XV letnk. V Gorici, 1. avgustu 11)07. 31. številka. Izdajatelj in odgovorni urednik: lvuu Bajt v Gorici. Tiska „Karu(lun Ti8knrtia“ (odgov. L. Lukežič) r Gorici. uhaja r«*k£etrtok ob lO. uri Jopoldne. Rok >pi»i •" i>® vr»' 4aj i Nefrankovana puma so no «pre-jnmajo Ona listu ma4» xa oel« leto * krono, u |> 1 l«U I krom. Za manj premotilo ta solo loto 8 krono, aa pol leta K 1'60. Za Nemčijo ja cena <«tu 6 K, »a drugo 4 Mele iiveu Avstrije •> K. Kokopise sprejema Narodna Tukaraa11 i Gorici, ulica Vet-urmi It. 9. v- • ■ ■— Naročnino in naznanila s pr oj cina upravnišlvo, Gorica Senieniška ulica St. IG. Posamezne Storilke Bu prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti metinem vrtu, pri Vaclavu tiaumgortl v Korenjski ulici in na Korenjakom brogu (Kiva Corno) St. 11. po 8 vin. Oglasi in poslanic« ae računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Zemljiški davek. Polanci »Slovenskega kluba“ so v državnem zboru storili polno svojo dol žnost Vložili so skupaj celo vrsto predlogov, ki merijo na to, izboljšati gmotni položaj našega kmeta in delavca. Zemljiški davek je krivično uravnan. T eba je preureibe. V to meri sledeči predlog naših poslancev: S postavama od 24. maja 1869, drž. zak. št. 88. in od 12. julija 1896, drž. zak. št. 121, se je izdelala za av- strijskega kmetovalca usodepolna uravnava zemljiškega davka. Skupni znesek zemljškeaa davka znaša od I. 1896 okrcglo 70 mil. kron, kateri se jednako-merno razdeli v razmerju določenega čistega dobička davku podvrženih objektov na posamtzna zemljišča, na kateri način izide potem po odbitku, v t*^o-zvanem finančnem načrtu k poBtavi od 26. avg 1896 drž. zak. št. 220, osno- vanih odpustov (15°/0 individuelnega predpisa davkov), plačil na davčna dolžnoat. Podlaga za odmero davsov tvori torej srednji čisti dobiček parcele, tako-zvani katastralni čisli dobiček, t. j. po odbitku vseh gospodarskih stroškov od takozvanega turovega donosa preostali prebitek, kaleri bi se mogol pozneje doseči od obdelanih zemljišč. U.tanovilev tega, ne samo za do-ločenje zemljiškega davka, temveč tudi za odmerjenje dolžnosti premoženjskega prenosa, merodajnega čistega donosa Be je izvršila po katastralni cenitvi, katera razpada v takozvano precenitev in razvrstitev. Pri precenitvi zemljiškega donosa se je preiskal vzrok različnosti donosa zemljiških kosov v posameznih cenilnih okrajih — kateri se ujemajo po večini s političnimi okraji, na kar so se razdelile posamezne vrste obdelanih zemljišč v 8 razredov. Za vsak tak razred vsake vrste obdelanih zemljišč se je izvršil srednji čisti donos vsakega orala oziroma vsakega ha., in se je skupaj sestavil v enem posebnem ceniku, takozvanem raz-redovalnem ceniku. Razvrstitev je pa obstojala v uvrstitvi vsakega zemljiškega l '«TRK. Novomašnikom pozdrav. (Svojim sošolcem.) PozJraujeni ! Sa moja last težki trudi in težke skrbi in brezupno je včasih življenje mojih načrtov, in dnevov minulih sence se vlačijo za menoj. Samotni in nesigurni so vsi poti moji. So temni pogledi na temno bodočnost in vse lepo in vzvišeno sem akoro pozabil ostran od matere, daleč od bratov, ločen od domovja, Bam nf komur drag in znan. Odkar smo se lečli... Kakor da sem bil odšel v pozni uri, ko so čakale devojke modre ŽMiina; nekatere iz med njih pa so bile odšle in so zan ndile njegov prihod. OJkar smo se ločili mislim na nje in nase in na Vas in velik je moj strah, moj dvom.. Pozdravljeni.. Srečen, ki je do hodil pot od prsi materinskih do moža stoječega v življenja čolnu. Srečen, ki je položil temelj blago- kosa v pristojni razred dotične vrste obdelovanih zemljišč. Ta na omenjeni način izšli čisti dcnoB vsakega obdelanega kosa zemljišč je dal nato čisti donos VBake parcele, cziraje se na površino zemljiškega kosa. Ker pri ustanovitvi posameznih cenilnih pcitavkov, ozirema čistega donosa ni bila predpisana nobena posebna vrsta računanja in so bili dani cenilnim organom samo potrebni in negotovi pripomočki na razpolago, kakor tudi z ozirom na to, da so bile cenilne komisije popolnoma pod vplivom vlade, ne more I. 1869. ustanovljeni in I. 1896. samo deloma popravljeni katastralni čisti dobiček nikakor odgovarjati v resnici doseženemu čistemu dobičku. Kar se tiče srednjega čistega dobička od zemljiič, se mora kot neovrgljiva resnica pribiti, da svoječasno kot podlaga odmere trajno odločeni čisti dobiček današnjim gospodarskim razmeram nikakor ne odgovarja, temveč da ne vrže zemljišče po odbitku skupnih gospodarskih Btroškov ne samo nikakega čistega dobička, temveč da je gospodarstvo na malem ali srednjem kmečkem poseBtvu zvezano z gotovo izgubo. Kajti gospodarski stroški, kateri bo bili leta 1869 dosti manjši, bo daneB valed vedno naraščajočih plačilnih razmer pri gospodarskih delavcih tako narastli, da je v mnogih slučajih bolje za kmeta, če opubti'gospodarstvo na svojem poseBtvu ter gre za navadnega delavca. Pri tem najde dosti boljši krnh, nego isti, kateri je Bamo na dobiček svojega poseBtva navezan. Na drngi