©©HMmMMGLAS —toX^VI - št.79 - CENA 70 SIT Kranj, torek, 12. oktobra 1993 Da bomo gradili avtoceste je jasno Kaj pa obstoječe ceste pozimi? Ni več izgledov in možnosti, da bi se sistemsko in organizacijsko zimsko vzdrževanje cest spremenilo. 31. decembra o polnoči pa bodo cestnim podjetjem po sedanjih pogodbah prenehale obveznosti in odgovornosti na cestah. 11. oktobra - Prihodnje leto bomo gradili avtoceste. Kje, je že ve* ali Janj znano, koliko in predvsem kako, pa se bo moralo še izkristalizirati. Zna-no je tudi, da bo to zimo vzdrževanje cest moralo potekati Se po starem, saj ni več možnosti, da bi se 8*temsko in organizacijsko »tvari uredile drugače, pa čeprav se je zakonodaja spremenila. Glede na dolgoročno napoved nemških Meteorologov, da se bo S2S?t ponovila zima iz leta «52/53, pa se kaj lahko zgodi, da bo potreben Se en ***on in sicer sprejem po hitrem postopku, da naj bo Na štirih kolesih Danes teden, 19. oktobra, bo v Gorenjskem glasu izšla zanimiva priloga z naslovom Na štirih kolesih. V njej boste prebrali vse, kar je v zvezi z avtomobili in avtomobilizmom; od ponudbe, vzdrževanja, nasvetov pred zimo, servisiranja. Ob tem pa naj vas že zdaj spomnimo, da bo podrobno obrazloženo tudi dvojno jamstvo iz tako imenovanega obveznega zavarovanja oziroma zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Dvojno jamstvo je namreč 5. oktobra uvedla Zavarovalnica Triglav d.d. - Območna enota Kranj, (až) tudi ta zima taksna, kot so bile zadnja leta. Z določbami o gospodarskih javnih službah so ceste in pripadajoča cestna infrastruktura ter oprema postali last države. S tem je pretrgana že zadnja vez z dosedanjim zakonom o cestah in cestnim podjetjem je edina povezava z njimi ostala le še pogodba z ministrstvom za promet in zveze. S tem pa je tudi jasno in gotovo, da sedanje pogodbe o vzdrževanju veljajo le še do 31. decembra do polnoči. Potem pa bodo dosedanjim upravljalcem in vzdrževalcem prenehale obveznosti in sedanje odgovornosti. Nekateri se že hudomušno sprašujejo, ali bo zato potreben sprejem zakona po hitrem postopku, da bo tudi letošnja zima takšna, kot so bile dosedanje v zadnjih letih. Več na 3. strani. A. Žalar ima festival festivalov e (Tf: oktobra - Zamisel Oktober v Kranju je recimo uspela. V petek, 8. oktobra, zvečer Gore iit Drav takrat in kakšne pol urej prej zelo slabemu vremenu) večnamenska dvorana ,*Hil«ega sejma v pravem pomenu besede delovala kot festival letošnjih festivalov obisk OZabavne glasbe v Sloveniji. V skoraj do zadnjega kotička napolnjeni dvorani so festivr-k me<* ^est*nu ansambli in dvanajstimi letošnjimi najboljšimi skladbami na različnih Slano • P° sloveiuJi izbrali Naj vižo 93. Izbrali pa so skladbo ansambla Jožeta Skubica in P°v iz Grosuplja z naslovom Ne red nikdar. Več v Panorami. A. Ž. - Foto: G. Sinik J^stava v Mestni hiši Kranj Krhka antična steklovina JEKLO TEHNA X 'cnr™ ^L^k L_rr UTL^ČJU\JU\A škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 VSE ZA VODOVOD Prodaja na več čekov Kranj - V Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše je te dni na ogled razstava antičnega stekla, ki ga je pripravil Arheološki muzej iz Zadra. Kranjsko razstavišče je že dvajseto slovensko razstavišče, ki gosti to znamenito zbirko stekla iz Ar-gvruntuma, saj so popotovanje zbirke dohitele vojne na nekdanjem jugoslovanskem ozemlju. Marsikateri predmet iz nekdanje rimske nekropole (lončeno in kovinsko posodje, koščen, kovinski in jantarni nakit, oljenke, orodje in drugo) sodi v sam kakovostni vrh nekdanje antične obrti in umetnosti: antično steklo, ki se predstavlja v 145 primerkih, večinoma prosto pihanih brez kalupa, pa so prav tako predmeti izjemne lepote, domiselnosti in privlačnosti oblik. Večina predmetov je uporabne vrednosti predvsem v gospodinjstvu, pa tudi v kozmetične farmacevtske in medicinske namene. Del steklenega posod-ja - steklene žare in male cevaste steklenice pa so bile sestavni del posmrtnih obredov. Razstava stekla iz 1. do 4. stoletja našega štetja bo na ogled do konca meseca. . Foto: Gorazd Šinik Železarji med državni svetniki in poslanci Jesenice, 12. oktobra - Danes bo na Jesenicah seja jeseniškega izvršnega sveta, na kateri bodo med drugim obravnavali tudi informacijo o sklepih vlade k poročilu o uresničevanju sanacijskega programa slovenskih železarn m o korekciji bilance uspeha. Včeraj dopoldne pa se je prvič sploh zgodilo, da so se po dobri volji državnega sveta - kakor je dejal njegov član Albert Vodovnik - sredi Ljubljane zbrali na posvetu železarski strokovnjaki in skupaj s sindikati ter nekaterimi poslanci ter predstavniki vlade temeljito spregovorili o sanaciji in lastninjenju slovenskih železarn. Razprava je bila zelo zanimiva, polemična, predvsem pa strokovna, o čemer bomo poročali v naslednji številki. Ob tem ne moremo mimo hvalevrednega dejstva, da tokrat sindikati niso nemočno protestirali pred parlamentom, ampak so skupaj z železarskimi strokovnjaki, člani sveta in poslana skupaj sedeli v, klopeh državnega sveta. Tokrat so bih to slovenski železarji iz vseh treh slovenskih železarn in man-agerji železarskih firm. Kako prav bi bilo, ko bi takšen dialog postal praksa tudi za druge dejavnosti in bi tako pred sabo, predvsem pa pred svetom, pokazali, da nam ne gre le za uveljavljanje lastnih interesov za vsako ceno, na načine, ki ne dajo nobenega uspeha, ampak da tudi v Sloveniji narodnogospodarske probleme rešujemo v strpnem dialogu in ob sodelovanju strokovnjakov, politikov in države. D.Sedej Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Vlada napoveduje nove davke Davek na avtomobile prihodnje leto Ljubljana, 12. oktobra • Finančni minister Mitja Gaspari je pretekli teden napovedal nekatere nove davke. Zaradi milejšega primeža dohodnine, ki bo v prihodnje še dodatno razbremenila državljane z nižjimi prejemki, in približevanja davčnim sistemom, ki jih poznajo zahodne razvite države, lahko prihodnje in naslednja leta pričakujemo višje obremenitve za premožnejše sloje. Finančni minister je povedal, da bosta v državnem zboru kmalu predloga zakonov o višji obdavčitvi pogodbenega dela in obdavčitvi tako imenovanega "premičnega premoženja" oziroma avtomobilov. To bo davek na posest avtomobilov, veljati pa naj bi začel prihodnje leto. Napovedan je tudi nov davek na nepremičnine, davek na dodano vrednost pa naj bi Slovenija uvedla do leta 1996. Ker mora vlada nadomestiti izpad denarja v občinskih in republiškem proračunu, je že uvedla davek na igralne avtomate izven igralnic. Ta denar gre v občinske proračune. Državnemu zboru pa sta tudi že predlagana predlog zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo in predlog zakona o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za razširitev ali preselitev dejavnosti oziroma dela dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo. Vlada predlaga državnemu zboru sprejem obeh zakonov po hitrem postopku. S tem bi izpopolnili vrzel, ki nastaja zaradi počasnega sprejemanja "krovnega" zakona o igrah na srečo. Pri prvem zakonu gre za dodatno obdavčevanje dobička. Osnova za izračun bo vrednost prejetih vplačil, zmanjšana za vrednost dobitkov. Razpon davčne obremenitve je od 5 do 40 odstotkov. Drugi zakon pa zaostruje nadzor nad širjenjem igralništva. Širitve ali selitve dejavnosti ne bodo mogoče brez dovoljenja ministrstva za finance v soglasju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti in ministrstvom za notranje zadeve. J.Košnjek Skoraj 400 milijard v prihodnjem državnem proračunu Vlada sprejela proračunski memorandum Ker gledajo vladne stranke različno na delitev proračunskega denarja, se utegnejo odnosi v večinski koaliciji zaostriti, predvsem na postavki za obrambo. Ljubljana, 12. oktobra - Vlada je pretekli četrtek sprejela proračunski memorandum za firihodnie leto in ga posredova-a v obravnavo državnemu zboru. Memorandum določa izhodišča za gospodarsko in socialno politiko v prihodnjem letu. V memorandumu je zapisano, da bodo proračunski odhodki znašali 398 milijard tolarjev, da bo primanjkljaj 16,5 milijarde ali 1 odstotek bruto družbenega proizvoda, kolikšna naj bi bila tudi gospodarska rast po nekaj letih stagnacije in upadanja. Letna inflacija naj bi bila 13-odstot-na, javna poraba pa naj bi prihodnje leto padla z 49,7 na 47,8 odstotka bruto družbenega proizvoda. Politika plač bo restriktivna, rebalans pa bo mogoč le ob soglasju državnega zbora. Rast nezaposlenosti naj bi postopoma ustavili. V Enoračunu naj bi dodatno zbra-i 25 milijard tolarjev, za ceste in za obrambo. Odstotek za slednjo naj bi se z 1,5 povišal na 2,1 odstotka bruto družbenega proizvoda. Za pomembno pomoč podjetjem šteje vlada manjšo obremenitev dela oziroma delovne sile z okrog 48 na 45,5 odstotka. Proračun bo zanesljivo tudi EoUtično vprašanje. V vladni oaliciji so že očitna razhajanja, predvsem glede izdatkov za obrambo, kjer ima Združena lista drugačno mnenje kot krščanski demokrati in socialdemokrati. Premier dr. Janez Drnovšek je že pokaral Združeno listo, pomenljiv pa je njegov pogovor s Slovensko ljudsko stranko. Ali je bilo to le svarilo Združeni listi ali pa napoved snremeb vladne koalicije. Usoda proračuna pa bo odvisna tudi od zakonov in obveznosti, ki mu jih bodo naložili poslanci državnega zbora s prejemanjem zakonov. J.Košnjek Jesenice so dihale s hokejem Kazahstanci zmagali, Jeseničani navdušili Jesenice, 11. oktobra • Slovenski državni hokejski prvaki so na četrtfinalnem turnirju državnih hokejskih prvakov dokazali, da upravičeno branijo naslov slovenskih šampio-nov in da znajo strniti moči, ko je najbolj potrebno. Potem ko so po odlični petkovi igri vendarle zmagali kazahstanski prvaki, favorizirana ekipa Torpeda, so Jeseničani premagali Zagrebčane in v nedeljo v odločilni tekmi praktično "povozili" avstrijske prvake, ekipo Beljaka. Jeseničani že jutri, v nadaljevanju slovenske lige v derbiju kola, pričakujejo ljubljansko Olimpijo Hertz. Več o hokejskih in ostalih rezultatih gorenjskih športnikov pa pišemo v današnji Stotinki. V. Stanovnik SLOVENCI PO SVETU Deželni glavar ponudil roko sprave Na nedeljski osrednji slovesnosti ob 73. obletnici koroškega plebiscita je koroški deželni glavar dr. Christolf Zernatto ponudil slovenski manjšini roko sprave. Tradicionalno bučno in protislovensko nastrojeno uradno praznovanje 10. oktobra, dneva koroškega plebiscita, je bilo letos mirnejše in spravljivejše. Na slovesnosti, ki so jo v počastitev 73. obletnice plebiscita skupno priredili koroška deželna vlada, brambovci in Heimatdienst, je bil med govorniki tudi predsednik avstrijske svobodnjaške stranke dr. Jorg Haider. Ta je ponovil že znane trditve o nevarnosti slovenskih zahtev po koroškem ozemlju in zahteval, da postane 10. oktober državni in dela prost dan. Ta zahteva za zdaj še ni naletela na pretirano ugoden odmev, posebno med predstavniki gospodarstva ne. Slavnostni govornik je bil tudi koroški deželni glavar dr. Christoff Zernatto. Povedal je, da je manjšinsko vprašanje v Avstriji in na Koroškem vzorno urejeno. Slovenski manjšim je ponudil roko sprave in sodelovanja. Potožil pa je, da se je sodelovanje med Slovenijo in Koroško, odkar je postala Slovenija samostojna država, zmanjšalo. Ljubljana se raje pogovarja z Dunajem, čeprav je prav Koroška veliko pomagala pri osamosvajanju Slovenije in tega Slovenija ne bi smela pozabiti. Čez dve leti, ko bo 75. obletnica plebiscita, bo na Koroškem veliko slavje in takrat bodo nanj povabljeni predstavniki vseh sosednjih dežel. Ta dan naj bi postal praznik miru v regiji Alpe Jadran. Predstavile naj bi se vse regije in države s svojimi značilnostmi. Tudi Slovenci na Koroškem. Slovenci, tako so prvi odmevi, nimajo nič proti takšnemu povezovalnemu prazniku. Le datum ni najprimernejši, saj je bil ta dan vsa leta dan najhujših napadov na Slovence. Ker bodo drugo leto na Koroškem volitve, moramo letošnje spravljivejše tone plebiscitnega praznovanja gledati tudi v tej luči. . J.Košnjek Jubilej dr. Francija Zmttra Eden najvplivnejših voditeljev Slovencev na Koroškem dr. Franci Zwitter je v nedeljo praznoval 80. obletnico življenja. Pretekli teden je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, katere dolgoletni predsednik je bil slavljenec, priredila svrejem v Miklavževi eostilni v Bilcovsu. Razen sodelavcev s Koroške so se ga udeležili dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, Jože Jeraj, generalni konzul Slovenije v Celovcu, in Janez Strgar z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Dr. Zwitter je imel veliko vrlino: bil je strpen do drugače mislečih, priznaval je razlike v slovenski manjšini, vendar jih ni nikdar zaostroval in s tem krhal enotnosti. Gibanje za življenje Življenje je čudoviti dar Ljubljana, 12. oktobra - Teden za življenje, ki ga je pretekli teden organiziralo slovensko Gibanje za življenje, nastalo leta 1987, je uspel in je bil končan z nedeljsko nadškofovo mašo v Dravljah. Teden bi se moral nadaljevati v mesece in leta. V gibanju za življenje deluje že nad 1500 ljudi. Zanje je življenje čudoviti dar in cilj, da bi postala Slovenija država odprtih, pogumnih in veselih ljudi. Slovensko gibanje je pripravilo pretekli teden na Teološki fakulteti dobro obiskan seminar. Bil naj! bi uvod v praznovanje mednarodnega leta družine, kar bo po sklepu organizacije Združenih narodov prihodnje leto. Človeško življenje in življenje nasploh je danes še pomembnejše zaradi tega, ker je v svetu toliko dejanj, ki so usmerjena zoper življenje. Povabilo iz uredništva Gorenjskega glasa: EDSEDN1KA! V petek, 22. oktobra 1993 ob 19. uri v restavraciji KOMPAS HOTELA BOHINJ - GLASOVA PREJA gost: predsednik države MILAN KUČAN voditelj: Viktor Žakelj Vabimo Vas, da nam sporočite Vaša vprašanja, ki jih bomo na Glasovi preji zastavili predsedniku države ter o odgovorih (in celotni Glasovi preji) objavili zapis na "Odprtih straneh" Gorenjskega glasa 29. oktobra. Vprašanja predsedniku države lahko pošljete pismeno na Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj (za Glasovo prejo) ali pa nam jih sporočite po telefonu 064/211 -860, kjer tudi lahko rezervirate sedež v Restavraciji asovo prejo) ali pa nam jih sporočite po 0, kjer tudi lahko rezervirate sedež v Res Kompas hotela Bohinj za Glasovo prejo 22. oktobra Država Slovenija urejuje grobišča vojakov tujih armad in vojnih ujetnikov Sto tisoč jih počiva v slovenski zemlji V soboto je bila otvoritvena svečanost na obnovljenem pokopališču avstroogrskih vojakov in vojnih ujetnikov v Ukancu v Bohinju, pod spodnjo postajo žičnice na Vogel, kjer poziva skoraj 300 moz »J fantov iz večine držav, ki so bile v prvi svetovni vojni del Avstro-Ogrske. Država Slovenija ta*0 uresničuje svojo dolžnost do tujih vojakov, padlih in pokopanih na naših tleh. Ukane v Bohinju, 9. oktobra - "Ne glede na kraj, obdobje, poreklo, pripadnost ali državo je smrt najvišja cena, ki jo plača vojak, brez vpliva na svojo usodo. Obeležitev spomina je majhna oddolžitev Živih," sta zapisala na vabilo za sobotno svečanost na prenovljenem vojaškem pokopališču v Ukancu državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janko S. Stušek in veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani Jutta Bastl -Štefan. Kazen njiju sta na svečanosti, ki so se je s prapori udeležili člani vojaških veteranskih organizacij iz Slovenije in Avstrije, diplomatski predstavniki drŽav, iz katerih so v Ukancu pokopani vojaki in vojaški ujetniki, zastopniki radovljiške občine in bohinjske krajevne skupnosti, predstavniki slovenskega zunanjega in obrambnega ministrstva, govorila radovljiški župan inž. Vladimir Černe in predstavnik avstrijskega črnega križa Franz Rabi. Ta organizacija skrbi za grobove avstrijskih vojakov iz I. svetovne vojne v Avstriji in na tujem. "Kljub temu da pretekli časi niso dovoljevali objektivnega spomina, je med Bohinjci vedno vladal spoštljiv odnos do nesrečnikov, ki so tu našli zadnji dom. Večkrat so na tem pokopališču gorele svečke, zadnje čase za je za pokopališče vzorno skrbelo luristicno društvo,** je dejal radovljiški župan inž. Vladimir Černe. "Časi so se spremenili in prvič dajemo temu pokopališču dolžen pomen in spomin s strani oblasti." Franz Rabi se je zahvalil vsem tistim, ki so v preteklosti zahajali na to pokopališče in skrbeli zanj ter prižigali svečke. Avstrijski poklon borcem NOV Delegacija Republike Avstrije je položila vence na pokopališču v Ukancu, razen tega pa tudi na grobišču na Rebru ter pred spomenik Žrtvam narodnoosvobodilnega boja v Bohinjski Bistrici. Tu je imela pihalna godba iz avstrijske Štajerske tudi pro-menadni koncert. Ta godba je razen okteta LIP Bled in igralcev iz Bohinjske Bistrice sodelovala v kulturnem programu na svečanosti. Bolečini naj se tokrat pridruži tudi veselje. Avstrijska veleposlanica Jutta Bastl - Štefan je navzoče spomnila, da so nekdaj imenovali prvo svetovno vojno "velika vojna", in da so takrat pošiljali v boj kot človeški material predvsem pripadnike ne nemški h narodov. Pozvala je k delovanju za mir in opozorila na grozeče in strašne dogodke v bivši Sovjetski zvezi in Jugoslaviji, na nacionalizem. Evropa se ni začela povezovati samo zaradi gospodarskih ciljev, ampak tudi zaradi interesov miru. Izrazila je veselje, da v Ukancu stotijo z ramo ob rami ljudje, vojni veterani iz Avstrije in Slovenije, ki so se pred pol stoletja borili drug proti drugemu. Danes jc tako druženje mogoče, preteklosti pa se moramo skupaj spominjati, je povedala veleposlanica. Državni sekretar Janko S. Stušek je spomnil, da v preteklosti ni bila navada, da bi se skupaj spominjali žrtev vojne. Vendar je skrb za grobove v duši Slovenca. Krivi bi bili, če te Blizu sto tisoč grobov Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki bo kmalu poslalo v državni zbor predlog zakona o urejanju grobišč padlih vojakov tujih armad, je v Sloveniji 64 grobišč iz prve svetovne vojne in 10 iz druge. Na grobiščih iz prve svetovne voje je pokopanih 86.351 vojakov, na grobiščih iz druge svetovne vojne pa okrog 8300. Slovenci pa so padali na tujem. V Avstriji je 54 grobišč in grobov, v Italiji nekaj nad 10, na Hrvaškem pa na Rabu, kjer je bila pred kratkim spominska svečanost ob 50. obletnici osvoboditve taborišča. svoje dolžnosti ne bi opravili, saj razmere niso več ovira. Tudi gospodarske težave ne. Vsak vojak ima po ženevskih konvencijah pravico do groba in poimenovanja tega groba. 