vprašanja zemeljskega olja parafiralo. Ostala gospodarska vprašanja se bodejo v posebnih komisijah nadalje obravnavala. V zmislu sporazuma z rumunskimi delegati se bode vse pogodbeno delo po svojem izgotovljenju takoj podpisalo in objavilo. Tako pravi prvo poročilo. S tem imamo razveseljivo vest, da je tudi mir z Rumunsko gotova stvar. Sila naše moči in pravičnost našega odpornega boja je dosegla ta krasni uspeh, ki nam prinaša dejstvo, da nimamo na vzhodu nobenega sovražnika več. Izdajalska Rumunaka, ki nam je na podlagi ob- Razglas štev. 6627/11. 493. C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne upravo na Dunaju namerava na predlog c. kr. finančnega ministrstva udomačiti in pospeševati na Štajerskem pridelovanje tobaka. Pridelovanje tobaka zahteva mnogo toplote in svetlobe ter ravno in plodno zemljo. Kot bolj ali manj ugodne lege na Štajerskem se zaznamenujejo : I. Južnoizhodno Srednje Štajerske, to je ozemlje izhodno od črte Wlldon - Maribor— Pragersko do ogrske in hrvatske meje, na severu do levostranskih brežin Murske doline, na jugu do Bistrice, Dravinje in Drave. IT. Severnoizboduo Srednje Štajersko. doline ob Samici, Zabnici (Safen), Bistrici, Ilzbachu in Rabi. III. Južnoizhodni del Spodnjega Štajerskega med Savo in spodnjim tokom Sotle. IV. Celjski okraj obstoječ zvečine iz Sa-vinske doline med Braslovčami in Celjem. Za poskusni nasad v letu 1918 da brezplačno semena na razpolago tobačna uprava; drugo seme se ne sme porabljati. Poskusno zemljišče mora obsegati najmanj 2000 m2. V celem Štajerskem se v letu 1918 za pridelovanje tobaka ne sme porabiti nad 20 hektarjev. C. kr. tobačna uprava namerava dati po-skuševalcem za meterski stot oddanega posušenega, na določen način, ki se pozneje naznani, razbranega in v šopke zvezanega tobaka 159 K kot poprečna cena in sicer v tem smislu, da velja ta cena za tobak, ki je približno po kakovosti enak ogrskemu debre-cinskemu ali segedinskemu tobaku srednje dobre letine. Ker pa najbrž v prvem poskusnem letu tobak ne doseže takoršne povprečne kakovosti, se splošno ne sme računiti s povprečno ceno 159 K za meterski stot. Ak« pa v posebnih slučajih ta cena no bi zadostovala, bi c. kr. finančno ministerstvo nagrado tudi primerno zvišalo. Na enem hektarju se more pridelati 10 meterskih stotov posušenega tobaka. C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne uprave je naprosilo štajerski deželni odbor, da bržko-brž imenuje nekaj kmetovalcev, ki bi hoteli že letos poskusoma pridelovati tobak na svojih zemljiščih. Kmetovalci, ki imajo v zgoraj pod I, n, in, IV označenih okoliših za pridelovanje tobaka pripravna zemljišča in se nameravaj* lotiti te nove kulturne stroke, se tedaj vabijo, da to v teku 8 dneh naznanijo štajerskemu deželnemu odboru s približnim podatkom velikosti za pridelovanje določene ploščine. S to prijavo ne prevzame kmetovalec nobene obveznosti. Za pridelovanje prijavljene stranke dobijo takoj kratko navodilo za pridelovanje tobaka in za ravnanje obranega tobaka do oddaje. Še le potem, ko bojo pridelovalci natančno poučeni o vseh doticnik razmerah, se bodejo zahtevale obvezne izjave. Štajerski deželni odbor. [ Kratko navodilo za vzrejo \ 1 štajerske kure. I. Kako se pri reji postopa. 1. Izbor kur'. Za pleme jemiji le zdrave, najkrep-kejše in že popolnoma razvite živali. Ne da bi preveč uvaževali formalizem, se vendar priporoča, da se jemljejo kure enake barve, pri čemur se pa ni treba ozirati na malenkostne razlike v barvi, ali če ima kura čop ali ga nima, če so le slične po postavi, približno enake velikosti in so če videti posamič kakor tudi v skupnosti enovrstne. Poglavitno je, da se izbere dober plemenski pe-: telin, kajti ta prenaša svoje lastnosti na mnogobrojn« — i — potomstvo. Petelin bodi posebno krepak, somerne rasti, živahen, isker in vedno skrben za svoje kokoši. Za ple-tnenitev je sposoben od prvega do petega leta in je najsposobnejši od drugega do petega leta. Eden petelin zadostuje na prostem za 15 kokoši, v manjših omejenih prostorih za 10 kokoši. Plemenska kokoš bodi tudi jaka, plodovita in mora obilno ncsti. Ne rabi za pleme petelinov in kokoši, ki so si v kakšnem sorodstvu. Sorodstvo namreč upliva zelo neugodno na potomstvo, zlasti potem, ako se kure ne morejo dovolj na prostem gibati in če se krmijo enostransko ali preobilno. Slabi uplivi se pojavljajo pri pomanjkljivi zaplodbi, pri neugodnih valilnih uspehih; piščanci se izvalijo slabotni, so občutljivi, telesno pohabljeni in zaostanejo v rasti. V tem slučaju je treba, da se pravočasno in večkrat zarod (osveži) s tujimi dobrimi petelini. . 