strani se mora omeniti, da so povprečne cene poljskih pridelkov vsled za poljedelstvo neugodno sklenjenih trgovskih pogodb pod polovico prvotno cene padle; ker se dalje naše današnje poljedelsko poBtavodajstvo na hipotekarna bremena, lego zemljišč in gospodarski način popolnoma nič ne ozira, je lahko umljivo, da kmečki stan sili vedno bolj in bolj na preustrojitev zemljiških davkov. V zadnjih desetletjih se je skrbelo za hlagor vseh drugih stanov, samo za kmeta se ni nič storilo, temveč ga pušča stanja in moči in gleda za seboj prvih pegojev udejstvujoči kip, blagor mu, ki je dozorel v ognju zatajevanja in boli in je oko njegovo liki orlovo čisto, jasno, mirno in pogumno. To ste Vi I Srečen ki je sejal in že vidi aetve idoče v klasje, in je zidal in vidi dogo* tovljeno spalnico, kjer bo vsnul, in je hodil in atopa pod večer v senco da odpočije. To ute Vi 1 Zakaj največe zlo in dobro je mladobt in življenje mladih, kapital ki ž njim nerazsodni razsipno živi in v starosti mre brez moči in brez obreBti in kapitala. Modri pa je šel in ga je naložil in mu je donesel obilega naraščaja. To ste Vi ! Bazni bo poti do ciljev a malo jih je gotovih, še manj jih je, ki so prišli po ovinkih na pot ki je edini in pravi, zakaj tudi luč pojema čim veča je raz dal a in čim več je želj in teženj v srcu tem slabša, tem manjša je želja, ena „najvišja, želja po popolnosti in sorodstvu božanstva. Zapisano je bilo v vseh srcih: Beg, a mnogi so iskali in vlada brez usmiljenja propadati pod pritiskom neznosne teže davkov. Ali ne uvidi avstrijska vlada, da leze kmečki stan, kateri bi moral biti državi ,glavna podpora, v vedno večje dolgove, ker ni v stanu si pridobiti pri gospodarstvu svojega zemljišča za se in za svoje vsaj minimalnega živeža in je prisiljen delati za poplačilo gospodarskih Btroškov in v poplačilo neopravičeno visoke zemljiščne dače leto na leto nove dolgove. Da se bremena dolgov kmečkega stanu v zadnjih letih vedno večajo, je vendar statistično dokazano I Ali je čudno, če kmet nad svojim gospodarskim položajem obupava, ko vidi, čeravno kot trpinčena živina od 4. zjutraj do pozne noči neprenehoma dela, da si pri tem komaj toliko pridela, da more sebe in svojo družino vsaj za silo preživiti. In od takega poljedelca si drzne še država tirjati davke, katere poplača le s tem, da Bi nakoplje novih dolgov. Ni H t" izsesavanje v skrajni stiski ? I Vlada bode torej imela na vesti pogin kmečkega Btanu, če ne uvede nemudoma na pravičnih načelih temelju-jočo preosnovo zemljiških davkov. Podpisani stavijo torej preolog: Visoka zbornica naj sklene: Vlada se poživlja, da predloži visoki zbornici načrt o uravnavi zemljiških davkov, v katerem tvori resnično doseženi čisti dobiček podlago pri odmerjanju davkov, ki se dalje ozira na hipotekarna bremena, lego zemljiških kosov, in na način gospodarjenja.u Krepke besede, ki so v starem parlamentu bile redke. Dog daj poslancem našim moči, da bodo započeto delo izvršili v blagor svojih volilcev in zaupanje volivcev jim je gotovo ! Državni zbor. V torek dne 22. julija se je vršila de ti a iti v na volitev predsedstva državnega zbora. Za predsednika je bil s 311 glasovi izvoljen dr. VVeisskirchner, za niso ga našli več, ker ni isto .pozemska sreča* in „Pax Dei*. Uče dandanes družba nadljudi in išče popolnosti, ustvarjajoč z nervozno težnjo fantome napuha materije, fintazije, ob njih se navdaja z vražami v .hnmaniteto prostosti" in , pada, gine, mre... In moč, in volja, ! in luč? Nikjer, nikod. In vera in ljubav? Nikjer, nikod I In Breča in plodovi? Zablode, zmešnjave, obup ! Izumreti morajo polagoma še veči optimisti dokler iščejo v sebi svoj vzrok, dokler niso zapisali v ! svoj spomin besed slovanskega kronista : para prah i dum! In le B'g je velik in le On je mogočen in le Oi je začetnik vsega.. Pozdravljeni I Pozdravljeni Vi, ki ste stopili preko ograje v odmerjene Vam prostore, da delate in se borite in trpite. To in pohod v gosti, to je samo korak v mračno, hladno zidovje katedrale, in mir je v nji in nikjer, nikjer ni na svetu toliko sreče ko tu in daBi bo daleč šumni akordi življenja, ki poraja slasti a ta Ji prelija kri in solze in bo njegove trofeje izgubljena in strta srca. Pozdravljeni! So meja last težki trudi in težke skrbi podpredsednika Čeh dr. Z a če k in Poljak dr. Starczyn8ki. V sredo 23. julija je zbornica sklenila, naj se spremeni melioracijski zakon, ter naj ae dajo večje vsote za podpore kmečkemu stanu. Dr. Šušteršič je predlagal v imenu legitimacijskega odseka, naj zbornica odobri volitve poBlancev, proti katerim ni bilo pritožbe. Sprejeto. Zadnja točka je biln poročilo o mnogoterih nujnih predlogih za državne podpore vsled toče, povodnji in drugih uim. Z* letos je vlada v ta namen odločila tri milijone kron. Ker pa je na milijone škode po raznih deželah, zato je vlada že v odBeku obljubila, da hoče po potrebi uporabiti višji kredit. Glavni govornik v tej točki je bil štajerski slovenski poslanec Roškar. Treba je poudariti, da