51 venija bo to spoštovala, v tfl* duhu pa bo skrbela tudi * grobove Slovencev, ki so pa nam je J^sttfatf le neuradno ti u Do konca tega naj bi bil po progra-končan tehnični pre- toZt felotHe*a odseka ittl i'ke avtoceste od Hru-Vrbe. Tako je zdaj Tzjpsi okrog 60 različnih {Ptovnjakov. Odprtje AC ^tTklnVrb?pajepriia- '*»*» konec tegameseca. prihodnjem letu o zimskem vzdrževanju magistralnih in re- fionalnih cest, saj nam o polnoči onec leta sedanje pogodbe po-tečejo, pravi direktor Cestnega podjetja Kranj inž. Bogdan Dri-novec Res pa je, da se lahko tudi zaplete in razmišljanje" o sre-jetju zakona po hitrem postopku, da bi bila tudi letošnja zima takšna kot lanske, ni le hudomušna napoved. Upajmo, da se nemški meteorologi motijo, ko so v dolgoročni napovedi obljubili takšno zimo, kot je bila v letu 1952/53, ko smo kidali sneg s streh na hišah. "Kar zadeva zimskmo službo na 101 kilometru magistralnih in 435 kilometrih regionalnih cest na Gorenjskem, smo v Cestnem podjetju Kranj pripravljeni nekako tako, kot smo bili v zadnjih zimah. Pravzaprav nas posebno ne skrbi. Ker bo očitno potrebno podaljšanje oziroma sklenitev pogodb z Ministrsvom vsaj za prvo trimesečje, kar pa najbrž ne bo problem, nas ta trenutek še Cestarski dnevi Jutri, 13. oktobra, se bodo na Rogli začeli letošnji tradicionalni Cestarski dnevi 93. Na strokovnem srečanju domačih in tujih strokovnjakov s področja gradnje in vzdrževanja ter načrtovanja cest bodo tokrat le prvi dan največ govorili o programu gradnje avtocest v Sloveniji prihodnje leto. Gre za najmanj sedem, tovori pa se celo o 14, gradbišč prihodnje leto in o izgradnji 50 kilometrov novih avtocestnih odsekov. Kaj, koliko in kako bomo prihodnje leto gradili, bo najbri pokazalo prav to strokovno srečanje, saj bo na njem govora tudi o gradnji, načinih, novih tehnologijah... in nenazadnje tudi o kodeksu. Prav slednji pa je prav tako ie kako nujen tudi za domačo cestno In mostovno gradbeno operativo, ki je "obremenjena" s tem, da zelo rada z zavistjo gleda v sosedov lonec. najbolj skrbi sol. Za 544 kilometrov lokalnih cest na Gorenjskem, kolikor jih bomo že pač vzdrževali (ponekod jih KS vzdržujejo same), imamo sol, dobili pa smo jo po zelo ugodni ceni, že pripravljeno. Za regio-nalke in magistralke pa čakamo navodila "z vrha" o najcenejšem ponudniku. Bojim se, da se ne bo zaradi birokracije prav pri iskanju najcenejšega ponudnika soli časovno preveč zapletlo in bomo nazadnje vseeno s težavo dobili pravočasno dokaj drago sol." V Sloveniji potrebujemo za zimsko službo na cestah okrog 40 tisoč ton soli, na Gorenjskem pa okrog štiri tisoč. Nedvomno gre za lepe denarje in seveda tudi za računico, vendar pa je nevarnost, da se predolgo iskanje in čakanje na najugodnejšega ponudnika izteče kot račun brez krčmarja." Trenutno pa imajo v Cestnem podjetju Kranj na gorenjskih cestnih odsekih kar precej dela. Velikih investicij seveda ni, je pa kopica manjših gradbišč, za katera so poskrbele predvsem krajevne skupnosti po gorenjskih občinah. Dela je pravzaprav več, kot ga je bilo recimo lani ta čas. Vendar pa je k temu pripomogla cena, ki je ugodnejša od lanske, je povedal inž. Bogdan Drinovec. A. Žalar Kr anjska vlada o gospodarjenju Preveriti podatke o zaposlenosti Pod if.vršne8a sveta Zdravko Gorjanc je opozoril, da Prvih ° 2aPoslcnosti v informa JkJ/1? sedmih mesecih ne držijo. !»» J» H. okfnhra - Nasnlnh in v rel obfr~J"^f yrsnega sveta v sredo predložil sekretar za gospodarstvo 'veta v n' ^ °^'la1'' Ocena Je po mnenju članov izvršnega ^ "vodni da _ atki o zaposlenosti v informaciji o gospodarjenju v Imih me Utforrn oklobra - Nasploh in v celoti analizi in podatkom v Da Jj^J' ° gospodarjenju od januarja do julija letos, ki jih jo je nki, J° izvršneea sveta v sredo predložil sekretar za aosoodarstvo BKran kvalitetna in dovolj informativna. i razlagi je sekretar za gospodarstvo Andrej Tavčar Uspej?1!* da se v občini Kranj v obravnavanem obdobju kažejo ia^rpjši rezultati v primerjavi s povprečji v Sloveniji. Ugodna je au^prijska rast in je ob tej priložnosti potrdil oceno s prejšnje seje o dna^zaposlovanja, da se Kranj na gospodarskem področju lepi od tytoH • zadeva zaposlovanje, se je zmanjšalo za 2 odstotka, ^^nejše je na področju družbenih dejavnosti in kaže se tudi v ^otoi^m podjetništvu. Brezposelnost se je v juliju povečala na račun Prifcak " k sre(U1Jih 3°1> septembra oziroma oktobra pa lahko psujemo dodaten val na račun študentov. sjHei ^^S?0} sekretarja Tavčarja so plače naraščale hitreje, kot bi *r8ovi \rVe tuc*' na ^oao zaposlenosti oziroma zaposlovanja. V kjavT?1 ^. vua> Merkur, v Gorenjskem tisku), na področju družbenih neiCayl0?t* (Dom Albina Drolca), v Komunali (kanalizacija) in še na lenh so tudi investicije enkrat večje, kot lani. Pozitivna pa so .J& tudi v usnjeni, tekstilni in industriji žaganega lesa, v obdelavi leŽke m Proi^odmi strojev. Občina torej nekako vendarle kljubuje pria,.0111 °bdobju, v katerem smo. Se vedno pa je problem, da je na orejrtL06118 ^pitala veliko večja kot je v tujini, ob tem ko je rast tu^ Polnosti nekako na ravni, kakršna je v Nemčiji. Zanimiva pa je večiJ; rnaerJava, da je bila rast plač pri nas dvakrat, rast cen pa trikrat ^» kot v sosednji Italiji. lapo^Pravi pa je potem izstopala predvsem ocena oziroma tabela o Podati8,1108*'' izvršnega sveta Zdravko Gorjanc je opozoril, da n* DodiV taDe'' oziroma stanju ne držijo. Z njim so se, recimo samo ZeJo^—??* podatka iz Iskre Terminali (kjer se, mimogrede, kažejo o zal??,1 oblaki) strinjali tudi ostali člani. Ugotovili so, da je podatek iq nS?8 .t' pravzaprav zelo gibljiva zadeva glede na metodologijo in fcJp?e prikazovanja. Vendar za to ne gre pripisovati odgovornosti Poaatv 6 sekretariatu za gospodarstvo, marveč virom, iz katerih se ti *ekr-«| Za slovito informacijo lahko črpajo. Zato bodo v prihodnje v prjpj'ariaiu prav temu vprašanju namenili dodatno skrb in skušali pri reaJLporočil oziroma informacij v prihodnje pridobiti čimbolj °bčini prayjlne podatke o zaposlenosti oziroma zaposlovanju v • A. Zal ar Škofjeloški urbanizem ponovno "nasedel" Z gradnjo s hriba na hrib Spremenjeno razmerje moči med urbanisti in kmctijci vrnilo škofjeloško stanovanjsko gradnjo za deset let v preteklost. Škofja Loka, 1L oktobra - Le tri mesece je od tega, koje Ministrstvo za kmetijstvo s predhodnim soglasjem omogočilo sprejem dopolnitev škofjeloškega družbenega plana, ki predvideva stanovanjsko Izgradnjo v Škofji Loki na PŠenem hribu, sedaj pa izdalo mnenje, da je boljša rešitev gradnja na Kamnitniku. Tako vračanje k rešitvam izpred desetih let škofjeloški izvršni svet ne namerava sprejeti. Že več kot deset let je minilo od spoznanj škofjeloških urejevalcev prostora, da bi bilo za potrebe stanovanjske izgradnje potrebno poiskati nove površine na Kamnitniku, saj bi taka prostorska rešitev pomenila logično in organsko rast mesta. Vendar je takratna "evforija" varstva kmetijskih zemljišč (pa tudi nekateri posamični interesi) take načrte preprečila, zato so šele letos s sprejemom sprememb in dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega plana uspeli za ta namen določiti območje Pšenega hriba. Ta lokacija je sicer z vidika porabe kmetijskih zemljišč ugodnejša, saj posega po manj vrednih zemljiščih, dejanska izgradnja tega "stanovanjskega satelita" oz. enklave sredi zelenja, pa bi povzročala precejšnje probleme: nujno izgradnjo nove prometnice in vse komunalne infrastrukture (na izredno zahtevnem terenu). Tako so se morali Skofjeločani sprijazniti z rešitvami, ki bi se zelo verjetno pokazale celo (zaradi visokih stroškov ob tem) vprašljivo uresničljive. Kljub vsemu pa je obvestilo Ministrstva za kmetijstvo, ki v dokončnem dopolnjenem mnenju obvešča občino, da je za stanovanjsko izgradnjo bolj primeren Kamnitnik, prava "strela z neba", saj si ie ministrstvo od 12. julija, ko je izdalo predhodno mnenje, glede lokacije stanovanjske izgradnje v Škofji Loki popolnoma premislilo. Na seji škofjeloške vlade so ugotavljali, da gre za postopke, ki jim je kar težko verjeti. Ugotovili so, da so očitno "žrtev" merjenja in spreminjanja moči med ministrstvi na državni ravni, pri tem pa tudi lastne strokovne službe (urbanisti v Zavodu za družbeni razvoj občine Škof j a Loka) niso povsem nedolžne. Obtožili so jih, da na ogledu terenov, ki je bil 6. avgusta, in ki je verjetno pripomogel k spremembi republiškega stališča (bile so ekipe Ministrstva za kmetijstvo in Republiškega zavoda za prostorsko planiranje), niso dovolj odločno zagovarjali v občinski skupščini sprejetih rešitev. Odločili so se, da bodo vztrajali pri sprejetih odločitvah in jih pred republiškimi organi brez urbanistov, ki so drugačnega mnenja, znova zagovarjali. S. Žargi tyregacija otrok po razredni pripadnosti prUpVi1ark,a H- Jelovčan je v silcev* "Polovica novih pro-Zaoiv ipraznih rok" pravilno »el!ai>, 4° odslej v naši državi j 'J skdeči razredni kriteriji: ZQseh°Leoni kriteriji za otroke *0V Podjetnikov in obrtni- državne pomoči bo . večina otrok kmetov; 2av0!}8otovitve ter izkušnje Kran- Za zaposlovanje iz ZosDJan po, domnevni izjavi f* Branke Košič: briif^bniki nimajo navade ^ZnZ? d°biČka iZ SV°je Slo'?eloLmal°Je verjetno, da bi ie b^ebnikom tako slabo, da bitev p^esegli cenzusa za prido- g stipendije. wif& članka sem se pozani-seni se stvari urejajo, in ZaDnHgotovil. da Zavod za '«*c* fVanJe dejansko ravna ' *ot je zapisala novinarka H. Jelovčan. Zavod od otrok obrtnikov in podjetnikov zahteva oceno Centra za socialno delo, ta pa od staršev interesentov za štipendije izjavo po domnevnem 182. členu Zakona o splošnem upravnem postopku. Kmečkim otrokom pa očitno brez posebne obrazložitve vloge za dodelitev štipendije kar zavrnejo. Zadeva je seveda družbeno nesprejemljiva, nezakonita in protiustavna ter nemoralna. Družbeno nesprejemljiva je zato, ker uradništvo na osnovi domneve, češ da obrtnikom in podjetnikom ne gre slabo in da ne prikazujejo dobička, kar z drugimi besedami pomeni uta-jevanje davkov, celoten sloj prebivalstva karakterizira za goljufe po revolucionarnem razrednem načelu. Nezakonita je zato, ker omenjeni 182. člen predvideva le izjavo stranke o določenem dejstvu, ne pa izsiljeno izjavo stranke, da bo dovolila pregled njenega celotnega imetja, hranilnih knjižic, računov in podobno. Nezakonita je tudi zato, ker izsili pregled stanovanja in s tem krši predpis o nedotakljivosti stanovanja. Poleg tega pa je nezakonita, ker izsili izjavo o kršitvi Zakona o varovanju osebnih podatkov. Protiustavna je zato, ker krši ustavno načelo enakosti državljanov pred zakonom. Nemoralna je zato, ker v stiski ljudi sili v dejanja, ki jih sicer ne bi nikdar storili in s podpisom izjave dajejo Centru za socialno delo pooblastilo za dejanja, ki gredo sodišču in preiskovalnim organom (vpogled v hranilne knjižice, cenitve in ugotavljanje izvora premoženja,...). Zato sem namestnika direktorice Centra za socialno delo Kranj 6. oktobra 1993 opozoril na nesprejemljivost, nezakonitost in protiustavnost takega početja s priporočilom, da o tem obvesti direktorico Centra, Zavod za zaposlovanje in pristojno ministrstvo za delo in predlaga takojšnjo ukinitev zbiranja takih nezakonitih izjav. Upam, da bo vsaj v tem primeru delovala pravna država in da se bo gospod dr. Bavcon zavzel za nemočne kmete, obrtnike in podjetnike vsaj s tako gorečnostjo, kot se je doslej zavzemal za komunistične poslovodne grabežljivce v nekaterih inkriminiranih družbenih podjetjih celo v primerih, ko jim je bil grabež dokazan. Bavconova pomoč bi bila v tem primeru še kako potrebna, da bodo državljani pred zakonom z enakimi pravicami in dolžnostmi in da bodo iz sistema štipendiranja izločeni res le tisti, ki jim štipendije niso potrebne. Sicer pa menim, da štipendije niso socialna kategorija, temveč pot, da dobi slovenski narod strokov-nejše ljudi. Vitomtr Gros, dipl. inž. župan kranjski Cenovna vojna s prevozniki otrok v šolo Avtobus kot budilka škofja Loka, 11. oktobra - Poročali smo že o težavah, ki jih ima škofjeloška vlada pri urejanju prevozov otrok, ki so od šol oddaljeni več kot 4 kilometre, k šolskemu pouku, ker prevozniki zlasti v Selški dolini izsiljujejo občino z nesprejemljivo visokimi cenami. Izvršni svet je ocenil, da je edino zdravilo pri tem uvedba konkurence, in ker ni bilo razumnega dogovora, za nekatere relacije uvedel prevoz z avtobusi Alpetourja. Ta je namreč ponudil za več kot četrtino nižje cene. Vendar novi prevozi, ki jih je bilo zaradi izsiljevanja potrebno uvesti praktično čez noč, z voznim redom ponekod ne zadovoljujejo potreb, saj se je na primer v Davči pokazalo, da morajo otroci vstajati pol ure prej. Ker imajo nekateri tudi po 45 minut hoje do avtobusa, to pomeni, da morajo vstajati že ob S. uri, kar je zagotovo nesprejemljivo. Tak odgovor je na minuli seji izvršnega sveta dobil tudi predsednik krajevne skupnosti Davča Alojz Jelene, ki je opozoril člane občinske vlade, da v teh pogojih starši svojih otrok ne bodo več pošiljali v šolo. Opozorili so ga, da so težave le prehodne, in da si jih bodo prizadevali čimprej odpraviti. Prav primer Davče, pa tudi nekaterih drugih vasi, kjer se izgovarjajo na slabo cesto (in celo groze z njeno zaporo), namreč prozorno kažejo, da imajo nekdanji prevozniki precejšen vpliv na ljudi, izvršni svet pa je odločen, da se pri cenah ne bo pustil izsiljevati. Tudi v Poljanski dolini so pri prevozih otrok v šolo slabe ceste in klanci, pa je cena prevoženega kilometra tudi za tretjino nižja kot na Selškem. Čudno je tudi dejstvo, da so med upornimi prevozniki tudi tisti, kijim je občina z ugodnimi krediti omogočila nakupe vozil. S.Z. Napačen naziv V članku "V vrtcih naj bi poslovali brez izgube" je Vaš novinar A. Žalar pomotoma imenoval gospoda Matevža Kleca kot "sekretarja Sekretariata za družbene dejavnosti". Da bi gospod Kleč ne imel težav zaradi netočnega poimenovanja, sem kot predsednik SO Kranj dolžan javnosti pojasniti, da je g. M. Kleč na kranjski občini zaposlen kot pomočnik sekretarja Sekretariata za družbene dejavnosti. Vitomir Gros, dipl. inž. predsednik SO Kranj S seje izvršnega sveta občine Ljubljana - Šiška Proti samoupravnemu prehitevanju Ljubljana - Šiška, 11. oktobra - Že na seji pred štirinajstimi dnevi je bila na seji izvršnega sveta občine Ljubijabna- Šiška mimogrede omenjena napoved iz mesta Ljubljane, da se na območju vseh sedanjih mestnih ljubljanskih občin po krajevnih skupnostih organizirajo razprave in razlage o bodoči lokalni samoupravi. Člani izvršnega sveta občine Ljubljana - Šiška so bili po svoje začudeni, kaj se mestni možje spet gredo in zakaj nekaj prehitevajo. Da niso edini, ki so ugotavljali, da je za razpravo in razlago še prekmalu, saj so stvari glede organiziranosti, vloge, opredeljevanja... še premalo znane in predvsem Se precej v povojih., *e je potem potrdilo tudi na seji izvršnega sveta občine Ljubljana -Šiška danes teden. Podobnega mnenja so bili namreč tudi izvršni sveti oziroma predsedniki le-teh v ostalih ljubljanskih občinah na skupnem posvetu; izjema je bila do takrat le občina Ljubljana Center. Zato so na seji v Šiški sklenili, da je predlog oziroma pismo gospoda Strgarja iz mesta nesprejemljivo. Razprave, ko bo čas za to in bodo lahko predvsem dovolj informativne in ustvarjalne tudi na terenu po krajevnih skupnostih, bodo organizirale mestne občine po krajevnih skupnostih same. Za zdaj pa nasprotujejo takšnemu Strgarje-vemu samoupravnemu prehitevanju. A. Ž. TRGOVINA POHIŠTVOM Besnica 81 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite 064/403-871* ill instalacije Kidričeva c. 55 Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1. za področje elektroinštalacij: VODJA ELEKTRO DEJAVNOSTI - končana VI. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma - končana V. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj - zaželen strokovni izpit 2. za področje strojnih inštalacij: DVA INSTALATERJA CENTRALNEGA OGREVANJA - končana IV. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri -monter ogrevalnih naprav in 2 leti delovnih izkušenj. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti slovensko državljanstvo. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: INŠTALACIJE Škofja Loka, Kidričeva c. 55. Črne gradnje Opozarjanje o obveznem pologu za legalizacijo oziroma izognitev rušenja črnih gradenj je za prizadete neprijetno, hkrati pa postaja ie kar nekako ironično. Poznana je izjava, koliko najrazličnejših črnih gradenj je na primer v kranjski občini; pa ne le na stanovanjskih objektih in počitniških hišicah. Pa ni le kranjska občina v Sloveniji nekakšna izjema pri najrazličnejših vrstah črnih gradenj. Takšna je slika po vsej Sloveniji. Nekdo je pred nedavnim rekel: Naj mi odgovorni pokažejo vsaj eno tako ali drugače pomembno zadevo za prostor, da ni v njej vsaj kanček črnograditeljstva. Opozarjanje na obvezni polog je povezano s pretnjo, da bo sicer sledil najbolj neprijeten ukrep. Pa bi ob sliki v slovenskem črnograditeljskem prostoru vendarle veljalo reči bobu bob. Ali gre res in zgolj za red in odstranitev nedovoljenih posegov v prostor? Ali pa gre tudi za denar, ki naj bi ga na ta način v tem trenutku dobila država? Veliko jih je, ki so prepričam, da gre predvsem za drugo, zgodilo pa da se bo tako, kot se je ob razprodaji stanovanj, ko se številni danes sprašujejo, kje je denar. Zastavlja pa se še eno vprašanje. Ob nesistemsko urejenem financiranju krajevnih skupnosti nekdaj (in tudi ta trenutek), ko so se le- te zaradi volje, pripravljenosti, zavzetosti krajanov za delo in prispevke lotevale najrazličnejših problemov, ko so gradili telefonijo, ceste, vodovode, javno razsvetljavo, domove, igrišča, obnavljali znamenja, cerkve..., ko so se sicer ob podpori občinskih skupnosti morale zanašati predvsem na lasten vložek in voljo, se zastavlja vprašanje: Ali naj za med temi deli in akcijami "označene črne gradnje" ljudje, ki jim je pomagala širša skupnost, zdaj zbirajo še za depozit. In to zato, kot je rekel eden od predsednikov, ker državi spet manjka denarja. A. Žalar Krajevna skupnost Lom Cesta do Slaparske vasi Lom, 10. oktobra - Semanji dan v nedeljo je bil tudi letos v krajevni skupnosti Lom v trziški občini slovesen in prazničen. Po masi, ki jo je vodil nadškof Alojzij Turk, je namreč predsednik krajevne skupnosti Franc Lavrenčak odprl, nadškof Turk pa pri domu v Lomu blagoslovil urejeno in asfaltirano cesto od Spodnjega Loma do Slaparske vasi. Cesta Brdo oziroma Spodnji Lom - Slaparska vas je bila v programu po ureditvi ceste skozi Lom. Po lanskih delih je Slovenija ceste Tehnika letos uredil in asfaltiral tudi približno kilometer dolg odsek v Grahovšah in vaško središče v Slaparski vasi. Medtem ko je bila cesta urejena iz sredstev za demografsko ogrožene in denarja iz občinskega proračuna, pa so za ureditev vaškega jedra v Slaparski vasi prispevali polovico krajani, polovico pa Sklad stavbnih zemljišč. Pri celotni akciji v okviru krajevne skupnosti sta si še posebno prizadevala delegat v tržiški obščinski skupščini Vinko Perne in član sveta KS zadolžen za novogradnje v krajevni skupnosti Janez Meglic - Dovar. Zdaj, ko je celotni odsek ceste do Slaparske vasi urejen in asfaltiran (svojevrstna spodbuda za ureditev je bilo tudi letošnje mednarodno prvenstvo v rolkanju na tej cesti), bo do Slaparske vasi vozil vsak dan tudi avtobus in 9ivEi vlraKiat na dan, ko bo voiil Sularic v 5o\o V TTZ1C. Cesto je v nedeljo odprl predsednik KS Lom Franc Lavrenčak, blagoslovil pa jo je po maši na semanji dan v Lomu nadškof Alojzij Turk. Ob otvoritvi oziroma blagoslovitvi česte v nedeljo dopoldne je predsednik KS skupnosti Franc Lavrenčak povedal, da so imeli letos v programu krajevne skupnosti tudi dokončno ureditev dvorane, vendar jim je za to žal zmanjkalo denarja. Uredili pa so nekatere kažipote v krajevni skupnosti v okviru programa razvoja turizma v tem delu tržiške občine. A. Žalar V POSLOVNEM CENTRU ŠKOFJE LOKE Titov trg 3a, v neposredni bližini vseh pomembnejših komunikacij, v sodobni POSLOVNI HIŠI -III. nadstropje oddamo PISARNIŠKE POSLOVNE PROSTORE velikosti vse skupaj 320 m2 ali posamične enote - najemnina 18 DEM/m2/mesec + obratovalni stroški. Alternativna lokacija za uspešnost poslovanja -odločitev je v vaših rokah. INFORMACIJE: LOKAINVEST d.o.o. ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3a EfH] LOKAINVEST ■ 'in c.aa ■........i I ŠKOFJA LOKA! telefon: 064/621-781 fax: 064/621-977 Po ureditvi telefonov, cest in vodovodov je na vrsti kanalizacija Brez kanalizacije ni zdrave vode Škofja Loka, 11. oktobra - "Dokler nisi prepričan, da ti bo iz pipe vedno pritekla voda, te pretirano ne zanima, kaj se dagaja z odpadnimi vodami," je bil odgovor, ki ga je "ministrica" za varstvo okolja v škofjeloški vladi Marija Pogačnik dobila ob pripombi na osnutek proračuna za prihodnje leto, ko je protestirala proti zanemarjanju izgradnje kanalizacij in čistilnih naprav. Ker gre za pereč problem, smo nekoliko podrobneje povprašali o tem. Sami vodovodi so kratkoročna rešitev Morda smo o problematiki odvajanja in čiščenja odpadnih voda spraševali v popolnoma napačni občini, saj je znano, da je prav občina Škofja Loka z več kot 60 odstotki zbranih in očiščenih voda vodilna v Sloveniji. Kljub vsemu pa so bile letošnje poletne analize vode obeh Sor, Poljanščice in Selščice, dovolj zgovorne: zaradi onesnaženosti s fekalijami, je bilo odsvetovano kopanje v obeh. Tudi odgovor Pogačnikove na v uvodu zapisano trditev je dovolj zgovoren: "Če bomo zanemarjali problem odpadnih voda, tudi problemov s pitno vodo ne bomo trajno rešili, saj nam jih bodo odpadne vode onesnažile!" Naprave individualne rabe O možnostih za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav in pomoči občine pri tem nam je svetovalec za komunalno področje na sekretariatu za družbeni razvoj Miha Bizjak povedal, da kanalizacija in čistilne naprave, podobno kot vodovod, spadajo med tako imenovane komunalne naprave individualne rabe. Za razliko od cest (krajevnih, lokalnih) ter zelenic, ki jih štejejo kot objekte skupne rabe, je namreč moč ugotoviti konkretne porab- nike. Objekte skupne rabe zato financira proračun (odvisno od kategorije cest: tretjino, polovico, za pločnike ob regionalni cesti celo dve tretjini), komunalne naprave individualne rabe pa naj bi plačevali posamezniki. Tako je izgradnja in vzdrževanje prepuščeno upravljalcem teh objektov, ki je v večjih naseljih Komunalno podjetje (v občini 65 odstotkov), v manjših pa kar krajevne skupnosti ali celo vaški odbori. V občini je sicer bilo lani in letos namenjenih nekaj sredstev od prodaje stanovanj tudi za urejevanje kanalizacije ter plinifikacijo, saj je bilo ugotovljeno, da le na tak način lahko občina spodbudi izgradnjo teh za okolje prepotrebnih naprav. Iz tega denarja se gradi kanalizacija v Gorenji vasi, v Poljanah, v Železnikih pa so se odločili, da jih namenijo za kanalizacijo v Zalem Logu. V Selški dolini ostajajo Selca eden največjih problemov, vendar denarja za ta namen še niso dobili. Okolje zahteva tudi dejanja (denar) Ko smo povprašali glavnega upravljalca komunalnih naprav direktorja Komunalnega podjetja Škofja Loka inž. Ivana Kepica, nam je povedal, da na problem zbiranja in čiščenja Peter Krek, predsednik sveta krajevne skupnosti Selca: Denar bomo morali zbrati predvsem sami "Problem kanalizacije smo v Selcih že večkrat obraVtM*' Kažeta se dve varianti: pod strugo Sevnice, ali pod cesto vsakem primeru bodo za izgradnjo potrebna precej**) sredstva. Novi del Selc ima kanalizacijo že urejen0' napravili naj bi le skupen priključek na čistilno naprti*0' ki je prav tako v načrtu. Zatrdim lahko, da za uredit* kanalizacije in čiščenja obstaja precejšen interes J", zavedanje o potrebnosti, le pri denarju, kot smo sem preverjali, bo problem. Kaže se namreč, da bo za izgradi potrebno zbrati skoraj izključno v kraju. Vodarino sic* plačujemo, vendar smo jo (in še za nekaj let v napt*)' namenili za izgradnjo novoga vodovodnega zajetja t* črpališča. Tudi nadomestilo stavbnega zem Ijišča zbira*0' vendar v to niso vključena podjetja in podjetniki, zato L tega bolj malo. Predvsem pa ugotavljamo, da večina naši1' krajanov dela v podjetjih v Železnikih, ki prispevajo det1" le krajevni skupnosti Železniki, in to se mora spreme^* Prihodnje leto nameravamo pripraviti izvedbene načrte tn finančni plan, z izgradnjo pa naj bi verjetno začeli v let* 1995." odpadnih voda že dalj časa opozarjajo. Pred letom in pol so izvršnemu svetu pripravili izhodišča občinskega programa izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav z opozorilom, da izkušnje kažejo na slabe izglede za financiranje iz republiških sredstev, brez pomoči iz javnih sredstev pa se tako zahtevnih programov preprosto ne da uresničiti. Poleg izgradnje kanalizacijskih omrežij bo potrebno povečati vse obstoječe čistilne naprave ter, po Krajevna skupnost Bratov Smuk Komu so namenjena parkirišča? V krajevni skupnosti pripravljajo sestanek z lastniki lokalov Poslovnega središča pri pošti in predstavniki občine zaradi parkirišč in ureditve celotnega predela. V KS pa tudi predlagaja, da se dotrajana igrala popravijo ali pa odstranijo. Kranj, 11. oktobra - "Neuradno se govori, da so najnovejši parkirni prostori pred pošto na Planini namenjeni izključno trgovini z barvami in laki Lisjak. O tem se lahko vsakdo sam prepriča. Uradno pojasnilo pa pravi, da so parkirni prostori predvideni v zazidalnem načrtu in da so zdaj pač uresničili del tega načrta." Kaj je res in kaj ni res bo morda dal odgovor skupni sestanek, ki ga pripravlja krajevna skupnost s predstavniki lokalov, stanovalcev in predstavniki občine. Ugotovitev, ki jo povzemamo v uvodu, je bila zapisana in objavljena tudi v Biltenu krajevne skupnosti Bratov Smuk v kranjski občini. V krajevni skupnosti pa smo ob tem izvedeli, da sedanja ureditev v tem delu krajevne skupnosti precej razburja stanovalce, trgovce in obiskovalce pošte. pa ne bo nikdar Zdravstvena postaja in lekarna, na severni strani pa je vprašanje, kdaj bo denar za predvideni skupni objekt (če sploh bo) v KS, pa je ostal neurejen. Ob tem pa so stanovalci ob parkirne prostore, ki so jih nekoč plačali, prav tako nima- KS zavzemali za parkirne prostore ob pošti, severno od sedanjih in za tista, ki so že plačana. Da so parkirni prostori takšni, kot so zdaj, namenjeni samim sebi, saj objektov, ki so jim namenjeni, ne bo, v dopisu iz konca julija priznava tudi direktor Domplana Janez Fre-lih." Njegova izjava je v Biltenu KS poudarjena celo z oceno, "da je vse skupaj poteza mafije". Ob tem pa v vodstvu krajevne skupnosti oziroma v krajevni skupnosti niso nič manj ogorčeni nad razlago predstavnikov Sklada stavbnih zemljišč, da zadeva in ureditev ni stvar krajevne skupnosti, ker je to občinska zemlja. "Po drugi strani pa prav vodstvo KS zdaj dobiva očitke, da je podkupljeno in da se mafij aško obnašamo. Zato se bomo o tem morali pogovoriti skupaj na sestanku s doslej izdelanih načrtih >z8r'.eji še pet novih. Poseben Pr0?L bo tudi pokrivanje stros obratovanja, saj so ti strosK' manjših čistilnih napravah uporabnike nesprejemljivo YL ki. Verjetno m druge nt*1 s< meni inž. Kepic, kot mm čimprej odločimo za zbi«-3 ekološkega tolarja, ki bo ota°K čil izgradnjo pa tudi obratova^ Preizkušnja naše ekološke za,( ti torej, ko ne bodo zadosto le besede. Š. Žargi • jf| predstavniki občine, saj je J zadovoljstvo med stanoy ,( oziroma krajani v tem del" j trgovci vse večje." ^ Problem, s katerim se # čas ubadajo v krajevni sk^-j ti, pa so tudi zelenice i" bjuj kovniki ter igrala na ot>*^ m\ KS. V peskovnikih bi bi\o%$\ zamenjati pesek, saj so v r> dvakrat imeli epidemijo # j niče. Igrala pa so dotraj^,, inneuporabna in zato že p' na. "Gorje, da pride na ii^j' do nesreče ali poškodbe- T(| bomo v očeh krajanov kri . vodstvu krajevne skupaj čeprav smo letos že tf'"^, pismeno opozorili občino 0 . orna sekretariat za urbaru* ( naj igrala popravijo oZ'rS«f uredijo ali pa odstranijo- y f ejenega ni nič, dobili pa ^j£ niti odgovora," ugotavljata P dsednica in tajnica v KS. . < Akcija, ki pa je zdaj$[| programu krajevne skupaj pa je ureditev prostora oKs sedeža KS. Za podporo svet KS obrnil na podjetni* obrtnike in lastnike lokal^ krajevni skupnosti. In čepraV^ eni strani dobivajo očitke pripombe za stvari, za k^ išča), upajo, da jih bodo kra)a| niso krivi (kar zadeva pri tej akciji vseeno podpri A. Žalar Komu so namenjena parkirišča na Planini: Pošta je še vedno brez parkirnih prostorov, prav tako tudi stanovalci Tuga Vidmarja, ki so jih pred časom že plačali in lastniki lokalov v severnem delu Glede ureditve tega prostora se je že dolgo zapletalo in čakalo, ugotavljata predsednica KS Jelka Lokar in tajnica KS Tilka Kleč. Ob iskanju rešitev, zahtevah po ureditvi in uskladitvah po zazidalnem načrtu, za katerega pa so v KS prepričani, da so od treh variant dobili (niso je sami izbrali) najslabšo, je zdaj ogorčenje med stanovalci Tuga Vidmarja in lastniki lokalov v Poslovnem centru pri pošti toliko večje, ker so parkirišča, tako vsaj kaže, urejena le za trgovino z barvami in laki. Ostali del zemljišča, na katerem jo parkirišč lokali v Poslovnem centru in tudi pošta je še vedno brez njih. Zato večina, ki prihaja na pošto, parkira na pločniku ob cesti. Skratka, ob navideznem redu in delni urejenosti, nered in nezadovoljstvo ostajata, očitki pa so vse glasnejši, da si je nekdo uspel "kupiti" oziroma podkupiti nekoga v občinski upravi za takšno sedanje stanje. "Očitke, da smo podkupljeni, pa zdaj poslušamo v krajevni skupnosti. Žalostno pa je, da so stvari pravzaprav tekle tako rekoč mimo nas, saj smo se v Urejeno okolje Cerklje - V krajevni skup' nosti Cerklje v kranjski obe1' ni si še posebno prizadevaj** za urejeno okolje. Posebn»j skrb so namenili tudi ured|tv pokopališča, kjer po zasadil cipres in ureditvi poti t§ obzidja zdaj načrtujejo tw§ postavitev spomenika vse? Žrtvam v drugi svetovni voj' ni, radi pa bi uredili tudi »MM vežico na pokopališču. Ter^ ob cesti Vasca - letališče pa5 uredili že pred časom, zdaj P* so obnovili tudi okrog dvesto let staro znamenje. Zn3.' menje so letos še poslik3'1^ ob njem pa uredili počiva' lišče, s katerega je lep razgle° na cerkljansko panoram*^ Sponzorji štirih slik na zn8' menju so Ivan Preša, Petc Slatnar in Peter Kepic 1 Cerkelj ter Ivan Jenko Pšate. A. Ž. 0b tednu otroka Odrasli smo največkrat krivi nasilja ^eden otroka in Teden za življenje ponujata obilo snovi za razmišljanje, od otroške igre do otrokovih P*avic in nenasilja. jjj*j°vljica, 8. oktobra - Od 3. do 8. oktobra smo pod geslom "Odrasli otroka ne sprejema- jjOTjnio se skupaj, obeležili letošnji teden otroka. Minil je dokaj mo kot sebi enakega, hkrati pa i»stv • I0' *2ViemS' v vrtcih in šolah, kjer je vselej priložnost za od njega pri tej starosti ze temon nos1' '^ro' src^anJa— Letošnji teden otroka pa odpira tudi pričakujemo, da bo sam odlo- loli A.rwc' m nas'Uc» ° kateri se šolarji pogovarjajo najprej v cal o sebi. Ta nasprotja ponuja- nj Pott'»n v občinskih skupščinah in novembra v tudjai!le,J!u' škoda, ker v te in one dejavnosti niso bon . smo ' Pravijo v osnovni šoli A.T Linharta v Radovljici, saj ravno odrasli največkrat vir nasilja. slovenskem bolj vključeni prvič obsežno teden otroka, ker ?ebelodanili Don, ^,za Prijateljev mladine rXTa koPico aktivnosti. Na K« 0 Granja za življenje J« ga združili tudi s tedenom zade v a en^e * namenjenemu pri- anjem, da bi bilo življenje čevati. O vseh teh vprašanjih so otroci lahko veliko prebrali tudi na razstavnih panojih v šolski avli, tematika pa je, kot rečeno, bolj namenjena njihovim staršem. Na nižji osnovnošolski stopnji pa smo sledili geslu tedna otroka Igrajmo se skupaj. Otroci so sami izdelovali igrače in jih potem pokazali na razstavi. Za otroke je namreč zelo pomembno dejstvo, da so nekaj ustvarili in da so lahko na tisto ponosni. Če pa starši igračo kupijo, je to le materialna dobrina, s katero se otrok nekaj časa igra in se je nato naveliča." Duh letošnjega tedna otroka je ponujal snov za razmišljanje o mnogih pomembnih rečeh, od igre do nenasilja in uveljavljanja otrokovih pravic. O slednjem zlasti osmošolci že zelo odgo- §2« leP5e'" je povedala Nada J*, svetovalna delavka na radovljiški šoli. "Otroci so žal P^večkrat podvrženi nasilju in "Točenju, toda veliko tega