2. Kokoši nesejo, izjemši čas, ko se brijejo ali mesijo (novembra in decembra) in dobo valjenja, celo leto. Mlade, pod 1 letom stare kokoši znesejo drobna jajca, ki niso sposobna za izležbo. Ker spomladi izvaljene kokoši navadno istodobno nesejo in se brijejo, ponehajo tudi navadno istodobno nesti. Da se temu v okom pride, je dobro, da se zredi nekaj kokoši iz pozne valitve ob žetvi, meseca julija ali začetkom avgusta. Na ta način se doseže, da je celo leto skoraj enakomerno jajc na razpolago. Najobilnejše in najdebelejše jajca ležejo dve in trilelne kokoši. Za pleme obdrži le take kokoši, ki ohilno nesejo, namreč nad 120 debelih, nad 00 gramov težkih in okusnih jajc. Okusnost jajc se pozna po intenzivno rumeni rumenjakovi barvi. 3. Zarod. Najpriprostejše, najcenejše in najsigur-nejše valjenje za domače gospodarske obrate je vedno naravno valjenje. To poskrbi koklja vsled svojega pri-rodnega nagona. Dobre valjenke so stareje kokoši, ker rade sedijo in dolgo vodijo svoje- piščance. Za valjenje vzami samo jajca, ki so jih znesle najmanj dveletne plodovitne kokoši, koj so normalna po velikosti, obliki, teži in kakovosti, ki niso starša nad 8 dni in še niso navaljena. Nasajeno jajce mora biti prosojno, ako ga položiš na dlan ali v preiskuševalnik za jajca in ga gledaš proti luči. Odbranih jajc podložiš koklji 12 do 18 komadov; več jih ne more pokriti. Valilna doba traja navadno 20 do 21 dni. Piščanci se sami osvobodijo iz lupin. Kokoš pri temu nič ne pomaga. Najboljša valilna doba za plemensko perutnino je od srede marca do srede maja, pa tudi ob žetvi je še čas ugoden. II. Reja In krmljenje. Kurelninarstvo se more uspešno razvijali le tam, kjer je na razpolago dovolj prostora za svoboden iztek in primernih pašnikov. Kura zoblje vse in ugaja ji suhota, svetloba, zrak, snažnost, zlasti pa prosto gibanje. Kure se v prvi vrsti redijo same, zlasti če imajo prost izhod ; v drugi vrsti se porabljajo razni gospo-darsk odpadki in če ti ne zadostujejo, potem jih je treba še posebej krmiti. Ako so kure na prostem, treba jim je malo hrane dodajati, dokler ne manjka zelene klaje in žuželk. Po zimi se mora dajati poleg zelenjadnih odpadkov toliko hrane, kolikor jo rabi kokoš, da se ji ohrani zdravje in da zamore nesti. Tudi se jim mora dati prilika, da brskajo v pesku, kompostu in senenih terinjah. V naših krajih traja ta doba od začelka novembra do konca marca. Najneracijonalnejše in najdražje je krmljenje s samim zrnjem. Piščanci ne potrebujejo prva dva dneva po izva-Ijenju nobene hrane, ker se še hranijo od vsesanega rumenjaka. Prva dva dneva ne smejo dobiti mladiči ne hrane niti vode, ker bi to povzročilo nevarne črevesne bolezni, ki se pojavljajo v 8 do 10 dneh in piščeta navadno vničijo. Čez 36—48 ur zobljejo piščanci na toplem suhem meslu raztrošena, drobno sesekana, trdo kuhana jajca pomešana s krušnimi drobtinami ali proseno kašo. Takšna piča se podaja v prvih 5—6 dneh najpripravnejše v kletki, ki obstoji iz prostora za kokljo in s palčicami zagrajenega dela za mladiče. Ob lepem vremenu se spustijo kmalu s kokrjo na prosto, kjer začnejo polagoma pod njenim vodstvom iskati in pobirati črvičke, travo, zrnje itd. Izdatno gibanje in dirjanje v prostem zraku pripomore v prvi vrsti, da se živali krepko razvijejo. Čez 6—8 tednov tekajo že piščanci z drugimi kurami, da se hranijo na dvorišču in ognjišču in s po-kladano hrano, kakor so proso, pšenica, ječmen, oves, koruza, ajda, kruh, salata in kuhinjski odpadki. Tudi se jim potrošajo zdrobljene jajčje lupine in zidina. Poleg hrane morajo imeti kure tudi vedno sveže i vode. Hi. Kurnjak. Naprava kurnjaka je lahko zelo različna, kakoršne i so pač krajevne razmere. V prvi vrsti skrbi za to, da j je kurnjak svetel, zračen, suh, prostoren in tudi ne ; tako mrzel, da bi pri najhujši zimi padla toplina pod ! ničlo. Poleg pravega kurnjaka za prenočevanje, pod ka-i terim so gnezda, v koja kokoši nesejo, kokošim še j proti severu zavarovan, pokrit in od kurnjaka ob sla-\ bem