se je prvo zasedanje nove zbornice zaključilo z lepim govorom slovenskega krščanskega kmeta. S tem je bilo zasedanje zaključeno. »Slovenski klub" na delu. Na kratko naj označimo predloge in interpelacije ^Slovenskega klub»“. — Vložil se je predlog, naj imajo državni uslužbenci na železnici iste olajšave ko uradniki. Ker je zemljiški davek previsok in neprimeren, je vložil „Slovenski klub“ predlog, naj Be zemljiški davek pravično preuredi in določi po čistem dohodku. Nadalje je bil stavljen od naših poslancev predlog, naj se nravna in zniža osebni dohodninski davek v smislu kmečkih zahtev. Predlagali so nadalje, naj Be Idrija zveže z železnico. Predlagali bo tudi, naj se izboljšajo razmere pisarniškim oticijantom. * * * V torek in sredo je imela Bejo tudi gosposka zbornica. Novice. Gregorčičeve pesmi. — Ker izide nov zvezek Gregorčičevih pesmi, zato prosimo vse pokojnikove znance in pri- in brezupno je včasih življenje mojih načrtov in dnevov minulih sence se vlačijo za menoj. Samotni in nesigurni so vsi poti moti moji. So temni pogledi na temno bodočnost in vse lepo in vzvišeno sem akoro pozabil vstran od matere, daleč od bratov, ločen od domovja, Bam in nikomur drag in znan, odkar smo se ločili... Pozdravljeni I Svoj skromni glas pošiljam do oltarjev, ki bodo inavgurirali Vaših src in duš velika življenja in težka dela, ki bodo vžgala mlado moč za gigantske napore moža, in odprle oči njim ki so izbrali Luč in Resnico in bodo oznanjevali bolnim in slepim in zapuščenim in šipkim in tudi meni človeškega življenja edini pravi namen: Boga! Pozdravljeni 1 Ki prihajate z oljko mira in Bte izbrani mnogim v izgled, vsem v pomoč, pozdravljeni mladi po letih, veliki po sigurnosti misli nezmotljivi v upih in nadah ki jih stavite Vanj) On Vas spremi in ohranil Pozdravljeni! Iv. M o h o r o v. jatelje, da blagovolijo doposlati Gregorčičeve še neobjavljene prigodnice, napitnice, grobne napise itd. Naslov: „Sol-ski Dom" v Gorici. Duhovniške vesti. — Vikar šte-ierjanski preč. gosp. lomni Rotarje vpokoier; za kaplana v Podmelc pride č. g. Miklavž Sedej. , Kmečko vprašanje naj gredo študirat Ijodje, ki pisarijo v .Sočo-, predno hočejo kaj pisati, sicer napišejo same bedarije. .Soča' fe je spravila nad „Primorski List", ki je imel članek o potrebi povzdige živinoreje. Dotični članek ne zahteva, naj se srbska moja zapre — to se je „Sočinemn“ pisarju sanjalo — zahteva pa, naj se zapro meje dragih balkanskih držav, iz katerih se uvaža k nam okužena živina. Glede srbskega uvoza pa naj se določijo normalni tarifi, da Srbija ne bo imela takih za našega kmeta škodljivih ugodnosti, ko droga leta. „Sočau piše, da je našema kmeta vseeno, če je živinski uvoz meja odprta ali zaprta. Če je to res, potem je našemu kmetu tndi vseeno, če proda svoj par voličev za 250 ali pa 150 gl. Resnica je, da cena naši živini pada vedno bolj, cena mesu raste. Tega ni kriv naš kmet, ampak tisti prekupčevalci in oderuhi, ki dero kmeta in delavca in to so tisti l ndje, ki pojo pri nas slavo liberalizma. Saj razumemo, zakaj „SočaH tako piše. Je pač glasilo oderuhov. Štrekelj se je — izgubil I — Zastopnik naših liberalcev v državnem zboru Štrekelj se, kakor znano, ne odlikaje baš po preveliki bistroumnosti. V sredo je zamenjal poslansko zbornico z gosposko in jo je mesto med poslance, kjer je njegov sedež, krenil naravnost v zbo-rovalnico gosposke zbornice sredi med žlahtne plemiče. ViBoki gospodje so no-vodošlega člana perske zbornice z začudenjem C{jledova|i, dokler niso prišli na to, da je ta imenitni mož Štrekelj, potovalni učitelj in poslanec s Krasa. Predsednik gosposke zbornice, knez Windisch-graets, je poslal k Štreklju, ki se je šopiril med visoko gospodo, grofa Maren-zija, vodjo gosposkozbornične predaed-stvene pisarne, Marenzi je Štreklja uljn-dno opozoril, da se je zmotil in da je poslanska zbornica na drugi strani, nakar je Alojzij Štrekelj med bučnim smehom izginil iz zbornice. Listi poročajo o tem in delajo opazke o Štreklje- vi bistroumnosti. Tako žalostno se je nehal privi in zadnji nastop Štreklja v zbornici lordov. Ubogi Štrekelj I Saj je glede na svoj osebni značaj boljši kakor Gabršček, ki ga je poslal na Dunaj in le to napako ima, da nima ne govorniškega ne drugih talentov in da brezmejno spoštuje Hribarja, s katerim se glede na duševno obzorje častno meri. Samo tega še ni storil Hribar, da bi poslansko zbornico zamenjal z gosposko, dasi bi rad, če bi se dalo. O izgubljenem poslancu so pisali razni listi. Seveda bi mož to rad utajil; a se mu ne posreči, ker Btvar je bila preveč očividna, Res častitati je treba kraškim liberalcem, da so vsilili ljudstvu takega poslanca. Ubogi poslanec, ki še državnega zbora ne poznal Tržaški .No- vi list*1 piše o tem : „Mi pa pravimo : še bolj ubogi Kraševci I Smešna je ta do-godba, ali tudi žalostna, ker mož, ki zastopa narod, postavlja v zasmeh sebe in svojo volivce................. Ali naj tuji svet res miali, kakoršen poslanec, takšni volivci? Kraševci, spametujte se vendar že enkrat in ne volite več ljudi, ki Vas sramotijo pred svetom.