JJ» ostane skrito. O teh poja-7« moramo govoriti in opozarjati nanje, vendar naj bi pole$ otrok te informacije slišali zlasti t x Ravno odrasli smo namreč največkrat povzročitelji mesije nad otroki. Vse več pa U.v šolah tudi nasilja med r^niki, o čemer smo se prav p° Pogovarjali ob tednu otro: J*- v praksi bomo morah J^aSčajočo agresijo med otro-51 samimi učinkoviteje prepre- vorno razmišljajo, trdi Ivica Gracelj, psihologinja in mentorica šolske skupnosti, ki je o tej temi na radovljiški osnovni šoli pripravila okroglo mizo. priložnost za razmišljanje, a okroglo mizo smo govorili o odnosu družbe do otrok od nekdaj do danes in o ravni otrokovih pravic Spoznali smo pravice, ki se nam zdijo nekako samoumevne, od pravice do hrane, obleke, do zdravstvene nege. Naši otroci naj se zavedajo, da je minimalni standard teh pravic njim zagotovljen, ponekod pa se morajo zanje boriti. Govorili smo tudi o zlorabi otrok in psihičnem trpinčenju. Med našimi osmošolci smo napravili tudi anketo, ki je nekakšen termometer zagotavljanja otrokovih pravic v soli. Pokazala je, da šola poleg potreb po izobraževanju zagotavlja tudi druge otrokove potrebe, denimo po vzgoji, druženju, prijateljih, tudi nekatere socialne potrebe. Otroci ugotavljajo, da so jim te pravice večidel zagotovljene, tudi odločanje o zadevah njihove prihodnosti. Manj uveljavljene pa so nekatere druge pravice. Doma pogrešajo pravice do spoštovanja, pravičnega obravnavanja, zaupanja, samostojnosti... v šoli pa pravico domožnosti soodločanja, zaupanja, podpiranja njihovih potreb, varovanja, ko so tega potrebni. Da so naši šolarji v teh pričakovanjih podobni vsem drugim, smo se prepričali, ko smo rezultate nase ankete primerjali z izsledki raziskave, narejene na veliko večjem vzorcu za vso Slovenijo." Odrasli, ki so pripravili omenjene raziskave, mnenje otrok očitno jemljejo resno. Kako pa na dogajanja ob tednu otroka gledajo slednji? Osmo-šolka Vesna Ažman: "V šoli smo imeli okroglo mizo o pravicah otrok. Starši doma in učitelji v šoli nam priznavajo določene pravice. Meni osebno starši dajo dovolj pravic, nekateri sošolci pa se pritožujejo, da jih nimajo. Govorili smo tudi o nasilju med vrstniki. Tudi pri nas velja pravilo, da se močnejši spravljajo nad šibkejše, toda posebno hudega nasilja na naši soli ne občutimo." Tudi Julijana Frole nima vtisa, da bi na šoli vladalo nasilje med vrstniki. O pravicah pa meni: "Odrasli nam otrokom puščajo dovolj pravic. Vsaj jaz sem zadovoljna tako doma kot v šoli. Nekateri sošolci pa menijo, da učitelji preveč sprašujejo in nalagajo preveč kontrolk, starši doma pa da jih nikamor ne pustijo." D.Z.Žlebir Foto: J. Pelko ^Jatoporočenca z Jereke Jod srčnega triglavskega moža ft2& ?\0ktobra - Rozalija in Avgust Kos z Jereke, ki sta ob4!f sk>yUa S0*1**0"" 'kupnega življenja, jubileja nista 8in„ j"a. °a vc,iki zvon. Slavili so samo v družinskem krogu. Imata Odr *er *tiri vnuke m 3-lehio pravnukinjo. ie biirT . že četrti rod« Pa Jin vseh skupaj še vedno ni toliko, kot Jin« jTVI8 vc,u" zvon. Slavili so samo vdružinskem krogu". Imata Je0* AVgjJ° otrok v Avgustov! družini. Ducat jih je bilo, danes pa je ^ust zadnji te družine. Na njegovi rojstni hiši, ki jo je prevzel po srčniK Je VZldana spominska plošča Matevža Kosa, enega štirih Avijlf tn8tavskih mož, ki so 26. avgusta 1778. povzpeli na Triglav. Pona ■ ^e njegov prapravnuk, v šali pa obiskovalcem rad l79ogaJa, da je bil Matevž njegov brat. Kdor po letnicah 1744 -^ 8801 ne ugane, kako je s tem, mu pač bog pomagaj. sedemu gU8t Je bu svoie iase nribolazec. Na Triglavu je bil ^di ^fat' leta 1939- kar trikrat, enkrat celo v hudem nalivu. Jl^krat* maniSm hribih je hodil in po pokljuških gozdovih ie *Port k mer^ korake. Ko bi le še danes zmogel pot od doma do Ve{ tl"?te!a na Pokljuki! Toda pri 78 letih pa noge ne ubogajo Želeji . s'cer je slabega zdravja. Zdravje je pustil v jeseniški Ne le ' ^er ?e je pred domala četrt stoletja invalidsko upokojil. r»a je.0semurni Sint, tudi vsak dan štiri ure trajajoča pot iz Bohinja svojg s|nice, z vlakom, avtobusom, veli" rje/ai >ele 1961. leta si je kupil mope< w* le tudi na železnici, kjer je bil d v Avam.a. Rozalija pa je bila v mladih letih gostinka. Delala je tudi ji je SOJ. ob Vrbskem jezeru, kjer ima še danes sorodnike. Včasih pri „ a ' ^a ni ostala tam, kjer danes ljudje živijo mnogo lažje, kot prebii a^ ^9-letni Rozaliji ni lahko, saj se tako rekoč sama se miaH113 ^etiji z 10 hektari zemlje in petimi glavami živine. Pa kjer rn ostna gospa kljub vsem naporom še urno zasuče v kuhinji, r«au*;i lm°grede speče domač kruh in postreže goste, tako kot se je gj« v mladih letih, ob 2ia,0ncema Kos z Jereke (tudi po domače še reče pri Kosovih) Slasa m jubileju tudi v imenu uredništva in bralcev Gorenjskega 4 voščimo srečo. D.Z.Žlebir Foto: J. Pelko Izkušnje agencije za posredovanje dela Službo vzame. kdor v resnici nima dela Kranj, oktobra - Ali brezposelni res nočejo delati? Tako trdijo mnogi zasebni delodajalci, ki na obsežnem tržišču delovne sde iščejo delavce, pa se jim med več tisoč brezposelnimi nemara oglasita kandidat ali dva. Kakšne so izkušnje agencije za posredovanje dela Sindikom iz Kranja, ki ima na svojem spisku okoli 300 brezposelnih, delodajalcem pa posreduje delavce za opravljanje vseh vrst začasnih, občasnih sezonskih m drugih del? Sicer ima agencija tudi koncesijo za iskanje zaposlitev (za nedoločen čas) za nekatere poklicne skupine in za posredovanje premestitev delavcev. "Obrtniki iščejo večinoma zidarje, pleskarje, krovce in delavce podobnih poklicnih profilov," pojasnjuje Konrad Derlink, strokovni sodelavec v agenciji. "Med brezposelnimi, ki jih imamo v svoji evidenci, sicer imamo nekaj delavcev te stroke. Ko pa jih pokličemo, da bi jim posredovah delo, ugotovimo, da so bodisi že redno zaposleni bodisi delajo po pogodbi ali se za delo ravnokar dogovarjajo. Ne drži, da brezposelni nočejo sprejemati dela. Kdor v resnici nima dela, bo vzel ponujeno službo. Je pa človeško, da jo odkloni v primeru, ko bi pri zasebniku zaslužil minimalni dohodek, na delo pa bi se moral voziti precej daleč na svoje stroške. V takih primerih raje ostane brez dela, zlasti še, če na zavodu za zaposlovanje še uživa nadomestilo ali denarno pomoč." Čeprav delodajalci nemara trdijo drugače, je tudi po izkušnjah agencije za posredovanje del na trgu delovne sile več ponudbe kot povpraševanja. Zlasti težko dobijo delo administrativni in upravni ter komercialni tehniki. Med iskalci dela je veliko prodajalk, delo pa se dobi le občasno. Tudi ključavničarji, elektrikarji, elektroniki in podobni poklicni profili, niso posebno iskani. Delodajalci iščejo zlasti nekvalificirane, polkvalificirane in kvalificirane delavce, pravi Konrad Derlink, ki ponudbo delovne sile poleg osebnih stikov z delodajalci ocenjuje tudi po malih oglasih v dnevnem časopisju, Gorenjskem glasu in Salomonovem oglasniku. Kanalov, po katerih delodajalci najdejo delavce, je veliko. Na agencijo so v večji meri prihajali lani, ko ie bila ta možnost zanje še ugodnejša. Le 8 odstotkov vrednosti dela je bilo treba plačati na račun agencije za zaposlovanje, delavca pa so bili dolžni zavarovati za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu. Ostalih dajatev so bili oproščeni. Letos pa je po odločitvi ministrstva za delo treba tudi za to "pogodbeno" delo plačati vse prispevke. Tudi na račun neurejenega statusa posredovalnice za delo za slednjo zdaj delodajalci kažejo manj zanimanja. Brezposelni pa jo očitno še potrebujejo, saj se v jesenskih mesecih spet bolj množično oglašajo, pravi Konrad Deriink. D.Z.ŽIebir @§S2SSSS§IM GLAS Med nami so tudi "drugačni" ljudje Kranj, 11. oktobra - Na pobudo Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije je učiteljica 3. b razreda osnovne šole na Orehku Tatjana Štular s svojimi učenci, ob podpori njihovih staršev, šole, Zavoda za šolstvo, še posebej pa predsednika RS Milana Kučana in Jelka Kacina, sprejela svojstven izziv; projektno nalogo na temo: zakaj med nami ni "drugačnih" otrok, ki naj bi postala vzorec drugim učiteljem, kak« te vsebine prenašati zdravim otrokom. Krog strokovnih sodelavcev pri projektni nalogi je izjemno širok, zanimivo je, da so vsi odklonili plačilo. Tako je Svetlana Makarovič že napisala pravljico Vevenček posebne sorte, ki jo bo ilustriral Marjan Manček, knjiga, namenjena otrokom od drugega do desetega leta starosti, bo prvič predstavljena januarja v šoli na Orehku, hkrati s predstavitvijo sadov projektne naloge. Tretješolce Tatjane Štular bo v kratkem obiskala zdravnica, ki jim bo na poljuden način razložila vzroke možganskih okvar in posledice, otroci bodo obiskali kranjsko porodnišnico, fizioterapijo, gojence kamniškega zavoda, vrstnika na vozičku, ki obiskuje redno osnovno šolo, dopoldne bodo preživeli v razvojnem oddelku kranjskega vrtca. Zanimive podobe prihodnjih srečanj bodo posneli s fotografskimi aparati (darilo Foto Boni), za razvojno prizadete otroke bodo izdelovali darila, se z njimi dopisovali, ob tem spoznavali nove novinarske zvrsti, kot anketa, intervju, pisali spise ipd. H. Jelovčan Aktivni upokojenci Športniki leta DU Kranj Kranj, oktobra - Šestim posameznikom iz Društva upokojencev Kranj so za prizadevno delo v društvu podelili priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije in razglasili športnike leta. Četrto leto zapored so že podelili priznanja vsem tistim upokojencem, ki se zavedajo, da jim bodo le aktivnosti podaljšale leta življenja in jih ohranjale pri zdravju. Planinar-ljo, kolesarijo, hodijo na daljše pohode, igrajo tenis, kegljajo, smučajo in podobno. Prizadevne vodje imajo, zato so se jih spomnili tudi na Zvezi društev upokojencev Slovenije in prizanja podelili Sreču Mesariču, Meti in Miru Šparovčevima, Dušanu Feldinu, Zvonku Černetu in Justi Rakar. Upokojenec - športnik, ki si je prislužil največ točk (97), je Milan Bernik, ki je aktiven pri planincih, kolesarjih, smučarjih in kegljačih obenem. Sledijo mu Milan Sajko (73), Tine Zor (72), Marina Demšar (70), Srečo Mesaric (64). Nadja Markun (60), Lidija Bidovec (58). Zdenka Šolar in Ivanka Frelih (56), Vera Bradaška (52). Našteli smo le prvih deset, priznanja pa si je prislužilo "blizu petdeset članov društva. Čez vse leto se je vseh pohodov in aktivnosti udeležilo več kot 1000 udeležencev. Dodati moramo še to, da ima kranjsko društvo upokojencev od vseh slovenskih društev največ športnih sekcij. D. Dolenc Čakanje na zaposlitev traja vse dlje Kranj, oktobra - Skoraj polovica brezposelnih čaka na delo od enega do treh let, ugotavljajo v septembrskih informacijah na območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju. Struktura brezposelnih po trajanju brezposelnosti namreč kaže, da se čakalna doba na zaposlitev podaljšuje. Ob koncu junija letos je do 6 mesecev čakalo na zaposlitev okoli 23 odstotkov ljudi, do enega leta 22 odstotkov, od enega do treh let pa kar 44 odstotkov ljudi. Desetina jih na delo čaka celo več kot tri leta. Podatki o trajanju brezposelnosti za Slovenijo za junij pa kažejo naslednjo sliko: 31 odstotkov brezposelnih je na delo čakalo do 6 mesecev, nad 25 odstotkov je tistih, ki so brez dela do enega leta, 29 odstotkov jih išče delo od enega do treh let, več kot tri leta pa je brezposlenih 14 odstotkov ljudi. Gorenjska torej bistveno odstopa pri deležu tistih brezposelnih, ki na delo čakajo od enega do treh let. D.Ž. PEKARNA KRANJ Delavski svet v skladu z določili statuta razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, - da ima pet let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega tri leta na delu odgovornega delavca v dejavnosti podjetja, - da ima sposobnost organizirati in voditi podjetje in je pripravljen prevzeti odgovornost za svoje odločitve, - da ima znanje tujega jezika (angleškega ali nemškega) - da ima državljanstvo R Slovenije. Prijavi morajo kandidati priložiti program razvoja podjetja. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidate vabimo, da prijave z dokazili 6 izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo" na naslov: Pekarna Kranj, Podjetje za proizvodnjo kruha in peciva, 64202 NAKLO, Cesta na Okroglo 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh od dneva izbire. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli občine Kranj je na ogled fotografska razstava Gorenjska 93. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Rimsko steklo iz Argyruntuma iz Arheološkega muzeja iz Zadra. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja grafike akademski slikar in grafik Boge Dimovski. V Kava baru Kavka razstavlja akademski slikar Zmago Puhar. JESENICE - V bistroju Želva razstavlja akrile in risbe Ana Cnjnko iz Ljubljane. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani so predstavljeni nepalski motivi v lesorezih na rižev papir. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja akvarele Sead Čerkez. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava lesnih intarzij Stanislava Salomona. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V galeriji Loškega gradu je na ogled fotografska razstava treh deiel - Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Razstava je odprta ob istem času kot zbirke muzeja. ŽELEZNIKI - V galeriji Domel je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. V galeriji Muzeja Železniki razstavlja slikar Miro Kočar iz Sorice. GORENJA VAS - V OS Ivan Tavčar razstavlja ilustracije akad. slikarka Roia Piščanec Razstava bo na ogled do 14. oktobra. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled kiparska razstava japonskega umetnika Takayuki Nagaija. LJUBLJANA - V Arhivu Republike Slovenije, Zvezdarska 1, bo od četrtka, 14. oktobra, dalje na ogled razstava z naslovom Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem. LJUBLJANA - V ljubljanski Mali galeriji razstavlja španska kiparka Cristine Iglesias. V spodnjih prostorih Moderne galerije bodo v četrtek, 14, oktobra, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Janeta Šavsa. PRIREDITVE TEGA TEDNA RADOVLJICA: MANCA KOŠIR V GOSTEH -V radovljiški knjižnici bo danes, v torek zvečer predstavitev knjige Ženska pisma dr. Mance Košir. Knjiga je nastala na osnovi pisem, ki jih je Koširjeva objavljala leta 1990 v reviji Otrok in družina. Poleg avtorice se bodo predstavile še tri soustvarjalke knjige, pogovor pa bo vodila Danicla Leskošek. LJUBLJANA: KONCERT - V Narodni galeriji bo v torek, 19. oktobra, ob 20. uri koncert ansambla za staro glasbo Ramovš Consort. Na sporedu bodo dela Georga Philippa Telemanna in izbor Harmoniae Concertans imenitnega slovenskega baročnega skladatelja Isaaca Poscha. Vstopnice so na voljo v galeriji Lerota. tELEZNIKI: NOVA KNJIŽNICA - Knjižnica Ivana Tavčarja kofje Loke odpira danes, v torek, ob 15. uri v Železnikih, Češnjica 54, novo knjižnico. V kulturnem programu bosta nastopili učenki Glasbene šole Nika Černivc - blokflavta in Maja Kavčič, kitara. OTROŠKI EKSLIBRIS Kamnik - V galeriji Veronika bodo v petek, 15. oktobra, dopoldne odprli mednarodno razstavo otroških ekslibrisov, ki jo organizirata Društvo Ex libris Sloveniae iz Ljubljane in Osnovna šola Komenda Moste. Dvojni obseg je kot lepo priznava izdajatelj - Zveza kulturnih organizacij Slovenije, posledica finančne stiske. Izid številke v dvojnem obsegu je pač prihranek in to brez dvoma ne zanemarljiv, če naj letno izide deset številk mesečnika za vprašanja literature in mentorstva. Takšna - namreč dvojna je bila lani že prva številka prenovljenega Mentorja, ki ga mladi literati - od srednješolcev pa tja do že uveljavljenih piscev vsekakor poznajo že kar dolgo, domala petnajst let. USPEŠNI SO VREDNI NAGRADE Dobro plačilo za svoj trud prejmete osak teden. Zaslužite si ga s prodajo našega najbolj uspešnega programa knjig in kaset. VELIKA ILUSTRIRANA OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA JEZIKOVNI TEČAJI CICERO VELIKI UGANKARSKI SLOVAR GRIMMOVE PRAVLJICE NEGA MATERE IN OTROKA INTIMNI DOTIK ... je le nekaj naslovov naših letošnjih uspešnic, ki jih boste ob propagandni podpori ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA tudi Vi uspešno prodajali in dobro zaslužili, založba mladinska P.S. Ne odlašajte! Za vse dodatne informacije nas pokličite od torka do petka od 9. do 13. ure po telefonu 061/125 01 71. ............................................................................................................. 