vremenu lahko dostopen prostor za kopanje in i brskanje v pesku. Višji deželni nadzornik za živinorejo : Martin J e I o v i e k. Tedenski pregled. Štajerske vesti. | Iz Laporja pri Slov. Bistrici se nam piše: i Ljubi „Štajerc", najlepša hvala Ti, ker si se ; vendar še na nas spominjal, prav dobro si ■i jo zadel, ko si naše Laporje črno Laporje ' imenoval. Človeka mora skoraj sram biti, ako se mora kje kot Laporčan imenovati, takšne i so pri nas razmere. „Štajerc" zadel si jo prav dobro, ko si v članku „Rekviriranje žita" omenil, da so večinoma le klerikalci ži»l skrili. To je gola resnica, ne samo pri ni temveč tudi drugod, samo povedal nisi id na klerikalnih skrivateljev. Ti gospod vatelji so voditelji Laporške fare, kai farani morali posnemati. Prvi teh gosp je nenasiti župnik Medved, kateri je žito mežnarja in organista zase, ter temu, da ima veliko farško posestvo in zrvš eno veliko svoje lastno, ni niti do zdaj J dal trohice žita za državne potrebe. Di patrijot in član „Jugoslovanske struje1 je a župan g. Rak, kateri ima j ako veliko p vo in dovolj žita, dal pa je ravno nij župnik Medved. Obadva sta imela žita dobro skrito, ali vendar jima je prišla ! sija na sled, ter žito najdla in rekviriraj vsakem 800 hI žita. Pri tem pa, ko je v komisija župniku 20 kg pšenice za o opustila, je prosil na prižnici naj mu M nesejo farani pšenice za oblate. Pač pa ramo biti Laporčani debeli grešniki, ab morajo tako debeli oblati peči- Pri vsem pa je jako zanimivo, da sta bila ta dva J| goslovana od dotične oblasti komaj kazni na eden na 50, dragi na 30 K in sicer župnik in župan vzgled faranorn, pri tem,] se v drugem slučaju kakšno siroto, katerij nevednosti in bedi skrije 10 ali 20 kg kaznuje tudi do 30 in 50 K ali še več, mogoče imajo jugoslovanski župniki in pani milost. Bode pa gotovo kaplan Koroj kot jugoslovanski poslanec imel prilikoj parlamentu trobiti, da so taki raki, lisjag medvedi nedolžni, ter se morajo celo dovati. Gliha vkup štriha. Da pa pri i raste na farovškem posestvu toliko pšei da bi zadostovalo za oblate, je vzrok Medved razvozi ves farovški gnoj na njive| travnike svojega posestva, pri tem pa ff ško posestvo trpi in še nasledniku pl rastel ne bo. Prihodnjič še več, in še nel v drugem županu g. Oniču, jugoslovanski pajdašu. To so kruci, fanti s fare, kaj V* Laporju je jelo daniti. Laporč«£| Odessa. Avstro-ogrske in nemške čete so v svojem prodiranju skozi Ukrajino zavzele tudi velevažno mesto Odessa, katerega pristanišče kaže naša slika. Derf/vfse'SpejSBsaaJ'tni cumSn.Kimgssdiloss t iS— -T Iz Rumunske. j i.....................................: Naša slika nam kaže veliko jedilno dvorano v rumun-ski kraljevi palači v Bukarešti, v kateri se je razpravljalo o mirovni pogodbi med Rumunsko in osrednjimi silami. Zahtevajte ^ povsod ,Stajerca' Pojasnila IŠISLS in prospekt gratis. »»»«• Dobra oskrba zasigurjena! Loterijske številke. Gradec, 27. marca 1918 : Dunaj, 23. marca 1918: Trst, 20. marca 1918 : Line, IG. marca 1918: 58, 39, 55, 83, | 62, 37, 24. 45,1 33, 18, 71, 29j 9, 69, 5, llfl Znana eksporlna lirma Max Bdhnel, Dunaj, IV. retenstrasse 27/51 uvedla je novi, jako praktični ročni i mlin, s katerim se zaraore žito grobo ali lino na moko zmleli.] je vsaki hiši toplo priporočati. Cenjene naročnike in prijatelje; simo najuludneje, da naj takoj naroen za novo leto vpošljejo, kajti pri sedanjihj merah je vsakemu časopisu nemogoče, na naročnino. Mi zamoremo svojo doli napram naročnikom in čitateljem le izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo doli napram listu. „Štajerc" je ljudski listin: nobenih skladov, iz katerih bi mogel tie! in druge stroške plačevati. Zato moral držati na svoje naročnike in odjemalce!j tega vzroka prosimo še enkrat za vplačilo naročnin. „Štajerc" bode tudi v j doče nevstrašeni zagovornik ljudskih prayj Pozor, Avstrijci! Vsacega nabiralca podpisov za sko deklaracijo" naj se takoj naznani najb njemu orožniku ali pa policaju, oziroma naj politični oblasti njegovo ime sporoči! 0863 Centrala za krmila c. kr. m urada za ljudsko prehrano. 148 de oddaje semena za kritiško repo. Centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano je nakupila v Nemčiji lo množino semena krmske repe, ki se oddaja pod naslednjimi pogoji: 1. Seme in zavojnina se pošlje pridelovalcu brezplačno in poštnine prosto namembno postajo. 