— Seveda se razteza 4naša častitka tndi na ijaboz.* Levpe. — Morilca prijeta. — V Trstu so prijeli brata Deltina, češ da sta umorila kočijaža Praznika in Mogoroviča. E len, Karol, je star 21 let, dragi Mario 19 let. Pristojna sta v Videm na Laškem. — Vendar policija še ni gotova, če sta ta dva morilca. — Blagoslovljenje novih zvonov. — V soboto ob 10'/a dopoldne je na drž. kolodvora prevzv. knezonadškof blagoslovil zvonove, namenjene za cerkev na Št. Viški gori. — Toča je padala včeraj po noči v gor. Furlaniji okrog Ronkov, drugod po Furlaniji je suša. Iz goriške okolice. g Lepa slavnost v Solkanu. — V nedeljo, 4. avgusta, imeli boino v Solkanu lepo slovesnost. Prejšnji dan dospe namreč iz Rima veleč. g. dr. Josip Srebernič, naš rojak in bo prihodnji dan prvikrat opravil doma najsv. daritev. Novo sv. mašo je imel lani o Vseh Svetih v Rimu, daleč od svoje domovine, a ko ga po dolgih letih sprejmemo zopet v svojo sredo in to kot svečenika Gospodovega, naj se to izvrši slovesno, zlasti še, ker je dobil od sv. Očeta Pija X. dovoljenje, da podeli po slovesni sv. maši apostoljski blagoslov združen s popolnim odpustkom Nekaj pa je tukaj prav posebno vredno, da se omeni. Veleč. g. doktor je bil po končanih gimnazijskih študijah enoletni prostovoljec, postal je častnik v reservi, ko je dovršil visoke šole je podučeval že jedno leto ua goriški gimnaziji, bil je že torej pri kruhu in sicer boljšem, l.aker ga bo imel sedaj, a je vendar vse popustil ter se posvetil službi Gospodovi, postal je duhovnik. - Solkanski mladeniči, kaj pravite, kdo veo ve in kdo uči prav: on, ki bo učil ljudi Kristusov evangelij ali oni, ki hodijo k nam učit Vas evangelij nasproten Kristusovemu, Vas vabit v društva protivna križu. Ni mogoče, da bi Vas oboji prav učili, eden je v zmoti. Kdo? Pomislite in primerjajte tudi znanost iu način življenja jednega in družili. Solkanci pokažite, da znate ceniti moža, ki bi si ga marsikatera občimi želela imenovati rojaka, a je le naši dano, iu okrasite hiše z maji in zastavami! Vam pa, velečastiti g. doktor, želimo srečen povratek v domovino, ki bo radostna sprejela sina. g Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Solkanu je bilo ustanovljeno dne 28. julija. Gosp. kaplan Novak je govoril lepo o programu društva ter narisal razloček med krščanstvom iu protikrščanstvom. Za predsednika je bil izvoljen g. prof. Makuc, v ostali; odbor pa 5 mož in 2 gospodični. Članarina se je določila na 2 K g Požar. — Dne 30. julija so imeli v Solkanu požar. Zgorel je hlev za goveda in kopa slame. V nevarnosti ste bili 2 hiši, ki ste pod jedno streho, a odločnemu delovanju se je posrečilo ogenj omejiti. Pohvalno moramo omeniti poleg domačih res nevstrašenih ljudi, poleg našega ženstva, ki je neumorno donašalo vodo, tudi ognjegascev z državnega kolodvora, ki so s svojo ročno gasilnico peš pritekli v diru od postaje našim v pomoč in ostali na licu mesta, dokler ni pila nevarnost odstranjena. Zažgali so baje otroci, pogorelec Ivan Doljak pa ima veliko škodo, ker je zgorela vs. krma, ki je letos zavoljo suše nad vse draga. g Obesil se je v nedeljo na C»-rovem kolon Colja v lastnem stanovanju. Revežu se je najbrže zmešalo; bil je sicer priden in pošten mož. g Umrl je v Orehorljah po dolgi bolezni občneznani posest, gosp. Blaž Ušaj, star 75 let Pogreb je bil v 9redo ob 9h dopoldne. Mir njegovi duši I Iz kanalskega okraja. ki Ceste. — Kanalski okraj je reven na cestah. A bližajo se boljši časi. Sedaj se že gradi cesta od Vrhovlja, čez Marija Celj na Kambreško in Srednje in costa ob Idriji pri meji. Jaseni bo končana cesta iz Ročinja na Kambreško. Pri Avčah je odpravljen oni strmi klanec in je napravljena lepa cesta. ki Nova cesta se bo gradila črez banjško in kalako planoto. Začetek ceste je Grgar; od tam se bo dvigala gor v Bate, iz Bat popelje na Banjšice in na* prej v Kal, od tam skozi Levpo v Avče. Ta skozi in skozi na štiri metre širokosti proračunjena cesta se povspne od 300 metrov nad morjem (Grgar) blizu do 700 (med Banjšicami in Kalom) ter pade zopet na 200 m (Avče). Proračnnjena je na 380.000 K. Država je obljubila 60%. Opati je tndi na deželno podporo. Za to cesto, kakor tadi za drage, se je mnogo tradil posl. dr. Anton Gregorčič. Prebivalci kanalskega okraja so mu zalo hvaležni. ki Hudo sušo imajo na Kanalskem. Uničila je fižol in turšico. Sadje in grozdje je v nevarnosti. Big daj kmalu dežja. ki Iz ust naprednjakov kmetov se sliši, da se bo sklical v Kanalu shod slovenske kmečke (Frankove) stranke. Naprednjaki I Ako Vam je res za kmetov blagor, pristopite h „ Kmečki zveziu, pa bo mir in red na Kanalskem. Ako pa nečete, Vam je le za nasprotovanje. ki Nadvojvoda Leopold Salvator se je peljal v nedeljo z avtomobilom iz Gorice na Tolminsko. Msd Plavami in Desklami je srečal kočijo, ki je bil vanjo vprežen krasen poni. Živali ca se ustraši ropota, skoči v stran ter se v gramoza odrgne in