21. republiško srečanje mladih pesnikov in pisateljev V ODKRIVANJU SVOJEGA SVETA Koprivnik, 9. oktobra - Mladi pesniki in pisatelji so se letos srečali na Koprivniku nad Bohinjsko Bistrico. Dela enajst najboljših je režiser Matija Milčinski oblikoval v recital, gostja srečanja pa je bila pisateljica Marjeta Novak-Kajzcf- Za republiško srečanje so bili izbrani avtorji, ki so jih območne žirije izbrale kot na-boljše. Na razpis za območna srečanja je letos poslalo svoja dela okoli dvesto avtorjev, kar je precej več kot v preteklih letih, ko se je število gibalo okoli sto dvajset. Med tridesetimi avtorji, ki so jih selekcionirale območne žirije v Radovljici, Krškem, Lendavi, Ilirski Bistrici, Mariboru, Slovenj Gradcu in Grosupljem, sta republiška selektorja Ivo Frbe-žar in Goran Gluvič izbrala enajst najboljših. Njihova dela so bila objavljena v reviji Mentor. Srečanje je bilo prirejeno v okviru Vodnikovega leta na Koprivniku, začelo pa se je z okroglo mizo s književnico Marjeto Novak-Kajzer. V pogovoru z novinarko, pisateljico, profesorico in v zadnjem času urednico založbe Mihelač so mladi literarni ustvarjalci izvedeli več o pisanju kot ustvarjalnem procesu, v katerem je, kot je dejala Marjeta Novak-Kajzer, veliko razkrivajočega. "Želim si knjig, ki bi bile bralne in Že za gorenjsko srečanje je prispelo več kot trideset tekstov. Pretežno poezije, proze manj. Glede na pretekla leta je bil tokrat opazen precejšen napredek; v poeziji je bilo manj jokavosti in več domiselnosti, več jezikovne pravilnosti in zato lahko srečanje kar pozitivno ocenim. Prof. Niko Rupel, območni selektor Vsak avtor naj se drli svojega sveta. Odkrit naj bo, ne vnaša naj nasilno tujega sveta svoja dela. Izhaja naj iz sebe, to je mnogo boljša ustvarjalna pol kot prevajanje tujih svetov. Marjeta Novak-Kajzer bi imele visoko stilno raven. Obenem pa cenim romane, ki prinesejo izdelan svet. Neko osnovno zgodbo, ki je stilno dobro nadgrajena. Zame je namreč poleg tega, kaj se pove, zelo važno tudi to, kako se pove." Mladi so Marjeto Novak-Kajzer spraševali predvsem o možnosti objavljanja svoje literature [>ri najrazličnejših knjižnih za-ožbah, kjer ob suši, ki vlada na tem področju, velikokrat celo poznani in uveljavljeni avtorji dolgo čakajo na izid svojih del. Marjeta Novak-Kajzer pa je prepričana, da je za urednika največji uspeh, če v založbo pripelje novo ime. Kot je povedala Dragica Breskvar, strokovna sodelavka za literarno dejavnost pri ZKOS, je bilo letos v širšem izboru skoraj štirideset kvalitetno izenačenih avtorjev. Povprečje je bilo, kot je prepričana, zelo visoko, čeprav zares vrhunskih tekstov letos ni bilo. Teksti so bih raznoliki in zelo zanimivi, prvič po petnajstih letih pa sta se na razpis prijavila tudi dva esejista, oba tudi izbrana za republiško srečanje. "Območna srečanja so predvsem delovna. Mladim poskušamo pomagati, da najdejo pravo smer. Žal pa je še veliko več tistih, ki za ta srečanja ne vejo, razpis pač ne seže do vseh. "Med enajstimi udeleženci srečanja na Koprivniku sta bila tudi dva, ki sta se udeležila že gorenjskega območnega srečanja v jami pod Babjim zobom, aprila letos: Kranjčan Domi Vrezec z besedili, ki so pesmi in kratka proza "z radoživimi, srkastičnimi in ironičnimi besedami in stavki, prepletenimi s strastjo in plašnimi pogledi na tako imenovano propagandno bombandiranje medijev", kot je bil predstavljen v reviji Mentor; in Marjeta Angerer, pesnica iz sosednje Avstrije. Tudi sicer so Z besedili sem zelo izvoljen, interpretacijsko sej" zdijo izredno zanimivo. & sec dni smo delali in ir*}e" njimi veliko veselja. lzDrf^ besedila so dali motnost i. postavitev okvirja, zn° L katerega smo lahko Post^.. jali posamezne tekste. " ttja Milčinski, režiser Pišem že dolga leta, poezijo in prozo. Zame osebno ni nobene razlike v pisanju proze in poezije, morda zato, ker tudi v slednji redko uporabljam rime. Sicer pa mislim, da je pisanje proze odgovornejše delo: imeti mora glavo in rep, pri poeziji pa se lahko bolj prepustiš čustvom. Všeč so mi tovrstna srečanja, končno vidim, da je tudi moje pisanje nekaj vredno. Tona Oblak, Vrhnika se na letošnji razpis, tako k^ preteklih letih, prija dvsem pesniki. Kot je na Dragica Breskvar, Pre°^< zato, ker je v poeziji n*J' 4 izraziti čustva, proza zahtev«.^i dela. "V glavnem so to ^ mladi avtorji, srednješolci^,, šele začenjajo z literarnim ,J varjanjem, in največkrat se J jj, zdi, da svoja čustva n*j**53| najhitreje izražajo v pesn obliki. S prozo so še » problemi - stil, kompozicij8 V^eh enajst mladih avtofjjj Marjeta Angerer, Dušan C« Alenka Jovanovski, Maja nik, Urša Rotma, Francii nik, Aleš Steger, Tana OgT Domi Vrezec, Miran P* ^ Mitja Čander, je prepri^ da jim takšna srečanja še l' koristijo. Ne le zaradi V}°tt$ cije in izmenjave izkušenj,1 • več tudi zaradi pogovor^, selektorji, ki jim ob ta*« priložnosti radi svetuje/^ smernicah in pasteh liter-ustvarjanja. M. AhačiČ C0L0RJEV EXTEMP0RE PET ABONMAJSKIH PREDSTA^ Škofja Loka - Že nekaj sezon zapored so gledališki abonn^K, jih razpisuje Loški oder, zanimivi za loško gledališko obćifl*j .„ Tudi zato, ker pretežni del abonmajskih predstav predsta^J^ gostujoča gledališča. Letošnji abonma je bil v kratkem pop0 ma razprodan. Kokri ca - Posebnost enodnevnega slikarskega srečanja v Galeriji Dežman na Kokrici je bila vsekakor preskus novih barv Uni color. Udeležilo se ga je 18 ljubiteljskih slikarjev, ki so ustvarili 32 slik. Večina udeležencev je nov proizvod Colorja iz Medvod uspešno uporabila kot nadomestilo za oljne barve, zaradi mešanja z vodo pa se barve lahko uporabljajo tudi za akvarelno tehniko. Foto: Janez Pelko Nova številka Mentorja ZANIMIVO (DVOJNO) BRANJE Izdajanje dvojnih številk časopisov in revij je sicer nekaj običajnega. Neobičajno pa vsekakor je, da se neka revija kot na primer Mentor zadnje čase redno pojavlja le še kotdvojna številka. Toliko o obliki, kajti vsebina zaradi tega ni nic slabša. Revijski videz - tako po vsebini kot obliki (likovne priloge) Mentor ohranja tudi v svoji najnovejši dvojni številki (5 in 6). Andrej A. Rozman objavlja nadaljevanje in konec dramskega besedila Tartif, ki ga je zdaj mogoče videti tudi že na odru Slovenskega mladinskega gledališča. Poleg poezije se bralstvu ponujata dve noveli Mohorja Hudeja in Milana Vincetiča. Marija Paprašarovska je mlada hrvaška avtorica, ki je lani postala znana z romanom Volčji glad, za katerega je prejela tudi literarno nagrado. Branka Kalenič pa jo predstavlja tudi z intervjujem. Esej tokrat prinaša razmišljanja Marka Jenšterleta o posledicah evropskega duhovno materialnega kolonializma v Latinski Ameriki. Kot zaključek pa sledi še literarna predstavitev izbranih avtorjev za letošnje srečanje mladih pesnikov in pisateljev na Koprivniku. Tako sestavljen gledališki abonma so tudi letos p°n e, gledalcem. Med petimi abonmajskimi predstavami b° ,, predstava nastala tudi na domačem odru. Dramska sku"j Loški oder pod vodstvom Marjana Bevka pripravlja J0**1] Kesselringa Arzenik in stare čipke. Premierna uprizoritev b° oktobra. j Sicer pa bo Loški oder pripravil v letošnji sezoni Še . premieri. Ena je namenjena otrokom in sicer Obuti ^ Charlesa Terraulta, predstavo bo režiral Boštjan Sever. Jafl.^i prihodnjega leta pa bo Loški oder skupaj z ZKO Škofja ^ začel pripravljati skupni gledališki projekt z naslovom J* ^ Avtor je Igor Torkar, ki je dramsko delo posodobil in priredi' P za igralsko skupino Loškega odra. >:a Že uveljavljene sobotne matineje, ki jih Loški oder P^P*. : V ZKO Škofja Loka, bodo na sporedu vsake štirinajst dn» januarja prihodnjega leta dalje. L.M. Tržič • V Paviljonu NOB so te dni na ogled sku'P1,* japonskega umetnika Takavuki Nagaje. Kipar, ki je po dip' J na akademiji v Osaki na podiplomskem študiju izpopolnjen i ljubljanski likovni akademiji pri prof. Dragu Tršarjuu predstavlja v modernistični tradiciji. Njegove upognjene prepletenega železja so, kot meni kritik Aleksander P**^ predvsem avtorjev umik iz negotovega odtujenega, industrij** sveta. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Obrtna zbornica želi postati partner državi Obrt po dveh letih samostojnosti in pozno upoštevanje zahtev obrtnikov zavira razvoj obrti in s tem možnosti zaposlovanja. k delno Po° obU"bljenih 60.000 letiK /. e,ovnih mest v petih Vo7L(to.rei več kot 10.000 no-^»Poslenih na leto), če bi bUe ie K,,e obrtnikov izpolnjene, J»5 y dveh letih zaposlenih 55JJ fe nekaj manj kot 4.700 tem v?' *ePrav Je potrebno ob obrti 'da ^ s popoldansko °seb Jkuarja skoraJ 12000 °b n h . aterih bodo mnogi, ProKi Je vanj u zaostrovanja p°djet>tike zaPos,enosti v obrtnikJe. Pori nk2Le.!Jih. prešli" med redne MiS?? M Je v ekonomski U Toof nekaJ Premaknilo: v ^ijoni L* je s prvimi 100 teti mili' den£.'" tolarjev proračunskega nUui«?n (V letu b"o 300 novH°x\ ,etos Pa 800 milijonu ? e,a P°mo* države m al- ne p,fHSpodarstvu. kar je bila, K'cae na "zgolj simbolične zneske", uresničitev ene od osnovnih zahtev. Za pospešitev razvoja obrti je potrebno najti vse možne vire, zlasti investicijske kredite, ki bodo po sprejemljivih, s tujini primerljivih obrestnih merah, postopno pa naj bi se uveljavile tudi druge, v Sloveniji še malo znane oblike financiranja začetnega, fizičnega in dolgoročnega kapitala. Tudi vprašanje deblo-kiranja starih deviznih vlog v bankah je le delno rešeno, zato bi kazalo najti še druge poti po katerih bi obrtniki ta sredstva lahko koristno in hkrati namensko uporabili. Poseben problem, ki se z denacionaliza-cijskimi postopki še zaostruje, postajajo poslovni prostori, saj se obrtniki in podjetniki vedno pogosteje srečujejo z izredno visokimi najemninami ter problemi povrnitve vloženih sredstev, zato od države pričakujejo, da bo z intervencijskimi odloki tako stanje do normalizacije tovrstnega tržišča vsaj začasno uredila. Cas je tudi, da se predpise za poslovne prostore, ki so stari že 25 let, posodobi in prilagodi novim možnostim, ki jih nudijo sodobna gradbena in druga tehnika ter tehnologija. Sploh pa se je večina zahtev in pričakovanj izpred dveh let nanašala prav na področje zakonodaje, ki naj bi položaj malega gospodarstva v novih družbenih razmerah drugače uredila. Z zakonom o gospodarskih družbah je bila sicer najdena ustrezna rešitev za pravno organizacijsko obliko (samostojni podjetnik posameznik), vendar zahteva po novem obrtnem zakonu še ni uresničena. V Obrtni zbornici Slovenije pričakujejo, da bo v tem zakonu tudi razrešen status te zbornice, ki naj bi kot strokovna in stanovska organizacija pridobila tudi nekatere pomembne naloge s področja uprave in javna pooblastila. Na področju predlaganihsprememb v izobraževanju ugotavljajo, da od zahtev po korekcijah Izobraževalnega sistema za potrebe obrtništva še ni bilo uresničenega skoraj še ničesar (poklicno izobraževanje za obrt, ukinitev pripravništva in uvedba pomočniških in mojstrskih izpitov), res pa je, da so ustrezne rešitve pripravljene in tik pred začetkom zakonodajnega postopka v parlamentu. Osrednje zahteve pri spremembah zakonodaje pa so zadevale delovno in davčno zakonodajo. Za prvo ugotavljajo, da še vedno uporabljamo zakonodajo prejšnjega sistema, ki je zlasti za postopke In dolžnosti obrtnika delodajalca za primer odpusta delavcev neprimerno zahtevna. Naj- manj, kar pričakujejo, je, da se opusti načelo enakega urejanja delovnih razmerij pri obrtnikih kot pri podjetjih, da se zahteve omilijo, in da se odpovedni rok skarjša na tri mesece. Opozarjajo tudi, da je zaradi (preV visokih stroškov delovne sile uresničevanje kolektivnih pogodb ogroženo. Pri davčni zakonodaji je bilo upoštevanih kar šest od osmih obrtniških predlogov sprememb in dopolnitev, tako da sta preostala neuresničena le predloga o 30-odstotnem znižanju davčne osnove pri reinvestiranju in predlog oprostitve obdavčitve učencev m študentov na delovni praksi. K tema dvema predlogoma, na katerih v Obrtni zbornici Slovenije v imenu 70.000 zaposlenih v malem gospodarstvu vztrajajo, dodajajo še nove: davčno naj se stimulira nakup okolju prijazne opreme in tehnologije, prouči naj se možnost ponovne uvedbe sistema pavšalne obdavčitve dobička, normiranih stroškov pri oddajanju opreme in drugega premoženja ter možnost za zahtevo po spremembi višine akontacije davka po trimesečjih. Nova ureditev prometnih davkov je bila napredek, čeprav je edina prava rešitev uvedba davka na dodano vrednost. Tak sistem naj se uvede šele v letu 1995 in stori vse, da bodo s to tako korenito davčno spremembo vsi dobro seznanjeni. Š. Petek smo tudi v Sloveniji proslavili svetovni dan turizma Tudi turizem pričakuje del certifikatov Na br ^0{*ro^Ju turizma smo zakonsko še vedno "bosi", dokument strategije razvoja pa je pripravljen **z razvojnega plana Slovenije. Dri — Od ehtf^ena deset dni kasneje predvsem zato, da bi se jelahko toneta predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Vendar pa okoli ^utru .turi8t'čnih delavcev, ki so se zbrali v VVorld Trade dunaj?kv Ljubljani, predsednika ni dočakalo, saj je odšel na ^Pod sre^anJe čl&nic Sveta Evrope. Zato pa je minister za Prizade * dejavnosti dr. Maks Tajnikar predstavil nova 8ttatešva"Ža-'n s*rategijo razvoja slovenskega turizma, katere seveda -i Je bistveno povečanje dohodka iz turizma in zato "a večja kvaliteta storitev. O letu turizma v Sloveniji je govoril dr. Marjan Rožič, ki je še posebej poudaril, da je vedno več ljudi, ki iščejo zaslužek v turizmu, da se je marsikaj spremenilo v prid kakovosti ponudbe, da pa mora turizem zajemati in se povezovati z vsemi področji dela in življenja. Kot oki naše dokum ^C V uv°du o pripravi menta o strategiji razvoja $a pju tUnzrna poudarila Nata-da je De?a« ni nobenega dvoma, na nrii * em v Sloveniji razvoj- Pri ji ost- Vendar Pa Je b"a pred J°VanJu nove strategije da bi K1 sestavljalcev naloga, p°men- !!' ZrnJe od Povela, kar slak."1.' a se končno ugotovijo MBiJ katerih ni moč da rv^naše$a turizma in se jih kttetK?™1' ter prednosti, za i2WstiJibll°SkSda'CeJih nebi sestavi;1 .Seveda so pri tem PriSrla dokumenta, ki je r Pravljen kot separat strateš-niie .^ojnega plana Slove- niiaia8t?tavllaTi' da ni m°8el razvoj«- sočasno z drugimi moj* nim\strategijami in se ni razvn "toniti na nacionalno ^okn-81.™16^0' V veliko varstvuP\sta mu bila ^o" o P°droSi,? Ja ln strategija na "Strate iS razv°Ja kmetijstva. 2Ha n?glJa razvoja našega turi-stratP'0predelJena z nekdanjo kajnBR razl,cnih podatkov, 4ument0Vkdaj-" ampa,k * je tudi ' ? oP°zarja, da se tako v \ tunzmu treba ravnati jesena,5 do,,OČa trg-Vanjo je katerAV .na komponenta, na Ciljih • sleJ nismo bili vajeni. So s«cer določeni, lahko pa se ob spremembni tržnih razmer tudi spreminjajo," je povedala Nataša Pobega iz ministrstva za gospodarske dejavnosti. Osnovni strateški cilj našega turizma je seveda bistveno povečati dohodek, to pa bo mogoče le ob razvoju kakovostne ponudbe. "Razvojna strategija našega turizma bo odvisna od tega, kaj bo zanj naredila država, v veliki meri pa od tistega, kar bodo naredili nekje drugje, zlasti na regionalni, občinski in krajevni ravni, izredno pomembno pa je seveda to, Kar bodo naredili na podjetniški ravni. Strategija, ki jo sedaj pripravljamo, bo posegala nad področja, kjer se ne bo pojavil podjetniški interes, saj jih bo tam sam po sebi poiskal in na osnovi profitnega motiva tudi našel. Tisto, kar obsega Erogram ministrstva, so stvari, i se nanašajo na vlogo države. Gre za področje ekonomske, socialne, organizacijske in pravne narave. Pri ekonomskih ukrepih je ena od istočnic dejstvo, da Sloveniji bistveno manjka ustrezne turistične ponudbe. Za to pa bi potrebovali kakšnih 300 milijonov dolarjev, saj bo potrebno veliko investi - rati. Denar za investicije je moč pričakovati iz procesa lastninje-na, kjer bo treba zagotoviti čimvecji pritok zasebnega kapitala. Tu je zagotovo pomembna vloga bank, pomembna je vloga tujih vlaganj in tudi dejstvo, da računamo na del certifikatov," je poudaril dr. Maks Tajnikar. Med organizacijskimi vprašanji je v turizmu v tem trenutku v ospredju ustanovitev javnega zavoda, saj v Sloveniji nimamo ustrezne promocijske mreže, nimamo prodajne mreže, kar je tudi zaskrbljujoče, pa je dejstvo, da nimamo dovolj znanja. Zato jepredlog turističnega gospodarstva, da ekonomska fakulteta ponovno vrne turizem v svoje programe in da se nadaljuje izpopolnjevanje v tujini. Med pravnimi ukrepi pa je najpomembneje, da končno tudi na področju turizma dobimo zakonsko podlago, saj smo na tem področju tako rekoč "bosi". V.Stanovnik Vlada že razpošilja lastninske certifikate Kranj, 11. oktobra - Obvestila o odprtju ccrtifikatnega računa pri SDK državljani že prejemajo, začeli so pri omrežni skupini 069 (Murska Sobota), nadaljujejo z omrežno skupino 068 (Novo mesto) in tako naprej do omrežne skupine 061 (Ljubljana). Vsi državljani naj bi obvestila dobili v mesecu dni. Iz celjskega Cetisa, kjer obvestila tiskajo, vsak dan razpošljejo približno 80 tisoč obvestil, zato na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj računajo, da bodo po padajočem vrstnem redu omrežnih skupin vsi državljani obvestila dobili v mesecu dni, torej tja do prvih novembrskih dni. Ne glede na obvestila lahko seveda državljani že uporabljajo svoj lastninski certifikat, saj so bili za vse uradno odprti že 5. oktobra. Vsem tistim, ki lastninski certifikat že želijo uveljaviti, to lahko store brez omenjenega obvestila. To namreč napravijo tako, da na