2. Posejati se sme izkljnčno na lastnem posestvu. 3. Seme, ki se ne porabi za setev, se mora takoj nelrankovano vrniti celili za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano. 4. Pridelovalec je dolžan oddati centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko hrano za vsak kilogram semena 750 kg krmske repe. Pojasnilo: Yzemimo, da se rabi za posejanje enega hektara 20 kg semena pridela 350 meterskih stotov repe, tedaj treba oddati centrali za krmila c. kr. ada za ljudsko prehrano 150 meterskih stotov, ostalih 200 meterskih stotov pa sme porabiti za krmljenje v lastnem gospodarstvu. 5. Za vsakih 100 kg dobavljene krmske repe zdrave, za prodajo sposobne kovosti plača pridelovalcu centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehra- 10 kron. Cena se razume loko postaje skladišča in so v njej zapopadeni tudi oški za nakladanje. Ako dobavljeno blago ne odgovarja predpisani kakovosti, stopi v veljavo ločba § 5., odstavek 3., naredbe z dne 11. oktobra 1916, drž. zak. št. 350. 6. Množina blaga, ki se ima oddati, se mora prijaviti centrali za krmila kr. urada za ljudsko prehrano. Ta bo razpolagala z blagom tekom šestih ted-v po prijavi. Plačilo prevzemne cene se izvrši po dobavi. 7. Pridelovalec je dolžan na zahtevo centrale za krmila c. kr. urada za udsko prehrano imeti repo spravljeno v svojih prostorih. Za to prejme trgovsko ičajno odškodnino od strani centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko ehrano. 8. Setev, poljska dela in spravljanje repe bodo nadzorovali organi centrale a krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano. 9. Pogodbi nasprotujoča poraba dobavljenega semena, kakor tudi opustitev ddaje predpisane množine krmske repe (točkah.) nalaga pridelovalcu dolžnost, mora plačati nakazano mu repno seme, vštevši embalažo in dovoznino, poleg ga ga pa zadene kazen. § 5., odstavek 3., naredbe z dne 11. oktobra drž. zak. Štev. 350 se glasi: „Ako blago ne odgovarja usančni zahtevi ali pa prekorači dopustno najvišjo mero vlage, se la primerno zniža. Ako se v zadevi znižanja cene ne doseže edinost, odločuje o ceni, ako 3e nahaja go v deželi, kjer obstoji borza za kmetijske pridelke, razsodišče te borze, sicer pa razsodišče trgovin obrtne zbornice, v katere področje spada blago." J'« I jI . 2 S'S 2 m * O O) v M a* B.g a e5*-9o S S 3 o S «* rt . XI o o i « eS in.>s a a _ c« ^ _ 'd „ o 'o «N > fJ O * « ® "S G S S t3 r-H m u • rt a) /- o| ŽV3.S o .. »s o C« C > vi o *'l a o '■s .s ga, d 9 * S J 55 o -§ «x> -a C« M O) E..9 2 Naročilnica« Centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano DUNAJ L, Trettnerhot I, Podpisan . . (zadruga) izjavlja, da je voljan (voljna) na zemljišču, ležečem v okraju........., občina........., v izmeri .... hektarov (št. parcele . . . .) v letu 1918. pridelovati krmsko repo pod pogoji, ki jih navaja centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano, in prosi, da se mu dopošlje .... kg semena. Naslov :.......... Kraj pvevzetja :........železniška postaja :'..... _____ Podpis :............ Tedenski pregled. '...........................................................: Razno. Cenjenim čitateljem! Valed pomanjkanja prostora smo morali v današnji Številki mnogo novic in druzega manjšega gradiva izpustiti. V kolikor ^nam bode mogoče, bodemo to v prihodnji številki ponatisnili. Povečanje lista nam je zdaj zaradi pomanjkanja papirja nemogoče. Prosimo cenjene čitatelje in dopisnike torej za potrpežljivost! Uredništvo ., Štajerca." Vesele velikonočne praznike želimo iz vsega srca vsem prijateljem, naročnikom, odjemalcem in sotrudnikom! — Uredništvo in upravništvo „Štajerca.u Vojaki na bojiščih so nam poslali ob priliki bližajočih se velikonočnih praznikov toliko pozdravov, da nam je res nemogoče, vse objaviti. Časopisi so ravno vsled vojne tudi v velikih težavah in morajo s prostorom kolikor mogoče"štediti. Vsem vrlim junaškim našim vojakom pa želimo tudi mi srečo v praznikih. Dal Bog, da bi se vsi kmalu na domači grudi videli in skupno dan pravega Vstajenja praznovali! Iz sv. Barbare v Halozah se nam poroča: Tukaj imamo neko pletarko Marijo Petrovič, ki menda misli, da je zato plačana, da agitira za ..jugoslovansko" državo. Pri temu se tudi ne