rani. Nadvojvoda je izstopil ter ubogo žival pomiril. Iz ajdovskega okraja. a Spominsko ploščo postavi dne 1. septembra Simonu Gregorčiča županstvo Rihenberg. a V Batujah je imelo .Slov. izobraževalno društvo za Batuje-Salo" dne 28. julija svojo prvo veselico, ki se je pri številni vdeležbi v vsakem oz'ra dobro obnesla in ki je pokazala, da ima društvo vse pogoje za dolg, plodonosen obstanek, ki ga je želeti vsakemu društvo, ki mu je namen ljudska izobrazba. I3rez pretirane hvale moramo društvu čestitati na tako izbornem nastopu pevce/ in igralcev, ki so bili večinoma pri tej veselici prvič na odru. Pevske točke so se izvajale z veliko natančnostjo in preciznostjo v taktu in dinamiki in vsa hvala gre v tem poleg pevcev preč. g. župniku I. Lebanu, ki je pevce izvežbal in dirigiral. Izmed pevskih točk je osobito ugajala skladba g. V. Vodopivca „Pogled v nedolžno okou, ki se je na spločno zahtevo morala ponoviti. Deklamaciji „Domovini“ in „Hajdu-kovc oporoka" sta se vriili gladko. Posebno zadaja, ki jo je govoril deklamator v bolgarski narodni noši, je jako ngsjala. Obilo smeha je vzbudil šaljivi prizor „Kmet in fotograf". Tadi šaloigra „Kmet H-rod" se je dobro igrala. Igralec, ki jo predstavljal „kmeta Heroda", kaže lepe zmožnosti za oder in je le želeti, da bi o priliki še nastopil. Tadi OBtale vloge so bii« v dobrih rokah. Med posameznimi točkami so vdar-jali črniški tamburaši. Bili smo naravnost presenečeni, ko smo slišali to lepo tam-buranje zbora, ki je bil Š9 le nedavno vstanovljen, a igra že z večjo eleganco in gotovostjo kakor kak star, izurjen zbor. Vsa čast Vam, vrli mladeniči iz Batuj, -Sela in Črnič, ki ste nastopili pri tej veselici, in Vašim voditeljem I V lep namen ste se združili, Vaš cilj je ljudska izobrazba med domačim ljudstvom in dosežete ga tudi, če bodete hodili po poti, ki ste jo nastopili I a Dež in strela — Iz Rihemberga pišejo: Po dolgem pričakovanju smo vendar dobili v četrtek nekoliko dežja, kar je pa za silno suho zemljo le malo. -Žal pa da moramo zabeležiti tudi zelo občutljivo nesrečo, ki jo je prinesel s seboj dež. Strela je namreč udarila v podružno cerkvico sv. Katarine ter povzročila precejšnjo škodo na strehi in zvoniku, kar bo menda zahtevalo nujne poprave da se ne zgodi še kaka večja nesreča. Pri tem je strela ubila Lovrenca Vidmar kravo v hlevu, ki stoji bližje zvonika. Pri Bizjakih pa je strela predrla skozi dimnik v hišo Pavla Bizjak ter provzročila na hišni opravi mnogo škode, da je prav čudovito. Jz tolminskega okraja. t Namestnik princ llohenlohc v Tolminu. — Gospod namestnik princ Hohenlohe je dospel v Tolmin v spremstvu g. okrajnega glavarja Princiga v pondeljek ob 10. in pol uri dopolndne. Pri slavoloku ga je v slovenskem jezika pozdravil župan g. Oskar Gabršček ter mu izrazil vdanost in zvestobo tukajšnjega prebivalstva do vladarske hiše in Arstrije. Gospod namestnik mu je istotako odgovoril v slovenskem jezika ter obljubit vsestransko podporo tolminskemu okraja. Na to so mu bili po vrsti predstavljeni občinski odborniki, duhovščina, sodnijski in politični uradniki, učiteljstvo in načelnik gasilcev, ki so bili vsi navzoči. Gospod namestnik je obiskal tekom dneva vse urade, si ogledal gasilni dom in veleza-nimiva „Korita" z rekama Tolminko in -Zalašco ter Dantejevo jamo. Trg je bil okrašen s trobojnicami. Na večer je bila razsvetljava. Gospod namestnik je napravil na prebivalstvo zaradi svojega prijaznega vedenja jako ugoden utis. V pondeljek ob 11. uri prišel je v 'Toinin; v torek ob l/s8 uri dopoldne v Kobarid iu od tam odšel je na Bovško. Ustavi se le v večjih krajih; hodi okoli brez uniforme v civilni obleki; sprejemi povsod oficijelni. t Pogreb preč. g. Karola Peucin, ki se je vršil pretekli petek, je bil jako lep. Spremilo je pok. zlatomašnika k večnemu počitku 20 duhovnikov, sobratov. Pogreb je vodil preč. inonsignor J. Kragelj, dekan tolminski. t Glavna sečnja je končana. Pridelalo se je še l/4 manj sena kot lani in že lani ga je bilo malo. Seno je že sedaj po 6 K kvintal. Čuje se da je na Goriškem še manj sena. t Planšarstvo. —■ Kakor se kaže bo fond, ki se je založil v zadnjem zasedanju dež. zbora v prilog planšarstvu, premajhen, ker potrebe so silo velike in planšarji se v velikem številu oglašajo za podporo. t Cesar pride nadzorovat obmejne bataljone o pritožno iti velikih vojaških vaj. Baje se mu bo predstavil koroški brambovski bataljon št. 4 na Tolminskem. t Samomor. — Udrelil so je v petek dne 26. jalija ob t '/a zjatrej v Idriji pri Bači, 20 letni Kancler Josip iz Solkana. Gnala ga je k temu neozdravljiva bolezen. t Strašno nesrečo zadela je vas Ponikve 30. julija zvečer ob 7. uri začelo je goreti v hiši št. 27 ter bo je ogenj naglo širil po vasi. Zgorel je večji del vaBi, gotovo nad 20 hiš in mnogo dragih gospodarskih poslopij. Ker je bilo ljudstvo na polju pri dela in se je ogenj bliskoma širil, se je dalo le malo rešiti. V hiši, v kateri je nastal ogenj, zgorela sta tudi 2 vola in 3 krave. Bili so po večini