pošti kupijo lastninsko nakaznico (stane 150 tolarjev) in izpolnjeno odnesejo v svoje podjetje. Seveda pa to lahko napravijo le delavci Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka, ki ima na Gorenjskem doslej prvo in edino potrjen privatizacijski program. Na vloganje lastninskih certifikatov v investicijske družbe pa bo treba še počakati, najprej na zakon in nato na njihovo ustanovitev. M.V. Celovški HAG0 pred stečajem Kranj, 11. oktobra - Če slovenski dolžniki celovškemu podjetju HAGO ne bodo poravnali vsaj nekaj dolgov, se stečaju ne bo mogel izogniti. V njem imata kapitalski delež tudi Etiketa iz Žirov, Gorenjski tisk iz Kranja in Lepenka iz Tržiča. Slovenska papirna in grafična industrija je leta 1986 v Celovcu ustanovila trgovsko firmo HAGO, ki se je zdaj znašla pred stečajem. Vzrokov je nedvomno več, po nekaterih informacijah imajo tudi priokus afere, goli podatki pa kažejo, da je promet v podjetju HAGo zelo padel, po čemer lahko sklepamo, da slovenska podjetja trgovske firme v Celovcu ne potrebujejo več tako kot pred leti. Promet je bil najvišji leta 1991, ko je znašal 1,5 milijarde šilingov, lani 1,2 milijarde šilingov, letos pa pričakujejo le približno 600 milijonov šilingov trgovskega prometa. Pred skupščino podjetja HAGO sta dve možni odločitvi, vse pa kaže, da je prva že propadla in da se bo stečaju zelo težko izognil. Po prvi varianti naj slovenski dolžniki povečali promet in zmanjšali svoje dolgove, kakor je predvideval sanacijski načrt junija letos. Celotni dolg slovenskih podjetij znaša 218 milijonov šilingov, največ je dolžan Videm v stečaju in sicer kar 109 milijonov šilingov, sledijo pa Mladinska knjiga, Paloma in Radeče. Družabniki naj bi dolg zmanjšali za 30 odstotkov, vendar se to ni zgodilo, ob koncu septembra je bil manjši le za približno 8 milijonov šilingov. Večina načrta ni izpolnila, saj je Videm v stečaju, druga imajo velike likvidnostne težave. Za podjetja, ki so skušala dolg 'zmanjšati je bila Zveza slovenskih zadrug v Celovcu pripravljena odobriti 30 milijonov šilingov posojila, vendar posojilojemalci niso pridobili ustreznih garancij svojih bank. Vse torej kaže, da bo skupščina lahko sprejela le sklep o razpustitvi ali likvidaciji podjetja, če bo tržno perspektivo morda le videla pa se bo nemara odločila za preoblikovanje oziroma zmanjšanje programa. Seveda pa bo to možno le, če bodo slovenski dolžniki dobili garancije pri svojih bankah, saj sami nimajo dovolj denarja za poravnavo dolgov. Če jih bo to ne bo uspelo, bo podjetju HAGO preostal le stečaj, ki ga lahko po določenem času predlaga poslovodja ali eden od upnikov. Podjetja HAGO ima po podatkih s konca avgusta približno 50 milijonov šilingov presežka med terjatvami in obveznostmi, če k temu prištejemo še njegovo premoženje (zaloge, vrednostne papirje, sovlaganja, posojila...) neto presežek znaša 109 milijonov šilingov. S tem je zavarovan tudi ustanovni družabmški kapital, ki znša 79 milijonov šilingov. Po teh podatkih HAGO ni prezadolžen, temveč so težave nastale, ker družabniki ne poravnajo svojih dolgov. M.V. .IVI MERCATOR - IZBIRA, d.o.o. KRANJ, Maistrov trg 7 64000 KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin: Predmet javne dražbe kot nedeljive celote so zidani objekti TRGOVINA v obratovanju, SVINJSKI HLEVI, SKLADIŠČA in POMOŽNI OBJEKT, vse v opuščenem stanju, v skupni koristni površini 3.218,31 m2 ter PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE v izmeri 11.320 m2. Vsi zidani objekti ležijo na stavbišču v izmeri 2.155 m2, na pare. št. 58672 k.o. Hrastje 52 pri Kranju, z izklicno ceno 1.750.799,80 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Vsi objekti in zemljišča oddani v najem do 28. 4. 2003 leta. Javna dražba bo dne 29. 10. 1993 ob 9. uri v Hrastju št. 52 pri Kranju, kjer se nahajajo nepremičnine. Dražbeni pogoji: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani Republike Slovenije in pred začetkom javne dražbe predložijo dokazilo o plačani varščini 10 % (175.079,98 DEM) izklicne cene v protitolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila na žiro račun Mercator - Izbira, d.o.o. št. 51500-601-14237 pri SDK Kranj, s pripisom "varščina". Pooblaščenci pravnih oseb se morajo na javni dražbi izkazati s pismenim pooblastilom za licitiranje. Najemnik ima pod enakimi pogoji prednostno pravico do nakupa. Uspeli ponudnik mora za nepremičnine skleniti prodajne pogodbe v 5 dneh po opravljeni javni dražbi, sicer varščina zapade v korist prodajalca. Kupec mora kupnino plačati v treh obrokih. Prvi obrok 50 % kupnine v 15 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, drugi obrok 25 % kupnine do 19.1. 1994 in tretji obrok 25 % kupnine do 19.3.1994. Plačana varščina se upošteva pri plačilu prvega obroka kupnine. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino brez obresti vrnili v 3 dneh po končani dražbi. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Interesenti dobijo dodatna pojasnila in si ogledajo nepremičnine po predhodnem dogovoru na tel. št. (064)622-171 int. št. 40 ali 42. Zaželeno je, da se morebitni kupci izkažejo že pred javno dražbo z dokazilom o plačilu varščine. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Citroen Xantia 2.0i VSX Francoska plavolaska Francozi plavolaski rečejo la blonde, toda takšno ime avtomobilu ne bi preveč pristajalo. Sicer pa je ime za nov avto, ki je nadomestil ostareli BX ostalo žensko, s tem, da so si ga sposodili pri Grkih in da so se odločili opustiti kratice, ne pa tudi preizkušenega francoskega recepta. Tega, da xantia ni tipičen Citroen bi Francozi težko dokazali. Čeprav je povsem nekaj drugega, kot je bil BX, je njeno sorodstvo s hišnim poglavarjem modelom XM dovolj očitno. Sprednji del je sicer manj klinast, vetrobransko steklo e-nako razkošno, bočne linije razpotegnjene in ne pretirano zaobljene in zadek s petimi vrati podaljšan ravno toliko, da je xantia elegantna limuzina. Para bočnih vrat odpirata Erostorno in udobno potniško abino. Notranja dolžina omogoča dobro sedenje spredaj in zadaj. Sprednja sedeža sta dobro narejena, voznikov je nastavljiv tudi po višini in v ledvenem delu, zadnja klop zadošča tudi za večje telesne mere in za njo je prostom, vendar ne ravno globok prtljaž- ni prostor, ki ga zakrivajo za odpiranje težka vrata. Aantia s paketom opreme VSX sodi prav v vrh. V serijsko opremo sodi električni pogon stekel v sprednjih vratih in bočnih ogledal, daljinsko vodljivo osrednje zaklepanje, po višini nastavljiv volan s servoo-jačevalnikom, zunanji termometer in predoprema za radio. Tako kot je zadnja leta v navadi pri Citroenu, je tudi xantia dobila dvokraki volanski obroč, hkrati pa je to tudi eden od tistih citroenov, ki so mu za brisanje vetrobranskega stekla namenili dva brisalnika. Armaturna plošča je pregledna in kljub umirjenemu ne pretirano zaobljenemu videzu sodobna in uporabna. Merilniki imajo motno sivo podlago, tisti za vrtljaje tako kot pri športnih avtomobi- Citroen xantia 2.01 VSX: sodobni srednji razred lih nameščen na levi strani. Ob nevsiljivi notranjosti pa ima ta avto pred sovoznikovim sedežem tudi ročaj, kakršnega najdemo samo še v terenskih vozilih. In ker xantia za terensko plezanje ni namenjena, je tudi ročaj bolj primeren kot držalo za drobnarije. Seznam zamer je dosti krajši, vendar noben avto ni popoln. Konstruktorji so se premalo potrudili pri sistemu zračenja HVALIMO: sodobna zasnova podvozja - prostornost in udobje - oblika GRAJAMO: preglednost nazaj - zračenje - poraba goriva potniške kabine, medtem ko gretju ni očitati ničesar, predvsem voznike nevajene vzratne vožnje pa bo motila sorazmerno LOTERIJA, PRI KATERI NE POTREBUJETE LE SRE&, 0 itf SREiKO Srečneže čakajo izjemno Irogate nagrade, pa tudi ostali udeleženci ne boste ostali praznih rokJ V nagradnem Modu Bohinjske loterije ms laka: - 20 milijonov tolarjev - garsonjera v Ljubljani - 3x Renault Šafrane 22 Si - 5x Renault 19 RT 1S i - 35x Renault Clio RT 1.4 - tisoč tedenskih počitnic in mnogo drugih nagrad. Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo. V taka srečka namreč prinaša popust v izbranih bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kabli, hoteli Kompas, Beilevue, Jezero in Zlatorog). Pa še to dotike bomo žrebali le med prodanim srečkami, kar pomeni, da nobena nagrada nt bo ostala neizfrtbana. S kuponom, ki ga objavlja samoSEDFJJSKI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Dela in prt uličnih prodajalcih, kupite kotteUete petih sreČkzalSOOSrr. Šesto srečinpa \n sredo bo v zahodni Sloveniji prevladovalo a°o vreme s padavinami, drugod bo suho. UJMIN6 SPR€M€MB€ bol ?- °'tt«>bra luna spremenila ob 20.35, ali oo severu ali zahodniku in dež ob iugu )2 |u9°*anodniku. Mlaj bo nastopil v petek ob *nlZ '.J*r P° Herschlovem vremenskem ključu J^nl Še naprej veliko dežja. ^sov izlet v Laško 23. oktobra ZASEDENO! GorAj^eraJ navsezgodaj je skorajda "pregorel" telefon v tajništvu * Po Diva*!?8**''3.83 zara<^' Pacate množice klicev za Glasov izlet "V Laško c*todne 7wu?" skorajda v trenutku so bili vsi sedeži v dveh avtobusih za fcootmv rotirani - ker za kakovosten izlet več sedežev ne moremo Vsek i'18 tokratni Glasov v*** razprodan, jato se P* ^°mo tyd' Martinovanju namenili eno dobro Glasovo rajžo, hkratjj ?Pravi*uJorno vsem, ki ste bili tokrat z rezervacijo prepozni in vas vaoimo naslednjič z Gorenjskim glasom v/na ... ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE iztet1*!, kupčka vašin odgovorov na naše vprašanje, katera kar t*?3 to^a je na razglednici, lahko sodimo, da smo vam zastavili ^5 težko vprašanje. Tudi nepravilnih odgovorov je toliko, da smo se ■P* raje odločili, da vprašanje ponovimo. Kot smo že zadnjič omenili, w,
dovolili šefi priti zraven. Zaenkrat se z njimi dobro razumem in nova oddaja Bila sva mlada oba kaže, da bo imela dobre gledalce V poletnih mesecih pa ne bo gledana. Moja pot pa ni odvisna samo od tega. Znam delati tudi še kaj drugega, kot pa prepirati se z uredniki." A. Zalar - Foto: G. Šinik pa imamo končno prireditev, da nam ne bo več treba hoditi na Ptuj, Števerjan... Ob tem, ko je prireditev v petek pod naslovom Naj viža 93 več kot uspela in ni razlogov, da ne bi postala za naprej tradicionalna, pa se bodo morali prireditelji ob zamisli Oktober v Kranju bolj poglobiti v ostala dva dneva. Tokrat jim je zaradi priprave prvega dne oziroma večera najbrž za soboto in nedeljo zmanjkalo sape. A. Žalar • Foto: G. Šinik °4prl n iVe*er Je Oktober v Kranju z načrtovanim praznikom piva v*gala v - dnik občinske skupščine Vitomir Gros. Zal pa ideja ~' preW Kaze, da je petkov večer na Naj viži prirediteljem pob ^c sanp sape. Uja. da bo v Kranju ta [e naa,,|ev Postala tradkonalna," Prstan k0 Je P°delil Zlati Ho mii Janja za narodnozabav- kotKTO ki J° Je izbra,° več fekei ODlskovalcev v dvorani, Čin.1' P^dsednik kranjske ob-0 »p! skupSčine Vitomir Gros. dvom? najbrž ni več nobenega nam?.; °-,tradlcionami prireditvi delom . • ° pa bo z d™?"111 Prirerit ne napovedovane v Kr \e po naslovom Oktober Piva anjU P° vzorcu praznika Priredit!!relja in,.iger- pa bodo ca«elji morah najbrž še mar- pobral sikaj razmisliti, domisliti in poskušati uresničiti. V soboto je sicer župan Gros odprl sod, vendar pravega obiska ni bilo. V nedeljo pa so prireditelji na vhodna vrata Gorenjskega sejma nalepili samo listek: ODPADE. Čeprav ansambel Vrtnica ni nastopil, ker se jim je med vožnjo v Kranj ponesrečd pevec, je Borisu Kopitarju uspelo celotno oddajo, ki jo je snemala tudi Radio Slovenija, s šestimi ansambli in dvanajstimi letos najboljšimi skladbami na festivalih v Sloveniji, pripeljati do konca. Končno tudi na Gorenjskem Kranj oziroma Gorenjska imata končno svoj festival narodnozabavne glasbe. Milan Merše iz Kranja: "Plav backa smo ljubitelji narodnozabavne glasbe siti. Nocojšnja prireditev je bila fantastična; tudi zato, ker je vse potekalo v živo. Že med nastopom sem napovedal, da bodo zmagali fantje iz Grosuplja. Imam namreč kompletno dokumentacijo o dogajanjih na narodnozabavni sceni v Sloveniji." Jože Ciperle iz Cerkelj: "Vesel sem, da se je končno tudi v Kranju začelo postavljati nekaj noge in da smo na Gorenjskem tudi dobili prireditev in nam ne bo več treba na Ptuj in po raznih festivalih v Sloveniji. Prepričan sem, da razlogov za razmišljanje za naprej ni in upam, da se bo tudi pri organizatorjih zadeva "prijela". Erika Gogala iz Kranja: "Mar nista obisk in razpoloženje v dvorani dovolj zgovoren dokaz, da smo bili v Kranju takšne pnreditve lačni. Zdaj imamo tudi naGorenjskem svoj festival. Mislim, da bo to tudi spodbuda za nove narodnozabavne ansamble, saj so se nekateri kar nekako "posušili"." Zinka Sušnik iz Kranja: "Zares lepa in prijetna je bila tale Naj viža. Rada imam narodnozabavno gladsbo. Toliko ansamblov na kupu pa ne vidiš kar tako. Kako bo s pivskimi dnevi? Ne vem. Zamisel premalo poznam. Glavno je, da imamo zdaj tudi na Gorenjskem nekaj, kar imajo že vrsto let po različnih krajih v Sloveniji." A. Ž. - Foto: G. šinik Gorenjski glas in Pioma Bled - nagradna nanizanka MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Do Miklavža boste v Gorenjskem glasu lahko sodelovali v nagradni nanizanki, ki jo pripravljata GORENJSKI GLAS in PIOMA BLED skupaj s pokrovitelji posameznih kol v nanizanki. Nagradna igra je vsakič drugačna, v njej sodelujete s pravilnim odgovorom (ki ga pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1). V nagradni nanizanki sodelujejo tudi vsi kupci v trgovini podjetja PIOMA Bled v času od 14. septembra do 3. decembra z nakupom nad 1.000,00 tolarjev. Vsak pravilni odgovor v posamezni uganki konkurira za eno od nagrad pokrovitelja uganke + v končnem žrebanju še enkrat za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki ga podarja Pioma, in druge lepe nagrade. POKROVITELJ V. KROGA NANIZANKE aviotehna Canon STARVVRITER za vse, ki ne obvladajo računalništva, a žele pri tipkanju koristiti prednosti računalniškega tipkanja. Nagradno vprašanje v V. krogu: KOLIKO VRST IN KOLIKO OBLIK RAZLIČNIH PISAV OMOGOČA CANON STARVVRITER? a( 2 b) 5 AVTOTEHNA d.d., v V. krogu podarja 10 (deset) lepih nagrad - žepnih kalkulatorjev. Pravilni odgovor napišite na dopisnico in jo vključno do torka, 19. oktobra, pošljite na: Gorenjski glas, 64000 Kranj. ZAUPANJE V KAKOVOST Ljubljanska 13/a Bled tel./fax 064/77-426 POOBLAŠČENI PRODAJALEC CailOII MAH O I > rsl l IVI UiCKJ UUIll^IAINA Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400 letnici bitke pri Slsku: torek-sobota od 10. do18., nedelja od 10. do 13. ure. Matjaž Kmecl: Andrej Smole-znameniti Slovenec Izvaja: Tone Gogala, Režija: Dušan Mlakar Ponovitve: ČETRTEK, 14./m 15., 16. oktober ob 20.un Rezervacije: NARODNI MUZEJ, Muzejska 1, Ljubljana, tel.061/218-886 od 10. do 18. ure. VsAk poli rni pni k na RADIU ŽIRI IZŽIVUENIA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V petek, 15.oktobra bomo na Radiu Žiri v okviru oddaj Iz življenja naših KS", ponovno obiskali krajevno skupnost Stara Loka - Podlubnik v Škofji Loki. Prejšnji petek ste lahko nekaj več zvedeli o Stari Loki, tokrat pa bo na vrsti PODLUBNIK. Oddajo, ki jo bo ponovno vodila Tatjana Jereb - Miklavčič so omogočili naslednji sponzorji: TOMAZMIHELIC PODLUBNIK 139 TEL 064/622-270 /a^^I lK./Ij /Sa Podlubnik 249, 64S tel.: 064/6 12.0 ŠKofja Loka 22-031 RTV SERVIS m®2® , C TO A l_l 64220 Sk0fla Loka JO/b 5> 1 K AH tel. 064/621-912 (Pf frizerski fi it Meta Ipavec Podlubnik 277 64220 Škofja Loka tel. 622-321 PAPIRNICA IN FOTOKOPIRANJE ILONKARIHAR Podlubnik 235, Škofja Loka, tel. 622-318 SKOPJA IQKA< jve 4/620-779 FINU5 Stara loka, d.o.o. ttara Loka 1 1a, kofja Loka tel. 064/622-000, 620-543 Biokolekcija ASSAV - za ženske in moške ČE VAM IZPADAJO LASJE... Za vsako bolezen ali nevšečnost se najde zel! Tudi proti izpadanju las jih je nekaj. Nafta dolgoletna znanka dipl. biologinja Erika Flšer Pajk je Iz njih pripravila tonlk, olje in šampon, ki z redno uporabo preprečujejo izpadanje las in goto lasišče celo spodbudijo, da se ponovno zaraste. Biokolekcija ASSAV je sestavljena po spoznanjih tradicionalne kitajske medicine in izdelana iz surovin, zvečine uvoženih iz dežel Daljnega vzhoda. Po prepričanju kitajskih ljudskih zdravnikov povzročata izpadanje las pomanjkanje vitalne energije in slaba cirkulacija krvi v koži lasišča. Do enakih spoznanj je prišla tudi sodobna medicina. Iz bolnega In slabo prekrvljene-ga lasišča rastejo tanki In suhi lasje, ki so zelo občutljivi. Preparati tradicionalne kitajske medicine učinkujejo tako, da pospešujejo dotok krvi v lasisče m s tem dovajajo lasnemu korenu dovolj hrane In energije. Tako se lasje okrepijo, odebelijo, dobijo normalen, zdrav lesk in iz i« živih lasnih čebulic začno ponovno rasti lasje. Normalizira se delovanje žlez lojnic, da so lasje ravno prav mastni. ASSAY olje uporabljamo: - proti prhljaju in seboreji; - za okrepitev lasnega korena pri tankih, redkih