sramuje, zavijati resnico ter agi-tirati s takimi neresničnimi sredstvi. V splošnem pravi, da se naj ljudje podpisujejo na pole za Jugoslovansko" državo, češ, da se gre le za dosego miru. To je grdo in zlagano ! „Jugoslovanaka" hujskanja ravno bode podaljšala vojno, ker daje našim krvavim sovražnikom nove nade ! Opozarjamo to Marijo Petrovič, da smo se naveličali njenega nastopanja in da ji bodemo odslej malo natančneje na prste gledali. Ako je ta ženska že v Srbe tako zaljubljena, pa naj odpotuje tja. Na Štajerskem pa jo ne bodemo iz denarja davkoplačevalcev plačevali, da agitira zoper nerazrušljivo Avstrijo ! Zvišanje cen za ajdovo moko. Štajersko na-mestništvo je izdalo naredbo, s katero se določa, da se cena za ajdovo moko pri prodaji na drobno zviša od 75 vinarjev na 92 vin. za kilogram. Licitacija konj. V stalnih konjskih bolnišnicah v Mariboru se vrši dne 20. aprila, v Radgoni dne 2. in IG. aprila, v Šoštanju dne 2. in 14. aprila, vselej ob 9. uri predpoldne licitacija konj, ki so potrebni odpočitka. K licitaciji se dopustijo le taki ponudniki, ki se izkažejo kot poljedelci z legitimacijo, potrje-bo od politične oblasti. Sejte laneno seme. Meseca marca je najprimernejši čas za setev lanenega semena. Ko je lan poruvan, se seje lahko po lanu ajda ali pa detelja, če bi bilo za ajdo koncem meseca julija že prepozno. Tudi na ko-aopljo je treba večjo pozornost obračati. Tujih surovin za perilo in obleko še dolgo ne bo. Te stvari bomo si morali pridelati sami. Čudno je le, da vlada ni poskrbela letos za dovolj lanenega in konopljenega semena. Kmetje, pomagajte si sami. Izposodite si seme pri sosedu ali prijatelju. Letošnje cene za ogeršico in repico. izšla je ministerska naredba, ki določa, da so stično kakor v prejšnjih letih, tudi letos zasežene v prid države vse zaloge ogeršice in repice. Prevzemna cena za 100 kilogramov je določena s 140 K za ogeršico in s 135 K za repico. Ostala določila ostanejo nespremenjena, sakor so bila v lanskem letu. Cesar KSjrl pri 87. pešpoiku. Pišejo nam: V vojnem aftumu tega polka bo o tem posebno poglavje. Oni polkovni pripadniki, ki ?o bili tako srečni, da jih je Nj. Vel. osebno odlikovalo, pohvalilo in ogovorilo, naj vpoš-Ijejo čimprej svojo slike in navedejo dobesed-ao cesarjev ogovor „Uredništvu vojnega albuma pri nadomestnem bataljonu pp. št. 87 r Celju." Poletni čas se uvede 15. aprila. Skupno aiinisterstvo je uvedlo 7. marca 1918, drž. zak. št. 87, in istočasno tudi ogrska vlada sporazumno nameravani termin za poletno dobo v Avstriji in na Ogrskem s 1. aprilom in s koncem 16. septembra 1918. Medtem so pa v Nemcyi uvedli poletni čas za dobo od 15. aprila do 16. scptembi-a 1918. Zato izide odlok skupnega ministerstva, s katerim se tudi v Avstriji prične poletna doba 15. aprila in konča Ki. septembra. Ravno to je odredila tudi ogrska vlada. Zračna pošta Dunoj-Lemberg. Od 81. t. m. dalje bo sprejemala vojaška zračna pošta Dunaj-Lemberg tudi zasebna pisma in dopisnice, ki se bodo morale oddajati le na glavnih poštah na Dunaju, v Krakovu in v Lembergu. Poleg navadne poštne pristojbine se mora plačati posredovalna pristojbina 1 krono in zračno-poštna pristojbina 1 K 50 vinarjev za 20 gramov. Izdali bodo posebne znamke za letalne pristojbine in sicer po 1 K 50 vin., 2 K 50 vin. in po 4 krone. Iz vojne. Naša slika kaže francoskega ministerske- ga predsednika Clemenceau, ko obiskuje ! bojišča ob Sommi. To je bilo seveda pred Der Frosz.Migisterprastfenf Clmeneeaobesutbt-tia v. $ch/echtfeMet' zmagovite ofenzive na zapadu je doživela j francoska prestolica Pai'is nakrat veliko raz-f burjenja. Trdnjava Paris je bila namreč na-j krat obstreljevana. To je bilo za Parižane ' nerazumljivo, ker je stal nemški nasprotnik i vendar več kot 100 kilometrov oddaljen. V • Parizu se je najprve mislilo, da so prišli j nemški letalci nad mesto in da so oni meta-j li bombe. Ali pozneje se je izpoznalo, da to l ni iatina, marveč da streljajo Nemci na pa-i riško trdnjavo iz daleč nosečih kanonov, ka-i kor se jih človeški um doslej niti predstav-I ljati ni upal. Tako leži stvar! Nemci imajo zdaj veli-! kanske kanone, ki streljajo na oddaljenost 120 kilometrov. Največji topovi so nosili doslej k večjem okroglo 30 kilometrov; zdaj pa se je oddaljenost za trikrat preseglo. Pomisliti je, da je