zavarovani, žal da po večini le za male všote. Škoda ogromna. Natančno med požarom ni bilo mogoče konstatirati. — Baje je zgorel tudi en otrok. Iz kobariškega okraja. kd Zadnji piš — v torek pred sv. Mohorjem je napravil veliko škode. Na Iderskem in v Smasti je prevrgel polno sadnega drevja. V planini na Matajurju je ubilo konja in več krav. kd E'ektrične naprave v Soški dolini. — Dne 4. septembra bo prišla komisija, ki bo pregledovala svet in preiskovala vodne moči med Bovcem in Kobaridom. Pri izlivu Koritnice mislijo napraviti 1 jez, predor skozi Polovnik in voda bi prihajala na svitlo za kobariškim gradom, drugi jez napraviti mislijo nad Srpenico, vjeti Boko, Loj in Učo in zopet to vodo speljati za ko-baritski grad. Tukaj na trnovskem svetu naj bi bila centrala, kjer bi voda gonila 9 turbin, vsaka po 3—4000 konjskih sil. Iz cerkljanskega okraja. c Cerkno. — Abstinenčno gibanje se je zadnje čase pojavilo tudi pri nas. Ali je prišlo le v goste, ali se stalno naseli, še ni znano. Namen mu je odpraviti ali vsaj omejiti nesrečno žganjepilje. Vsem dobromislečim kličemo: Pomagajte! c Liberalna čitalnica je zopet poslala dva svoja člana v prižon. Jedla bosta tamkaj ričet menda 4 dni I Kaj je krivo nereda in surovosti, ki se zdaj tako gdstoma pojavlja mej našo napredno mladino ? Ali plesi pri Firbarju v gasi? Zakaj se trpe? — Ali morda nekatere knjige in časniki, ki so na izber čiialničarjem ? Zakaj stariši puščajo svoje otroke v čitalnico? — Ali morda tisti proBluli mladenič iz Žirov, ki bi bil kmali izgubil življenje? Zakaj parna na-preni mladeniči družbo delajo? Ztkaj ga ni naša sodnija obe zadnji pravdi izgnala iz naše občine ? To smo pričakovali vsi iu zelo se čudimo, da se ni zgodilo. — G. sodnik sedaj menda izstopi iz čitalnice. c Na Porezen naše kat. slov. izobraževalno društvo ne pojde za vznožje Rakovščeku in Trčeku. Naj se enkrat širša javnost poduči, kaki elementi vodijo tukajšnjo planinsko podružnico; naj se zazna kako čitalnica v naprednih rokah izobražuje, poje, vsestransko napreduje 1 Kaj bodo delali naši napredni čitalničarji ob istem slaviju? Pili bodo in plesali bodo I To znajo, v tem napredujejo 1 c Novaki. — Veselica, ki jo je imelo prirediti pri nas naše bratsko društvo iz Csrkna dne 11. augusta, se radi slavnosti na Porezan preloži. Opozarjamo pa naše ljudstvo, da na Po-reznu ne bo nobene sv. maše, ampak le blagoslovil bo župnik Klopčič planinsko kočo ob 11. uri zjutraj. c V uedeljo, dne 21. junija je priredilo nevaško izobraževalno društvo javen Bhod za ženstvo. Kurat Abram je govoril o izobrazbi ženske ter o njeni agitacijski nalogi. Dobra misel! Tudi ženstvo moramo izvežbati za vsestranski boj, ki so nam vsiljuje. c Istega dne popoludne je bil shod Kmetijskega društva v Leskovici, ki šteje med Novačani precej udov. Šcoda, da se radi tega shoda mnogi niso udeležili kmečkega shoda v Cerknem. Čujemo da skoro vsi pristopijo k „Kmečki zvezi". c Konja je zvit tat ukradel na porezenški planini. Odpeljal ga je čez Poljane, Škofjo Loko v Ljubljano. Temna noč ga krila. Orožniki pridno stičejo za njim, a dozdaj zaman. Približno o tem časa lani pa je skoro gotovo isti tat ukradel na isti planini — vola. c Bukovo. — V bukovskem, nevtralnem bralnem in gospodarskem dru- štvu se je zadnji čbb pojavila neka notranja kriza, kapnik je izstopil, ž njim tudi list ^Slovenec"; eden naprednih odbornikov jo je hotel radi jako delikatne stvari popihati v Ameriko, a društveni tajnik, ki je istotako delikatno prizadet v bukovski javnosti, jo najbrže popiše v Pruse. Nevtralnost se pač ni obnesla. Za to pa, pošteni Bukovci, postavite društvo na kršč. katoliško stališče in stopite v bratsko zvezo z drugimi kat. društvi v okraja. c Orehek. — Veselica cerkljanskega bratskega društva se je dobro obnesla. Vstopnina je bila najnižja (po 20 h) in se je vendar nabralo toliko, da dobi cerkev okoli 30 K, cerkljanski pevski sklad pa 20 K. Mnogi so bili sploh oproščeni vsake vstopnine. Pevci so lepo peli — igralci in igralke so spretno igrali, a gavor akademika Kemperla je možakom in drugim globoko segel v srce 1 Čast I — Za sklep veselice so zbrani, pozvani od dekana, v proslavo ljudskega cesarja zapeli veličanstveno cesarsko himno. MarBikako oko je rosilo solze... ;J Mej navzočimi Brno opazili veliko Bakovcev obeh strank I Prav tako. Naj padejo vBi predsodki ! Na svidenje na Bukovem 1 c lz Bukovega. — (Kmečka zveza.) — Stoletje za stoletjem mine. Hitro beži čas naprej in s časom sred se spreminjajo istotako tudi šege in potrebe ljudstva. Bodi na kratko povedano. Včasih na pr. preprosti km st ni vedel, kaj je politika in še je sploh kaka taka zver na svetu. Dokler ni bila naša država ustavna, tudi ni bilo potreba kmetu znanja politike. Toda dandanes, posebno sedaj za časa splošne in enake volilne pravice, je postalo drugače. Spremenil se je čas, spremenile razmere, in vsak kmet, ki se zaveda svojega stanu in svoje dolžnosti, mora kolikor toliko biti tudi politik, da bo vedel na kakšnih načelih stoji mož, za kterega hoče on glasovati ob volitvah. Toda kaj je kmet posameznik? Ako hočejo kmetje kaj doseči se morajo združiti v eno celoto, in ta celota ima še le potem vpliv. Združite se toraj kmetje v .Kmetsko zvezo". Združite se v nekak domač parlament. V vaši slogi in resni trezni politiki vaše organizacije je odvisna tudi vaša na-daljna bodočnost. Združite se toraj kmetje, bodite ponosni na svoj stan in glejte samozavestno v svet, saj en vaš glas velja toliko kakor pa baronov. Pod zaščito edinosti mora biti vaš stan povzdignjen. zastopnika omenjenega oskrbništva, tajnik A. Bisiack in ravnatelj g. inženir lt. Penso. Tainik je kot zastopnik predsednika vit. E. IIo!zer-ja otvoril, tečaj z nagovorom, v katerem je obžaloval, da se predsednik ni mogel udeležiti otvoritve, na kar se je zahvalil okrajnemu glavarju gosp A. Rebek-u in župana Franceta Štolfa za njiju izredno sodelovanje pri prireditvi nadaljevalnega tečaja ; istotako ae je zahvalil tudi vsem drugim, ki so i pripomogli, da se je tečaj otvoril. Ome-\ njal je veliko važnost pouka za posamezne obrti, na kar se je še spomnil delovanja, kateremu se posveča v tej zadevi urad za pospeševanje obrti pri c. 1 kr. trgovinskemu ministerstvu. Konečno je predstavil nčencem učitelja - strokovnjaka Matijo Kunc-a. Učitelj Kunc je poudarjaj važnost nadaljevalnega tečaja, in, ker sam krojač, je nčencem obširno razložil, kake koristi se dosežejo na podlagi tega pouka. Okrajni glavar je izpodbojni nato učence, naj pridno obiskujejo tečaj. Iz komenskega okraja. km Kobilice selivke so se pojavile v veliki množini po Krasu. Pomikajo bo od Pliskovic« proti Škrbini in žrejo vse, kar dobijo. Okoli Pliskovice in Gabrovice so napravile baje mnogo škode in sicer ne samo po travnikih, ampak tudi po drevju. Gospodarske vesli. a Vin«ka trta razvija se še vedno jako lepo. Nekateri vinogradniki pravijo, da niso še videli svoje življenje tako i lepega grozdja, kot je letos. Lepo je ! povsod brez izjeme, osobito pa v novih j nasadih po Vipavskem. Na Krasu je pobila ponekod toča. Da se je razvil letos tako lep zarod, je pač največ pripomoglo lansko bolj suhotno vreme, in se ni zamogla razvijati radi tega pero-uospora. Kdor hoče imeti toraj lep zarod tudi prihodnje leto, naj škropi tudi mladje, ki se razvija sedaj. Staremu listju ne bo peronospora sicer več mnogo škodila, pač pa napravi prav lahko še mnogo kvara na vršičkih. Kakor smo tu pa tam opazili, pričela se je peronospora zadnjih 8 dni nekoliko bolj razvijati. Prej jo je bilo le redko kje videti. Tudi žvepljauje naj se letos ne pozabi, kajti bolezen oidium se že v mnogih vinogradih dobro pozna. Prvo zrelo grozdje je bilo opaziti v bližnjih vinogradih v Gorici 18. t. m. Iz bovškega okraja. b Diamantovo slavlje. — Redko svečanost smo doživeli v Logu pod Mangartom, kajti v nedeljo dne 28. julija praznovala sta diamantovo poroko častitljivi in čili starček Andrej Mrak in njegova bogaboječa soproga Ana. Jabilant je bil rojen 9. avgusta 1822 in jubilan-tinja roj. 10. decembra 1827, tako ds skupaj štejeta 165 let. Spremljali so ju v cerkev njuni otroci in vnuki v spremstvu občinskega zastopa in ostalih vernih duhovnjanov. Le en njun nespravljiv sin je izostal, kar vsi obžaluiejo kakor tudi to okoliščino, da so se Strničani maloštevilno vdeležili. Ob 9. uri je streljanje iz topičev napovedovalo začetek slovesnosti. G. kurat je šel po slavljenca na dom in potem v cerkvi je imel nagovor na jubilanta, v katerem je v krepkih besedah opisal lepo krščansko življenje diaman-to-poročencev in ju postavil za vzgled vsem poslušalcem. Mirsikatero oko seje solzilo ob tej priliki Tadi njega prevzvi-šenost naš knezonadškof Frančišek Borgia je bil obveščen o naši slovesnosti in je podelil svoj nadpastirski blagoslov ja-bilantoma z voščilom vsega dobrega in zveličanskega, nekateri pa gospodje, pod katerimi je služil kakor Cerkvenik bo ae ju vspomnili z darili. Po končani cerkveni slovesnosti so se povabljeni svatje podali v hotel g. Mirtiua Črnota, kjer je bil za nje pripravljen slavnostni prostor in izborna postrežba, Iz sežanskega okraja. s KrojaSčl poučni tečaj v Sežam. — Pretekli pondeljek ae je otvoril r Si-žani ob 10. uri predp. krojaški tečaj, ki ga je priredilo oskrbništvo zavoda za pospeševanje obrti v Gorici. Otvoritvi so prisostvovali okrajni glavar A. Ribek, c. kr. šolski nadzornik M. Kante, žopan F. Štolfa, s podžupani, občinski tajnik J. Hnsjja, tomajski župan A. Papis, in kot Darovi. Za slov. „ Alojzi,jevišfc" so darovali preč. gg.: Krištof Tomšič 20 K; Al-fons Blažko 5 K; El. Mežnaršič 10 K; S. Gregorčič 10 K. Za slov. „Sirotišče“ bo darovali p. n. gg.: Marija Ušaj 1 K; monsignor Janez Lukežič 60 K, in 3 K za društvo .kršč. detoliubov"; Marija Pilhan 50 v; Frančišek Černe 60 v; EnilijaCijan 1 K; Anton Vidmar 40 v; Nekdo 60 v; Ivan Rojoc, župnik, 1 K; Josip Golob, kurat, 1 K. — Bog stotero poplačaj 1 Loterijske številke. 27. julija. Dunaj................. 5 60 23 89 49 Gradec............... 