oddaljenost 120 kilometrov približno tista, kakor oddaljenost Ptuja do Brucka na Muri ali Celovca do Gradca. S to velikansko iznajdbo nemške tehnike je stvarjen rekord in1 ni čuda, da prešinja zdaj vse sovražnike groza nad silo nepremag- ljivega nemškega našega zaveznika. stana Calaisa zamorejo zdaj Nemci p ko obstreljevati tudi angleško ] London, pa tudi ostala angleška v katerih se nekdaj tako ponosna mornarica ne bode več zamogla tem je angleška kraljevina, k: je v skoučni požrešnosti hotela celi svet] miti, v srce zadeta in prejalislej sel rala odreči svojim imperijalističninJ Nemški kanoni streljajo 120 kilcr? daleč. In ti 9treli nam oznanujejo čim zmagoviti mir ! Avstrijsko uradno poročilo od srede.] K.-B. Dun a j, 27. marca. Uradi danes razglaša: Na italijanski fronti nobeni | ni dogodki. Naši (nemški) zavezniki dosegli [ Francoskem nadaljne velike uspehe.? Šef gener Zopetni veliki uspehi Nemcev na za Nemško uradno poročili srede. K.-B. Berlin, 27. marca. (W.-{j velikega glavnega stana se poroča: J Zapadno bojišče. Dne 25. poražene angleške in francoske d i vizije j šale so včeraj nanovo v odprtinskem ( S o m m e-bitke naše prodiranje vstaviti. napad je predrl sovražne črte. Od ranega* sem pričel je sovražnik v široki obeh straneh Somme se umikati. Ljuti sovražnih rezerv se je v ojstrem pro premagalo. Severno in južno od Al priborili smo si prehod čez reko Ac Zvečer je padlo mesto Albert. Južno Sat vrgli smo sovražnika po ljuti borbi I Chaulnes in Lyhona nazaj. V ku smo zavzeli Roye, v krvavi potili bi pa smo N o y o n od sovražnika Mi smo svoje stare postojanke iz bitke leta 1916 proti zapadu na mno jih prekoračili, število vjetih iz plena Šuje. A rtiljerijski boji v F l a n d r i j i Verdunom in na L o t r i n š k em naprej. Prvi generalkvai Lud endorl - se takoj pod I brimi pogoji spr L pekariji Jos. Fii Ptuju, Allerheiligengasse. Muin nncflpfufl krasna lesa> 8 oralov, 30 ulUbilVO mesta Ptuj (Mestni vrh št. nadstropna hiša, veliko gos poslopje, z opeko krito, se zaradi slučaja smrt' voljno proda. Vprašanja na g. J. Horwath, Glacisstrafte 43 a. RrnhsFusitn ri nhlnirn ns,er> volno, sukno, rluilul lUllb vi HDIb&ij '• ^ v P°!Jllbni barvij stanovitnejšo barvo, j di na solncu in po pranju stanovitna oslane. zavarovano neškodljivo. Že od 10 zavojčkov pošilja z poštnino in navodilom za K 1720. J Graz, Steyrergasse 60 II,Tudi slovensko dopir Albert Miinzer parna žaga v Ptuju (Rago: kupuje vsako vrsto trdega in mehkega vsaki množini. — Prevzame tudi rezkega lesa po j ako nizki ceni. Zahtevajte povsod *- -- -44^ -44^" i 45 0007 — 7 — iba.! du. | pri zadovoljivem delu trajno me-rPouudbe plače (pri prosti hrani, jnuji in razsvetljavi eventuelno de-aj se naslovijo na upravništvo Stiske Banski Dvor, po- Vinfca pri Moj originalni žitni ročni mlin je izborno primeren za grobo šro-lanje in fino mletje vsake vrste žila, je ed-noslavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjati, je iz utrjenega materijala in celo pri najmočnejši rabi skoraj nepokvarljiv. Neobhodno potreben za vsako hišo. Model 4 z ročno kurblo za mali obrat, tc?a 7 kg K 100. Model 5 z ročnim kolesom za večji obrat te-. za okroglo 12 kg K 120"—. Razpošiljatev iz Dunaju proti vpo-šiljatvu svote po generalnemn zastopu 107 Max Bijhnel, Wien, IV., fflargaretenstr. 27. ion nemški in slovenski in zna dobro ; , eprejtue s,' proti mesečni plači K S in prosto hrano v gradu Thurn, pošta i i, takoj. Ponudbe so tja vposlati.136 pri hrani in stanovanju sprejme pri F. Westermayer, izkušeni podkovski in vozni kovač v Celju, Spitalgasse 21. 124 Mt* i l v živijgnju velika zmožen v izdelovanju sodov, sprej-[se približno za 4 tedne za različne hvke. Ponudbe plače (pri prostej . stanovanju in razsvetljavi kakor iiitev voznih stroškov) naj se naslovna upravništvo gospodske Banski |or, pošta Vinica pri Ormožu. ,3, Išče se nadomestek 25 paketov K 7-60, vojna pošta 60 vin. več. Denar je naprej vpo-slati, Josef Regner Dunaj, II. Ausstel-lungsstrasse 41. 72 Franz Schoaiieb Gewehrtabrikant und Besltzer, Ferlach, Karnten. 91 Direktni nakupni vir za mc-derno lovske pušk': Reparative IbP, arroknvnjaSko, ala-s'.i nove cevi 7- nedoaeteao sigurnostjo strela in nova kopita najceni-je, Hustrovani cenik brez BtroSkov. po vsaki vposlani fotografiji so dobi za K 18'— po povzetju. Naročila prosi M. Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25, Parterre. 120 Lepa jaboljka kupuje na drobno in debelo Josef Strobl, trgovina z delikate-sami v Sternthalu. 135 moz in «ena. fprašajte: Gostilna Strasehill Breg pri Ptuju. Najnovejši "V računski podkladek . v katerem se nahaja v kupilo in prodajo potrebno že natanko preračunjeno. Maja v kronski veljavi. Po povzetju K 1-60 fclovec. Tisk in založba Jan Leona star. ej se UD •c.i-i IDSE! Kdor hoče imeti KOSE! p KOSO katero se ni treba mučiti ter se lahko z d^^Brateim klepanjem /. lahkoto kosi vsake .„ y Itme travo celi dan, naj se obrne na tvrdke I, Krašovic v Žalcu katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka ..Poljedelsko orodje4' in jih je tudi več tisoč razpečala. Za dobro kakovost se jamči. 101 Cenik na zahtevo brezplačno. SE! Gene najnižje! KOSE! P 16/2 362 Razglas podaljšanje varilstva. Glasom odobrila c. kr. okrožne sodnije v Celju z dne 24. februarja 1918 pod Ne I 612|18 podaljša se v z nisi u § 251 odz. varuška oblast nad Francetom Slane, posestnikom v Sv. Duhu pri Ločah, ki dospe 1. marca 1918 v polnoletnost za nedoločen čas. Varuh ostane g. Lorenz Schmidt, posestnik v Ločah. Glasom tega sklepa ni Franc Slane upravičen od svojega premoženja kaj prodati ali odstopiti, ali kako obvezo na sebe vzeti. Vsaka taka obveza brez odobrenja s strani varuške oblasti je neveljavna. (245 odz.) C. kr. okrajna sodnija v Konjicah, oddelek I dne 26. februarja 1918. '«< z 2—4 delavskimi močmi, se trajno proti jako dobremu plačilu sprejme. Vprašanja na upravo „Štajerca." 159 Vsaka žena čitaj moje velezanimivo navodilo za moderno negovanje j »rs Najboljši nasvet pri meh kosti in slabosti prš: Pišite zaupljivo na 157 Ida Krause, Preliburg, (Ogrsko), Sdfflllitni« 2, HM. 109 (PJ* Ne slane ničesar! ^^af 157 "\Tn ■**■*■» 3 4-d svoje vinograde, sadonos T «*rU|lC nike in vse rastline pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom s škropljenjem z „AntJfungin"-om ojačeno kalifornijsko lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, nikako poškodovanje rastlin, zelo štedilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena: 1 liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — Izvirna posoda 3''., litra 32 K. — Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Junker v Zagrebu 12, Petrinjska ul. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj. 156 Izkušeni ali kurjač se takoj sprejme. — Vprašanja na Holzindu-strie Karl Teppey v Celju. 152 Kolarska delavnica dobro idoča, odda se takoj v najem z orodjem in lesom, ali pa se proda. Prevzeti se zamore tudi dva učenca. — Vpraša se pri g. Andreas Kodba, kovaškem mojstru v Ptuju. i4J ■ " Sprejme se solidno 145 prodlajeilikzo dobro izurjeno v trgovini z mešanim blagom, zmožno obeh deželnih jezikov, ki zamore pomagati tudi v domačiji. 145 Kari Sima, Poličane. iz srebra z graviranjem „E. F." je bila v sredo, dne 20. t. m. v Stachldorfu ukradena. Kdor zasači tata, dobi 100 kron plačila od lastnika Georg Koroschetz, posestnika in krc-marja, Stacheldorf 17 pri Ptujski gori. 149 Lep spomin po naravi zveste slike vojakov vseh vrst orožja po vsaki poljubni fotografiji, povečane, dobavlja pod garancijo Kleebinder, Dunaj, XVII., Hernal-sergiirtel 5, Abt. S. Išče se povsod zastopnike. 147 Učenec zmožen obeh deželnih jezikov, se pod dobrimi pogoji takoj sprejme v Špecerijski trgovini Machalka & Korsche v Ptuju. 154 Kupujemo oljnate barve, firniže, šelake, lake, četudi posušene. Chemische Farbener-zeugung Perchtolds-dorf bei Wien. u6 Jaboljka v vsaki množini so kupujejo od g. Jakob Taxbacher, gostilničar. grad Sternthal pri Ptuju. t42 Safer in hišnik s 5 delavskimi močmi, zmožen obeh deželnih jezikov, ki se razume na vsa kmetijska dela, išče službo. — Naslov pove uprava „Štajerca." 159 Kolarski učenec zdrav in krepak, se pri polni oskrbi takoj- sprejme pri g. Franz Herz, kolarski mojster, Breg pri PtUJU. 169 �.D — 8 Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri trgovina Ofi v II za eno dopisnico Vas stene moj glavni katalog, ki se Vam na zahtevo zastonj dopoSlje. Prva fabri-ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni (Iterant BrDx 1502 (Češko}. Niklaste ali jeklene anke:-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Oloria-srehro) dvojni mantel}, anker-remont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remonl. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v velik: izbiri. 3 leta garancije. RazpoSiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 na presenetljiv uspeh pri po-koučavanju 2oharjcv {zakon, varovanj ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane I krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošli se pošilja najmanj 6 _yv_ojčkov. 500 kron Vam piacam,' ako moj trebr.ik korenin Ria-iia!-?am Vaša kurja Iowa, riDfl in t-do tat» ne odpravi v 8 dne h brez bolečin. Cena ene posodice i garaflci skim pismom K 275, 3 posodice K 5'50, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Keaeny, Kaschau (Kassa)I. poMni predal 12/614 (Ogrsko). tu sadni jesih kupi trgovina Briider Slawitsch, H kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima diiha, tre nore torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svotc ali povzetju na naslov : Apolheker M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII..20., R6rsa utca 21. Dobri aparati za briti in lase striči l-a britev iz srebrnega jekla K 350, 4-—, B'—, zaniklana K 3*—, 5'—, znamka „Perfekt" s G klinjami K16-—, 20-—, rezervno klinjc 1 lucat K61--. l-a stroji za lase strici K 11-—, 12—. Izmenjava dovoljena aH denar nazaj. Kazpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem life-rautu Hanns Konrad, eksportna in razpoSiljalna hiša BrDx St. 1741 (Češko). 51 imMi t PtR)H. I Čas za k«f»r,j»j A Mml» (4 JI. «• do t. v« tapoMu* ItaiagajM j* »# !I * »s*** in prMK>reianj* >v. pojasnila v mestni Stražnici (rototž). V stabilnih konjskih bolnišnicah v Mariboru se vrši dne 20. aprila, v Radgoni dne 2. in 16. aprila, v Soštajnu dne 2. in 14. aprila vselej ob 9. uri predpoldne licitacija konj, ki so potrebni'odpočitka. K licitaciji se.dopuste le taki ponudniki, ki se izkažejo kot poljedelci z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti. 151 Kdor Me svoje poiivo ali obrt oa Duoaiu ali provinci hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, m in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. bdaittaij ir\ cdjOTonri urednik: Ksil Linhart. IIIIIIIIIIHIII1IRB Raztrgane nogavice in zokni se zamore napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. Poštna razpošiljatev po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger Strutnpf-mechanik.VValpurgaOmann, Maribor, Burggasse 15 Prevzetje za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. Šoštanj : Josefine Simmerl, trgovina z mešanim blagom Šoštanj. 96 ■ i■ ■■■ gjlg ■ IMIHIHI Čez 1,000.000 mojih 56 ročnih šil ""^gf v rabi. Praktično orodje za vsakogar, za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 470 in pri povzetju K 5"—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 Miši-podgane-ste= nice ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinku-jočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5— ; za ščurke K 450; tinktura za stenice K 2 — ; uničevalec moljev K 2"—; prašek proti mrčesom K 1'50 in K 3"—; sem spadajoči razpraševalec K 120 ; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1'20; mazilo za uši pri živini K 1'50; prašek za uši v obleki in perilu K 2"—; tinktura za bolhe pri vseh K 1'20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničev. rastlin) K 3—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M.Jiinker, Zagreb 12, Petrlnjska ulica 3. 114 Zanesljivi vozniki za vozove z drvami se pri dobri oskrbi in visoki plači takoj sprejmejo. 125 Graščinsko oskrbništvo Loka pri Zidanem mostu. vsake vrste, jute, novega sukna, krojaški ki, raztrgane nogavice trgane obleke gospod žensk, stare posteljske odeje, || kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cel »■———s—m i. —twi hmhwijh— A 48/19. COslic. Prostovoljna sodna draži Na predlog dedičev po dne 15. 1917 v Gavcih umrlemu Francetu Bor se bode prodalo neobremenjeno zemljišče] št. 114, k. o. Gavce, obstoječe iz pare. 136/1 in 136/2 travniki, 213/1 in 213/2 pašniki, oboje izmeri po 72 ar 47 m2 dalje pare. 214 vinograd v izmeri po 58 ar brez stavbe, ležeče okoli 10 minut od lišča Paska vas. Cenilna vrednost znaša 4275 K 25 Dražba se vrši dne 3. aprila 1918 ob 10. predpoldne na licu mesta v Gavcih. Ponudbe pod izklicno ceno po 5