36 20 90 27 69 L., iiotiva y ds pa, ali veste, r^ka) morate pri naku- povn ju -.l.i.l o t-nve irroč-io po-uaarjati uno .Katnrdmer- ? Ker se Vam sicer ufeg- ^ ne primeriti, da dobite ri.i 'i ve ‘en no-snerrekbre/v .<-iivmn, 5 katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj la Kathreinerjeva Kneippova slad n a kava Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okua zrnate kave. Zapomnite ni torej natanko,milo- BtivR ^' im. (Iu dobivat« piisiuo katiireiuerjBvo k » «- /.• u lj v ZH- prtih izvirnih uvojii. z napis ra: > Kutim indrjuva Iv n*-i m .•vit hlatl- nit kuvu« m s sliko župinku KneipoH kot varstveno znamko. J. ZOBNIK, m Gosposka ulica št. 10, priporoča svojo naj večjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jager^rajce. nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd. Vse potrebščine xn g. šivilje in krojače. VIKTOR T0FF0LI velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev. Gorica, via Teatro št. 20 Borlca. vla Semlnario št. 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu CC «*«'. lit. „ fineje 56 „ „ „ bari 60 „ „ „ bolje 56 „ „ „ lucca 70 ., „ „ dalmat. 56 „ ., „ nizza 80 „ „ „ Istrsko 56 „ „ „ najfln. I gl. „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. Velika zaloga vina. j Podpisani prodaja črno ^ .= in belo briško, vipavsko, fur- 2-> lansko in istrsko vino. Pošilja fj, na vse kraje v sodih od 5(3 litrov naprej, ('.eni* zmerne. 0 Postrežba ločna in poštena. - Se priporoča. Js Josip Toroš, " Via Ponte Isonzo 6. rr s Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsveče prve In druge vrste, namreč ob */* kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-matnn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. And. Fajt. pok. izvedenec (»orlon tekallšče Ir. Josipa št. 2 (lastna hiša, Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k- hor z a nove maše in godove, kolacv a a birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. f Ul jjj U iti f fr iv ! T /\1rnwn A • ^ l Prave In edine žel. kapljice s inamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekoBljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno iličico (Varitvens mamka) popije.— Okrepi ielodec, atorč, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tadi storč, da človek raje ji. ^ Cena steklenici 60 vin. Izkaz dohodkov in stroškov občine Grahovo. skupna i b d a ven a o b č 1 n a Leto Grahovo Podbrdo Stržišče Obloke Nem.Rut Grahovo Kneža K v K v K v K v K v K v K v 1902 dohodkov . 1321 Ki •-i.il-j ti.") 1586 69 1671 tli 2182 93 2013 15 2531 90 stroškov . •1321 46 1713 37 1124 08 903 II 1848 18 1645 73 38u4 93 gotovine 569 28 462 01 768 90 :i34 75 367 72 dolga . . . i83 80 • ' 1273 03 1903 dohodkov . 5953 19 5357 05 1016 04 1821 77 929 tli 2911 90 1670 13 stroški.v . 5953 19 2315 40 1451 09 1241 56 1002 58 1624 65 3661 43 gotovine . 30-11 63 583 21 1287 36 dolga . . . K)Ut 17 435 05 ' 73 57 1991 30 1904 dohodkov . II833 2(i 12752 58 2354 82 5126 25 2065 26 8211 99 5783 01 stroškov . 11833 26 7211 58 2604 (11 2401 21 2406 23 3853 45 7879 27 gotovine dolga . . . 1966 22 5511 249 99 3065 01 340 97 4357 64 2096 26 1905 dohodkov . 9510 92 13023 56 1970 14 7270 46 1754 77 11188 20 4022 29 stroškov (1510 92 9960 10 1832 Ki 2581 10 2158 70 3403 3K 6101 85 gotovine 3063 45 137 98 4689 36 778-1 82 dolga . . . 1140 13 453 93 • 2081 56 1906 dohodkov . 7417 ■18 8618 55 1747 32 680-1 73 1759 71 11835 17 2851 47 stroškov 7117 48 4241 13 1871 97 1257 ;>6 1872 92 5159 -Iti 5589 67 gotovine 4377 42 5547 5fi 6675 71 dolga . . . 3054 06 124 65 113 21 • 2738 20 Županstvo Grahovo. Tajnik: Anton Mauri. Župan: Jožef Golob. m Y*A h VALA podpisano cerhneno oskrlmižt-oo se pran srelio in mlano zaluialjuje freiizirišeiieniii kiiezo-natlškotii /a |iosne-C*enje znonon, blaijoralntMiiu j|0S|wtln postajenačelnihu držan-itejia kolotluora w Gorici, kateri nam je dal na razpolaijo prostor za posuečenje, in osem dnnjim dobrotnikom, kateri so se trudili za posueienje znoiion. Cerkveno oskrbnišlvo na Št. Viški gori dne 28. julija 1907. leSSEZSSEZcISEZcIEZai Hotel pri zlatem jelenu v Gorici. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. JMad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, keglišče. — Izborna kuhinja. — JMzemsko in puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. — Za prečastito duhovščino soba seperatna zmiraj na razpolago. Za nmogobrojen obisk se toplo priporoča udani A. Dekleva. 3ES9SES3SESSIPS9I k jCentralna posojilnica6 *r registrovana zadruga v gorici, ulica Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice pn G°L na vhnjižbo po S’|2 Hranilne vloge se obrestujejo po 4x/2 od sto. J © Tl 03 & 03 a o a o S o s h o M o p- I Prosiva zahtevati listke I Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (lraverze)t cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nore aaerlkuske bl*sajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. 6 htevati 1 i s t k. e 1 Posor! Eno kt-otlo nagrade!