ali poškodovanih laseh ter za nego suhih las; - pri čezmernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti, dokler je na glavi vsaj še nekaj las. Olje nanašamo na lasišče, ki ga nato dobro zmaslramo. Pri suhih in poškodovanih laseh pa s pomočjo glavnika namestimo tudi lase. Olje pustimo učinkovati pol ure, nato si lase umijemo s Šamponom ASSAY. Opisani postopek opravimo tedaj, ko si običajno umivamo lase. Pri poškodovanih, zelo suhih laseh aR razcepljenih konicah suhe lase namastimo zvečer, večkrat na teden. ASSAV tonlk pospešuje dotok krvi v lasišče in s tem energije ter hrane v lasno čebulico. Uporabljamo ga proti izpadanju las in plešavosti, za okrepitev ias in proti Tonlk nanašamo na prizadete dete lasišča s palčko, ovito z vato ali kar naravnost, nato lasisče dobro zmaslramo s konicami prstov {ne z nohti), lase si umivamo samo enkrat tedensko, tonlk pa vma-siramo redno vsak dan enkrat. šampon ASSAV vrača laslšču normalen, rahlo kisel ph in spodbuja rast ias. Zaradi svojega blagega delovanja je priporočljiv za vse, ki si pogosto umivajo glavo, imajo občutljivo lasišče. suhe ali mastne lase, prhljaj in še zlasti za tiste, ki jim lasje čezmerno izpadajo. šampon se po prvem nanašanju ne peni. Pena nastane šele, ko so lasje čisti, zato je potrebno večkratno šamponiranje. Dobro sprane lase osušimo z brisačo in nanje nanesemo tonik. Po nanašanju in masaži s tonikom las ne izpiramo več. Uspeh Je opazen že pri uporabi posameznih proizvodov, rezultati pa so najboljši pri uporabi celotne kolekcije ASSAV Kot smo napisali v začetku, Izdeluje ASSAV blokolekcijo dipl. biologinja Eriak Flšer Pajk, po pošti pa prodala BJOTIKA d.o.o., p.p. 21,66320 Portorož, tel. (066)79-908 ali 75-155. Na tem naslovu oziroma telefonu dobite tudi dodatne informacija. AKU STIMULATOR PRAVI ZDRAVNIK V VAŠEM ŽEPU Vrhunska serija elektronskih izdelkov, znanih pod imenom AKU STIMULATOR, je novost v akupunk-turni terapiji. Izumitelj teh edinstvenih aparatov je svetovno priznani kitajski znanstvenik g. Xiong Xiaowei, ki je na 38. mednarodni razstavi inovacij EUREKA v Bruslju za svoje izdelke prejel štiri zlate medalje, eno srebrno in eno bronasto. Za izjemne dosežke v radio tehniki pa so mu podelili tudi kronično vnetje zgornjih dihalnih poti, itd.) - bolezni ožilja, srca in perifernih žil ter ožilja možganov (zvišan krvni tlak, bolezni srčnega ožilja, motenje srčnega utripa, itd.) - bolezni sečnih in reproduktivnih organov (n»*" možnost zadrževanja seča, itd.) - izpah ali poškodba mehkih tkiv sklepa, vneti« sklepov, itd. AKU COPATI - pripomoček za stimulacijo akupunkturnih točk na stopalu, 65 DEM (preračunano v SIT) AKU STIMULATOR II - aparat za zdravljenje, 165 DEM (preračunano v SIT) najvišje svetovno priznanje Marconi, ki ga vsako leto prejmejo trije najuspešnejši inovatorji. Zdravniška praksa je pokazala, da AKU STIMULATOR še posebej dobro zdravilno učinkuje pri naslednjih boleznih: - bolezni živčnega sistema (nespečnost, nervoze, depresije itd.) - bolezni prebavnega sistema (vnetje požiralnika, vnetje zgornjega dela želodca, vnetje dvanajstemi-ka, itd.) - bolezni dihalnega sistema (prehlad, akutno in AKU STIMULATOR I - apar** za odkrivanje in zdravljen)* bolezni, 195 DEM (preračunano v SIT) Z AKU STIMULATORJEM lahko hitro in brez težav ustavimo bolečino v kateremkoli delu telesa, J redno uporabo AKU STIMULATORJA pa hkrati tu<« ves čas ohranjamo ustrezno telesno ravnovesje- ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: VITALIS, d.o.o., Brod 24, 68000 Novo mesto tel.:(068)21-093,28-073 rr??TVV**VVVWVVT*TTTTTTT*TT» VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Prejšnji torek Romana ni žrebala kupončkov, ker je bila nova lestvica v Gorenjskem glasu objavljena šele istega dne, zato tudi nagrad ni bilo. Žrebanje bo danes, lestvica pa po prvem glasovanju izgleda takole: 5. LUCCIOLETTA, DOVE SEI 4. KDO KOGA CAKA 3. NASA DRUŽINA 2. MUCA MACA 1. BARABA CICI E COCCO Naj vas ob tem opozorimo še na nov termin oddaj, ki jih na Radiu Kranj vodi Romana Krajnčan. Torkova in nedeljska oddaja sta zdaj združeni v eno, prisluhnete pa ji lahko ob torkih od 17. ure do 17.50. Za današnjo oddajo Romana spet pričakuje zanimive goste. Da bodo prišli v studio, so obljubili namiznoteniški igralci, s katerimi se bo pogovarjal Romanin športni kolega Iztok. Sicer pa glasujte za eno od petih pesmic še naprej. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: NASLOV: Pošljite na Vrtiljakovo lestvico, Radio Kranj, 64000 Kranj NAGRAJENI SPIS Intervju Kdo ima največ domačih živali? V skupni akciji Gorenjskega glasa in Radia Kranj vas z Romano Krajnčan še naprej vabiva, da nam pišete vsi, ki imate čim več domačih živali. Seveda s tem ne misliva na krave v hlevu ali kure v kokošnjaku, ki jih starši gore za v lonec, ampak na vaše resnične ljubljenčke: kuže, muce, hrčke, ptičke, želve, ribe... Pišite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1, ali na Radio Kranj. V četrtek, 23. septembra, sta nas obiskala pevca iz Anglije Shirlie Roden in John Christian. Imeli smo priložnost slišati izvajalca svetovnega glasbenega vrha. Bilo je prijetno. Njuna glasba pomirja in sprosti. Koncert je bil čudovit, vzdušje prav tako. Pripravili smo tudi nekaj vprašanj zanju in ugotovili, da sta prijetna človeka. Pogovor je bil v angleščini, v prevodu pa zveni tako. Vam je Slovenija všeč? S: Da, všeč mi je. J: Tudi meni, zelo jo imam rad. Je to vaš prvi obisk? S: Ne, že petič sva tu, tretjič to leto, kajne, John? J: Ce ti tako praviš, morda držati. Koliko časa pa sta sedaj v Sloveniji? J: Tukaj sva dva tedna in... S: Ah, ne, saj sva priletela šele v soboto. To se pravi, da sva tu pet dni, ampak se tudi meni zdi cela večnost, ker sva tako zaposlena... Kaj mislite o Slovencih, kakšni se vam zdijo? Prijazni? S: Da, prijazni so. Kaj misliš, John? J: Mislim, da so zelo prijazni in to je eden od razlogov, da rada prihajava sem S: Res, zato sem napisala pesem Slovenija, tu imam toliko dobrih prijateljev... Kje sta se spoznala? S: John, kje sva se spoznala? J: V Londonu, spoznala sva se v Londonu. S: Že kar nekaj časa nazaj, približno... sedem let. John je pustil glasbo in postal učitelj, takrat pa se je spet želel vrniti na sceno, kot rečemo. Moj prijatelj naju je seznanil in začela sva skupaj pisati pesmi. Kako bi se opisali? S: Oh, kakšno vprašanje. John, najprej ti! J: Pravzaprav delava veliko stvari, končno sva zato v Sloveniji. Tu delava s skupinami vseh let, generacij. Učiva jih, naj bodo mirni, naj zaupajo vase, naj se pogovarjajo drug z drugim, pravdno pogovarjajo in razumejo in znajo drug drugega poslušati... Pa vi, gospodična Shirlie? S: Se znam opisati? Počnem veliko stvari. Igram, pojem, pišem besedila in musicle. Zdaj pišem musical o ameriškem pevcu Royiu Orbisonu. Drugače pa rada plavam, oba z Johnom rada plavava, ukvarjam se z aerobiko in z jogo. Slišala sem, da sami pišete pesmi in njihova besedila. Kje dobite navdih? S: Povsod malo. Zrasla sem na deželi, veliko pesmi je nastalo ob spominih na otroštvo, navdih mi daje tudi narava in kadar vidiš kaj lepega, ni težko pisati. Odpreš svoje srce in ideje kar švigajo skozi tebe... J: Da, navdih jemljeva iz izkušenj in doživljajev. Ali opažate kakšne razlike med slovensko in angleško publiko? J: Najprej so bolj zadržani. Dalj časa traja, da tudi Slovenci začnejo sodelovati, da se odzovejo. Angleži so bolj odprti... S: Ampak na koncu so vedno navdušeni. Vaše pesmi pojejo o ekoloških vprašanjih. Zakaj? J: Misliva, da se je zelo pomembno zavedati, da bomo kmalu uničili planet, če ne bomo spremenili mišljenja in ravnanja. Glasba ljudi pomirja in ljudje poslušajo besedila znova in znova... S: Pomembno ie, da se zavedamo. Mogoče mislite, da ne pomaga, če se zaveda en sam, ampak pomaga. Zato piševa taka besedila. J: Čutiva se dolžna, da pomagava ljudem, da se zavejo, da je skrb za planet zelo pomembna. Ne delamo dobro zemlji, ko jo onesnažujemo. Rada sva z mladimi ljudmi, kot ste vi, kajti vi ste naša nova generacija. Hočeva pomagati ljudem, da bi ponovno razmišljali in drugače ravnali, sicer ne bo nič ostalo za vas. Kaj delata v prostem času? S: Rada hodiva v gledališče, včasih pa je prijetno, če ne počneš FILMSKA NAGRADNA UGANKA Naslovi nekaterih filmov, P jih je režiral Steven Spielbeif Zrelo, Bližnja srečanja trefr vrste, Lov za izgubljeni1" zakladom, E.T. vesoljček, diana Jones, Barva vijolica5.' ta, Kapitan Kljuka... reševalce bomo tokrat razde; lili petkrat po dve brezplac^ vstopnici, ki jih podarja Kjo° podjetje Kranj. Dobe J11?' Tomaž Baiželj, 64209 Žabica, Šutna 9, Mateja ZverŠe*. 64208 Šenčur, Srednja vas 5* a, Marko Koblar, 6400" Kranj, Valjavčeva 3, Met** Rutar-Piber, 64260 Bled-Alpska 1, in Urška Jeral* 64248 Lesce, C. na Lipce 14. V soboto prihaja na veliko platno ameriška risanka Knjig* • džungli. Pripoveduje o fantiču Mawgliju, ki je odrasel v temnef« pragozdu, vzgajali pa so ga volkovi, prijazni medved Balloo >* izkušeni panter Baghira. Mawgli ni spoznal človeka vse o° prihoda nevarnega tigra, ki je začel ogrožati džunglo in nje« Živali. Mawgliju so prijateljske živali svetovale, naj poišče po010* v vasi. Na tej poti doživlja vrsto pustolovščin, premaga tigra i* končno najde dom med svojimi. ■ Nagradno vprašanje: po čigavi literarni predlogi so čudezfl čopiči Disnevjevih risarjev ustvarili prikupno risanko, primero0 predvsem za mlajše gledalce? Odgovore pošljite do 15. oktobra na naslov: CP Gorenjski gla»< 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. nič, ampak samo sediš in opazuješ naravo. To je zelo pomirjajoče. Se boste se vrnili v Slovenijo? S: Da, dokler naju bodo ljudje vabili. Načrtujeva, da se bova vrnila spomladi, takrat se bomo spet videli Nika Bohinc, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Na našem in Petrolovem a*10!*, su za končni nagradni izlet i°f a nikov je zaseden že &et sedež. SPOŠTOVANE BRALKE, DRAGE GOSPODINJE! Danes, ko ima že vsako gospodinjstvo zamrzovalno skrinjo ali pa vsaj del zamrzovalnika nad hladilnikom, se resnično da skuhati kosilo v pol ure. Le prej se je treba pripraviti na to, skuhati skupaj večje količine Jedi, Ki se lahko zamrzujejo. In potem zjutraj, preden gremo v službo, ali pa že prejšnji večer le vzamemo porcijo, ki smo jo pripravili za en obrok za našo družino, iz zamzrovalnika, da se odtopi, ko pridemo domov, pa jed prevremo^VeUkoJe jedi, kijih lahko tako shranjujemo, predvsem so to razne juhe, golaži, vampi, raguji, obare, kuhan fižol, ješprenj, razne zakuhe za Juhe, kot so žličniki, fritati in gotove mesne jedi, kot na primer nadevane telečje prsi, svinjska pečenka v mrežici, lovska pečenka in podobno. Prav tako lahko zamrznemo sladice, kot so razne potice, marmorni kolači, štruklji, razno rahlo pecivo in podobno. In da ne pozabimo na kruh, ki ga prav tako lahko spravimo v zamrzovalnik in nas lahko reši iz zagate, pa na maslene rogljlče, take in drugačne cmoke in krompirjeve svaljke. Res, veliko je tega, kar lahko pripravimo vnaprej. Je pa pri hitri kuhi seveda zelo pomemben vrstni red del. Tisto, kar vemo, da se bo moralo najdlje kuhati, denimo krompir, testenine in podobno, damo na štedilnik najprej, takoj, ko pridemo domov, "še v klobuku", kot se je oni dan pošalila ena od mladih gospodinj. Če smo se namenili speči na primer pečenico, krvavico, bomo to dali na ogenj prej, preden se lotimo priprave zelja, kajti zelje bomo pripravljali, ko se bo klobasa že veselo pekla. In podobno. Sicer pa, če ste izkušene gospodinje, to že davno veste, mlade je pa le treba kdaj pa kdaj opomniti. Ponujamo vam 14 predlogov kosil, ki jih lahko skuhamo v (dobre) pol ure; 7 za kuho v klasični posodi, 7 pa za pripravo jedi v posodi z debelim dnom. Morda vam bomo le olajšali izbiro, vas spomnili še na kakšno drugo jed, ki vam nekako ne pride na misel. Pomembno je le, da nam preide v kri, da pripravljamo večje količine tistih jedi, ki jih lahko shranimo v zamrzovalniku, da imamo zelenjavni šopek vedno na mizi, da kar le moremo, postorimo že zvečer. In še nekaj je pomembno: da imamo v kuhinji tudi kakšno posodo z debelim dnom. V njej kuhamo in pečemo praktično brez vode in brez maščobe, zato Je v njej jed hitreje kuhana in bolj zdrava. Le poskusite! Danica Dolenc /IJU C C, PONEDELJEK >_ klasična posoda X posoda i debelim dnom ) goveja juha z vlivanci govedina v hrenovi omaki prazen krompir paradižnikova solata Govedina v hrenovi omaki 30 minut 1 kg kuhane govedine, 1/2 dl kisle smetane, 1 žlica moke, 2 žlici nastrganega hrena, poper, kis, 1/4 I juhe, sol, 2 rumenjaka^ žlica drobtm, 2 žlici naribanega parmezana, 5 dkg masla. Govedino zrežemo na rezine. Smetano, moko, hren, kis in juho zavremo. Solimo in popramo. Omako ohladimo, hladni primešamo rumenjaka. Polijemo vroče meso, potresemo z drobtinami, parmezanom in dodamo po vrhu še raztopljeno maslo. Postavimo za nekaj minut v pečico. goveja juha z rezanci kuhan riž svinjski zrezek po milansko zelena solata Svinjski zrezek po milansko 30 minut 500 g svinjskih zrezkov, 1 strok česna, 100 g sušene šunke v kosu, 100 g gob (šampinjonov ali drugih), 3 jedilne žlice paradižnikovega pireja, 1/8 I vode, sol, poper, origano, timijan in rožmarin. 4 svinjske zrezke natremo z vseh strani s stisnjenim česnom. Posodo za pečenje segrejemo po navodilih (tako močno, da ne moremo več držati roke na pokrovki, preskusimo pa lahko tudi tako, da spustimo vanjo kapljico vode - če zacvrči in v trenutku izpari, je posoda dovolj segreta - pa ne preveč, ker se nam meso tudi lahko zažge) in položimo vanjo zrezke. Z obeh strani jih zapečemo. šunko in gobe, sveže ali iz pločevinke, drobno narežemo, in oboje dodamo mesu da se z njim vred duši. Zdaj zmanjšamo temperaturo in pokrito pečemo 10 minut. Paradižnikovo mezgo razmešamo z vodo, začinimo in solimo ter polijemo po zrezkih. Zatem naj se vse skupaj pri izključenem štedilniku duši še 5 do 10 minut. Takoj serviramo. Kot prilogo ponudimo riž, ki smo ga hkrati kuhali, in zeleno solato. Če smo si zaželeli tudi juho, pa je nimamo v hladilniku, se odločimo za Knorrovo ali Maggi paradižnikovo juho. KRANJ 242 274 PONUDBA: • VRST PIZZ HALO PIZZA KMEČKA VRTNA VEGETARIJANSKA PIKANTNA MORSKA delovni Cul vaak dan od S'*- M nedelja lm praanlkl 11' SS' TRŽIČ 53 035 PONUDBA: AN SIR SOLATI GRŠKA IN ITALIJANSKA ZREZKI NA RAZLIČNE NAČINE OB NAROČILU NAŠE PONUDBE DOSTAVLJAMO PO ŽELJI TUDI PIJAČO! Pečica na vroči zrak Ekskluzivni zastopnik za JMC v Sloveniji. za HITRO ZDRAVO KAKOVOSTNO ENOSTAVNO in 23.988,oo SIT VARČNO r*lT pripravo hrane. - aQ S)\ » Pečica na vroči zrak združuje prednosti klasične in mikrovalovne pečice. Hitra priprava hrane, z malo ali nič maščob, varčna poraba energije, hrana pa je sočna in hrustljavo zapečena. V naših prodajalnah: telefon: GLOBUS Kranj, 214-151, BLAGOVNICA Sk. Loka, 620-863, PLEVNA Šk. Loka, 632 - 550, ELEKTRO Radovljica, 714-997, ŽELEZNINA Radovljica, 715-670, UNION Jesenice, 83-490. A5\ ACK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.:241-031 t kuhfflje SVEA, GORENJE, BREST, MARLES • VELHAIH9RA VSEH VRST POHIŠTVA (večina y zalogi) »prepričajte st DELOVNI CAS od 12. do 19. ure, SOBOTA od 9. do 13. ure. jO O «* .* O trn rt > O C« O fc4 O CA **> Z. o o TOREK > klasična potoda vampi v kisli juhi s krompirjem omlete s skuto ali marmelado kompot ali grozdje Vampi v kisli juhi s krompirjem 30 minut 1 kg kuhanih vampov, 2 žlici olja ali žlica masti, 1 sesekljana čebula, sladka paprika, 5 dkg moke, majaron, limonina lupinica, voda ali juha, 1/2 kg krompirja, paradižnikova mezga, peteršilj. Vampe zrežemo na tanke rezance. Na maščobi najprej zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo vampe, jih potresemo s papriko in pražimo. Prepražene pomokamo in zalijemo z vročo vodo. Odišavimo z majaronom, limonino iupinico in peteršiljem. Solimo in dodamo na kocke zrezan krompir (da bi bik) hitreje, ga lahko že vzporedno kuhamo v drugi posodi in ga, potem ko imamo pripravljene vampe, zlijemo z vodo vred na vampe). Nazadnje dodamo še paradižnik in okisamo. posoda i debelim D goveja juha s fritati pikantna pečenka iz mletega mesa krompir v koščkih zelena ali paradižnikova solata Pikantna pečenka iz mletega mesa 25 minut 500 g mešanega mletega mesa (svinjsko, mlado goveje), 1 velika čebula, 1 žemljica, 2 manjši jajci, 4 paradižniki, poper, sol, paprika, sir parmezan. Mleto meso pomešamo z na drobno zrezano čebulo, stepenimi jajci, namočeno žemljico in z začimbami. Vse skupaj oblikujemo v podolgovato pečenko. Posodo za pečenje segrejemo po navodilih, pečenko opečemo z vseh strani, posujemo s parmezanom, pokrijemo in pečemo 15 minut. Paradižnike prerežemo na pol in jih pazljivo zložimo z vseh strani pečenke, posolimo in popopramo, pokrijemo in pečemo še 15 minut. Zraven postrežemo krompir v koščkih in zeleno ali paradižnikovo solato. Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj svetuje Nevarnost ne traja le pol ure Svetovanje, kako pripravimo kosilo v pol ure, bo prav gotovo pozdravila marsikatera gospodinja, posebno tiste, ki po opravljenem delu v službi hitijo domov pripravljat kosilo. Prav pri naglici, ki nas spremlja vsak dan, pa bi vam radi pomagali, zato vam svetujemo, da se zavarujete proti nevarnostim, ki tudi v kuhinji prežijo vsak dan in ne samo pol ure. Prav gotovo ste že prebrali na strani tako imenovane črne kronike tega ali onega časopisa o nenavadni nesreči, ki se je zgodila v stanovanju, začetek pa je bil prav v kuhinji. Zaradi majhne nepazljivosti je na primer na štedilniku zagorela pregreta maščoba in ogenj se je hitro razširil po kuhinji oziroma stanovanju. Morda se je celo vam že zgodilo (pa se je na srečo vse srečno izšlo), da ste odšli z doma, pozabili pa ste izklopiti štedilnik, likal-nik... Da se otroci radi igrajo z vžigalicami, in da pred njimi niso nikdar dovolj skrite in dovolj visoko, da jih ne bi dosegli, tudi vemo. Kako nevarna je takšna igra pa imajo nekateri tudi izkušnje. Kako nenavadno in predvsem neprijetno za proizvajalca je, če nenadoma zagori televizijski sprejemnik, smo lahko tudi že prebrali. Kadilci sicer neradi priznajo, da kajenje škoduje, da pa je v naglici (tudi pri pripravljanju kosila v pol ure) lahko kajenje še posebno nevarno (čeprav h kuhanju res ne sodi, pa vendar), posebno če, cigaretni ogorek konča v posodi za odpadke in zaneti požar, se je tudi že zgodilo. še bolj nesrečno je lahko praznovanje recimo novega leta, ko nenadoma zagori okrašena smrečica. Zgodilo se je tudi, da je v trenutku veselega praznovanja priletela v stanovanje petarda... Neprijetno "zakuhajo" pa nam jo lahko tudi razni aparati, stroji in naprave v kuhinji oziroma stanovanju. Pomivalni stroj je na primer zelo pripraven pripomoček za gospodinjo. Gorje pa, če zataji ventil za vodo, ali poči cev. Tudi tako imenovani ekonom lonci so se izkazali že kot prave "bombe", da o plinskih jeklenkah ne govorimo... Da priieten občutek o skopanem in dobrem kosila v pol are ne bo imel grenkega priokusa in predvsem ne zares neprijetnih posledic zaradi nenadne škode, vam svetujemo, da razmislite o zavarovanja. Tako imenovano STANOVANJSKO ZAVAROVANJE vključuje vrsto zavarovani za različne nevarnosti, ki nenehno prežijo tudi v kuhinji. Seveda pa Stanovanjsko zavarovanje vključuje poleg opreme tudi gotovino, vrednostne papirje, umetniške predmete, dragocenosti, zbirke. V okrilje tega zavarovanja sodijo Se naslednje zavarovane nevarnosti: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, padec letala, poplava, izliv vode, zemeljski plaz in odtrgan je zemljišča, snežni plaz, vloms-ka tatvina in rop ter odgovornost. Najpogostejši vzroki, za škodo, proti kateri se lahko zavarujemo v stanovan- 1a, pa so požar, eksplozija m izliv vode. »omembno pri Stanovanjskem zavarovanju pa je nenazadnje tudi, da posamezne gospodinjske aparate, stroje oziroma naprave lahko posebej zavarujete le, če sklenete tako imenovano STANOVANJSKO ZAVAROVANJE. Zato ob nasvetih za Kosilo v pol ure ne bo odveč, da razmislite tudi o tako imenovan« m Stanovanjskem zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav pečenice s kislim zeljem krompir v koščkih krof Pečenice s kislim zeljem 30 minut Pečenic seveda ne bomo pripravljale same, pač pa bomo poiskale mesarja, ki slovi po dobrih klobasah. Kislo zelje, ki ga dajemo h klobasam, navadno kuhamo, lahko pa ga tudi dušimo. Okusnejše je zabeljeno z ocvirki ali zaseko. Sveže kuhano zelje je največ vredno (staro pravilo, da je sedemkrat prekuhano najboljše, ne drži več). Premoknato zelje ni okusno niti ni lepo na pogled. Pečenice lepo zapečemo z obeh strani in jih pustimo, da se do konca spečejo na malem ognju (računajmo 1/2 na osebo). Kislo zelje: Na žlici razbeljene masti in slanine prepražimo žlico seseljane čebule, dodamo 1/2 kg dobrega kislega zelja, ga osolimo in pražimo do mehkega. V lončku razžvrkljamo 1/4 I vode z dvema žlicama moke, pridenemo zelju, po potrebi še zalijemo in pustimo, da še nekaj časa vre. Lahko dodamo tudi malo paradižnika. posoda i debelim dnom ) česnovajuha poprov zrezek pire krompir zelena solata Poprov zrezek 20 minut 4 približno 2 cm debele goveje zrezke ali fileje, mleti poper, sol, poper v zrnu, 1/8 I smetane, 1 jedilna žlica zelenega popra. Meso rahlo posolimo in popopramo ter povaljamo v zrnca popra. Posodo za pečenje segrejemo, v njo damo meso, ga pečemo 3 minute, obrnemo in pokrijemo, kurjavo pa izključimo. Nato pecimo še vsega 4 minute. Zrezke zdaj vzamemo iz posode in jih zložimo v obrnjeno pokrovko. Sok od pečenja premešamo s smetano (lahko je kisla), posolimo in dodamo zeleni poper. Zdaj zrezke vrnemo v posodo in jih na kratko pogrejemo. Takoj serviramo. Kot prilogo lahko ponudimo riž, krompirjeve svaljke (njoke) ali pire krompir. SAMO NAJBOLJŠE JE DOTO DOBRO ca u •D O O rs 9» U as O > (M O B c#a Cfl Z X o C Četrtek > klasična posoda piščančja obara ajdovi žganci kompot Piščančeva obara 35 minut Piščanec, težak približno. 1 1/2 kg ali v tej teži slabši kosi piščanca, 2 žlici moke, 2 žlici olja ali žlica*masla, limonina lupina, sol, 1 korenček, peteršilj, po pest graha in cvetače, majaron, kis. Piščanca zrežemo na kose, jih pomokamo in naložimo v kozico s segreto maščobo. Opečemo jih po obeh straneh, zalijemo z vodo in dodamo na koleščke ali kocke narezano korenje, sesekljan peteršilj, grah, cvetke cvetače (slednje imamo lahko v zamrzovalniku zmrznjeno, posebej pripravljeno za juhe, obare ali rižote), limonino lupinico in majaron. Solimo in počasi kuhamo. Nazadnje okisamo. posoda i debelim dnom ) rižota z mesom radič v solati jabolčni zavitek Rižota z mesom 30 minut 200 g jagnetine, 200 g govedine, 200 g svinjine, 1 čaša konjaka, 1 čebula, 1 strok česna, 150 g svežih šampinjonov, 2 korenčka, 12 črnih oliv, 2 jedilni žlici paradižnikove mezge, 2 jedilni žlici vode, sol, poper, lovorov list, timijan, 7 jedilnih žlic riža, 1/4 I vode. Meso narežemo na 1,5 cm velike koščke. Čebulo in česen drobno sesekljamo, korenje očistimo in narežemo na kolesca, šampinjone operemo in prepolovimo. Posodo z debelim dnom segrejemo za pečenje in v njej malo zapečemo koščke mesa. Nato meso vzamemo iz posode in denemo v pokrovko. Čebulo med mešanjem malo zapečemo, ponovno dodamo meso in ga flambiramo s konjakom. Zdaj dodamo šampinjone, korenje, česen in olive in z dvema žlicama vode razredčimo paradižnikovo mezgo. Vse skupaj segrejemo. Z začimbami meso pikantno začinimo. Čezenj stresemo opran riž in ga zalijemo s 1/4 litra vroče vode. Še enkrat vse dobro premešamo, pokrijemo s pokrovko in na najmanjši možni temperaturi dušimo okrog 15 do 20 minut. Zraven ponudimo sezonsko solato. SAMO NAJBOLJŠE JE DOTO DOBRO OLJE Dobre gospodinje poznajo kakovostna olja iz kranjske Oljarice. V vseh ocenjevanjih, ki jih izvaja potrošniški center Domus dobivajo odlične ocene m med slovenskimi olji zasedajo najvišja mesta. Poleg povišane porabe je to najboljši dokaz kvalitete, ki jo znajo oceniti tudi potrošniki. V Oljarici Kranj priporočajo: * CEKIN, olje, ki se odlikuje po nevtralnem vonju in okusu, pripravljena hrana pa je zato aromatična in okusna. Cekin je popolnoma čisto rastlinsko olje in ugodno vpliva na holesterinsko in maščobno sliko, hrani pa daje visoko prehransko vrednost. * CEKIN SPECIAL je sončnično olje, s katerim Eripravljamo zdravo hrano. Olje ima posebno biološ-o vrednost, ker vsebuje uravnovešeno razmerje vseh sestavin, zato je času primeren izdelek, izredno primeren tudi za pripravo dietne hrane. * KONZUM ie ob nekoliko nižji ceni enako kvalitetno rastlinsko olje, ki ga lahko uporabljamo za vse vrste priprave hrane * FRIVITA je najnovejše olje iz kranjske Oljarice. To je čisto arašidovo olje namenjeno tistim z domišljijo pri kuhanju. Posebej je odporno proti visokim temperaturam, zato je priporočljivo zlasti za cvrtje in pečenje. Vse štiri vrste olja iz kranjske Oljarice se odlikujejo z modrim znakom SQ Olja Cekin, Cekin special, Konzum in Frivita so brez holesterola! Ocvrte jedi bodo bolj zdrave, če bomo pri fritiranj u upoštevali nekaj osnovnih pravil* - uporabljajte samo čisto rastlinsko olje ali mast, maslo in margarina pri visokih temperaturah oddajata vodo (zato brizganje in penjenje), - najprimernejša delovna temperatura je med 140 stopinj C in 180 stopinj C, - pred cvrenjem globoko zamrznjene hrane odtalite večje kose, - pred cvrenjem hrano osušite, odstranite odvečno moko in pazite, da penada ne bi odstopila, kose zložite v košaro m le-to počasi potopite v maščobo, - naenkrat cvrite le malo hrane, npr. v dvoiitrski fritezi le 20 dekagramov, - v večminutnih premorih med fritiranj em znižajte temperaturo olja na 100 stopinj C, - če hrano začinite pred cvrenjem, bodo sol in začimbe olju skrajšale dobo uporabnosti, - ob pravilni uporabi friteze se pri zaporednem cvrenju tudi različne vrste hrane ne bodo navzele drugega vonja ali okusa, - svežega olja ne dolivajte v že uporabljenega, ko količina pade na minimum, ga zamenjajte v celoti, - olje zamenjajte tudi, ko postane temno in gosto, ko se pri segrevanju prične kaditi in ko pri segrevanju dobi neprijeten vonj. PETEK C klasična posoda zelenjavna juha rižota z gobami zelena solata hruška Rižota z gobami 30 minut Skodelica riža (pribl. 1/4 I, oz. 60 dkg), še enkrat toliko oz. dve skodelici vode ali juhe, večja sesekljana čebula, 1/2 kg svežih mešanih gob fjurčki, golobice, kostanjevke), korenček, paradižnik, maščoba, 5 žlic naribanoga parmezana ali drugega trdega sira, sol, peteršilj, curry. Na maščobi malce zarumenimo čebulo, dodamo očiščene, oprane in na koščke narezane gobe in drobno narezan korenček. Oboje skupaj nekaj minut pražimo. Zatem dodamo še na kocke narezan paradižnik in pod toplo vodo opran riž. Se nekaj minut vse skupaj pražimo, potem pa zalijemo z vročo vodo ali juho, solimo in še zadnjič pomešamo. Po vrhu potresamo na drobno sesekljan peteršilj in curry. Rižoto pokrijemo in pustimo 15 do 20 minut, da se na malem ognju do konca skuha. Če hočemo, da bo rižota še bolj okusna, jo na koncu po vrhu potresemo s koščki surovega masla. Ponudimo jo in potrese mo s parmezanom. posoda z debelim dnom gobova kremna juha korenje s klobaso pire krompir paradižnikova solata Korenje s klobaso 25 minut 500 g korenja, 2 kranjski klobasi.Korenje zrežemo v tanke lističe, klobase v malo debelejše ploščice. Medtem segrejemo ponev z debelim dnom (5 minut jo grejemo na srednje močnem ognju. Koleščki klobase se malce zapečejo, nanje pa stresemo korenje, pomešamo in pokrijemo. Pokrito naj se na najmanjši vročini peče 15 minut. Jedi ne začinimo z ničimer, ker je že klobasa začinjena. Posujemo jo le z drobno sesekljanim peteršiljem in serviramo. Zraven ponudimo pire krompir. WONDER COOKER = WONDER COOKER LONEC, PONEV, KOZICA - PEČICA Nov gospodinjski pripomoček vam posodo, ki jo že imate v kuhinji spremeni v pečico. Zamenja ali nadomesti pečico v štedilniku, mikrovalovno pečico, toaster in fritezo. čudno, čarovnija, ne to je resnica. VVonder Cooker je visoko kakovosten izdelek, ki je prišel k nam po dolgi in zapleteni poti iz Južne Afrike preko Amerike (kjer je mimogrede pobral tudi nagrado za inovacijo leta) in ga je izumil Anglež. Danes ima licenčne pravice za izdelovanje in prodajo VVonder Cooker International iz Italije. Pooblaščeni zastopnik in distributer za Slovenijo je podjetje Costa Commerce iz Kopra, izdelek je tudi zaščiten z mednarodnim patentom. Novost v kuhinji Izdelek je dopolnilo, ki lahko svoje prednosti dokaže v vsaki kuhinji in na vsakem štedilniku. To hkrati tudi pomeni, da zaradi odločitve za nakup VVonder Cookerja ni potrebno kupiti nove posode in stare zavreči. Pri kuhi še naprej uporabljajte vso posodo, ki jo že imate v kuhinji, samo, da je le-ta okrogle oblike in ima ravno dno. Lahko je emajlirana, nerjavna, jena, črna ali posoda visoko-kakovostrvega razreda (AMC, Zeppter itd..). Lastnost VVonder Cookerja je, da nam zaradi svoje oblike in visokega izkoristka fizikalnih zakonitosti vsak lonec, ponev ali kozico prej omenjene oblike spremeni v pečico. Zaradi teh lastnosti v kuhinji nadomesti štiri aparate: pečico v štedilniku, mikrovalovno pečico, toaster in fritezo. VVonder Cooker je pokrov, ki ga uporabljamo na posodah različnih dimenzij, od 10 do 27 cm premera. Za uporabo VVonder Cookerja ne potrebujemo tečaja ali branja zahtevnih navodil, ker je uporaba povsem preprosta. Ime pomeni v slovenskem prevodu čudežni kuhar, ki ga upraviči s tem, da riž, testenine ali polento stresate v mrzlo osoljeno vodo, pokri-jete in skuhate. Posebnost je peka pommes fritesa ali krompirja v kosih. Krompir olupite, razrežite, operete, ne osušite, še mokrega stresate v kozico, prelijete z mrzlim oljem, pokrijete z VVonder Cookerjem, postavite na vroč štedilnik in po 10 minutah postrežete. Peka krompirja v kosih traja nekaj minut več. Zamrznjena živila pečete brez predhodnega odtajevanja, torej naravnost iz zamrzovalnika. Pizzo spočete na štedilniku v kozici in ne več v pečici itd... IŠČEMO PRODAJNE ZASTOPNIKE ZA GORENJSKO Prednosti Omenimo še prihranke. Strošek nakupa se povrne v šestih mesecih. Zakaj, kako? Zaradi specifične oblike iz posode izhajajo samo vodne pare, mastne se vračajo na živilo in kuhinja zaradi tega ni zamaščena, kot pri fritezi ali peki in cvrtju v nepokriti posodi. Olje za peko krompirja ali cvrtje ne preseže 100 C in ga lahko večkrat uporabite. Prihrani energijo, ker so živila hitreje pripravljena na kakovostnejša. Zaradi zmanjšane uporabe maščob in večje kakovosti pripravljene hrane je primeren za pripravo dietne prehrane. Zaradi vseh naštetih lastnosti porabite tudi manj čistil, obroke hitreje pripravite in ostane vam več prostega Časa, ki ga namenite družini, rekreaciji ali hobiju. VVonder Cooker je prinesel zadovoljstvo številnim gospodinjam in družinam. Ker VVonder Cookerja ne morete kupiti v trgovinah in na sejmih, lahko vse informacije o nakupu in uporabi dobite po telefonu: 066/34-775. Samo VVonder Cooker = VVonder Cooker! Spoznate me po številkah mednarodno zaščitenega patenta! < SOBOTA >_ klasična posoda X posoda z debelim dnom ) pijucka v juhi s krompirjem rezanci s skuto grozdje Pljučka v juhi s krompirjem 30 minut 1 kg kuhanih pljuč (najboljša so telečja), 4 veliki krompirji, 1 žlica moke, 1 čebula, 2 stroka česna, 2 žlici olja, lovor, majaron, šatraj, poper, sol. Prejšnji dan kuhana pljučka (pljučka operemo, sapnik odstranimo, damo jih v slan krop in kuhamo 1/2 ure, odstavimo in ohladimo) narežemo na čim tanjše rezance (lahko pa že pripravljene vzamemo zjutraj iz zamrzovalnika, da se odtopijo). Krompir olupimo, ga zrežemo na kocke in damo kuhat, solimo in dodamo vse dišavnice. Zatem pripravimo svetlo prežganje: na maščobi malce popražimo sesekljano čebulo, potresemo z moko, dodamo drobno sesekljan česen in pražimo le toliko, da moka spremeni barvo. Prežganje zalijemo z vročo vodo, prevremo ter dodamo krompirju. Pljučka lahko pražimo skupaj z moko, lahko pa jih kar stresemo h krompirju. Nazadnje vse skupaj še dobro prevremo, dosoiimo, če je potrebno in popopramo. Tik, preden pljučka postrežemo, jih po želji okisamo. Včasih jim gospodinje rade dodajo tudi žlico paradižnikove mezge, da se juha obarva, jed pa ima polnejši okus. K obroku gredo dobro palačinke s skuto. Maso za palačinke smo pripravile prejšnji dan. če se bo čez noč v hladilniku zgostila, jo pred uporabo razredčimo z nekaj žlicami mleka, radenske ali navadne vode. golaž polenta mešana solata Golaž 60 minut 1 1/2 kg govedine, 1 1/2 kg svinjine, 1 kg zelene paprike, 1 kg paradižnika, 1 kg čebule, poper, sol, paprika v prahu. Meso narežemo na kocke, zelenjavo operemo in narežemo na koščke. Večjo posodo z debelim dnom segrejemo po pravilu in najprej v njej zapečemo svinjsko meso, zatem goveje in na koncu zeleno papriko, paradižnik in čebulo. Vse dobro premešamo, posujemo s poprom in solimo. Zapremo in na najmanjši temperaturi kuhamo 40 minut. Na koncu golaž še dodatno začinimo s soljo in poprom. Ohladimo ga in pripravimo porcije za zamrznitev. Te količine sestavin bodo dale 6 porcij za po 4 osebe. KJE, HITRO IN OKUSNO SEVEDfl, samo pri _E*** iam° PM PO PREDHODNEM NAROČILU Ki/I (Xv^ V NAJKRAJŠEM ČASU DOBITE l"WB| -SSSuo KUHANE, PEČENE In OCVRTE MERCATOR • MESO IZDELKI d.o.o. Škofji Loki MESNE DOBROTE POSLOVALNICA it 1, Maistrov trg 7 v Kranju! vuSe Zelje sporočite na s- [ kovinOtehna kovinOtehna ] C blagovnica FUŽlNAR Jesenice - tel. (064) 81-952 prodajalna OPREMA Mengeš • tel (061) 737-006 ) i...... ■ ""i 1 I > ^^^l^l^^ J in še 599 artiklov za vas, drage gospodinje. Pa saj poznate naše g^slo NEMOGOČE JE MOGOČE! C NEDELJA > klasična posoda goveja juha z rezanci svinjska pečenka prazen krompir pecivo s sadjem Svinjska pečenka Ob nedeljah imamo več časa za kuhanje, zato si lahko izberemo jedilnik, ki nam vzame več časa, ni pa nujno, da nam da tudi več dela. Morda ste za svinjsko pečenko, ki bo, če je bomo spekli več skupaj, prišla prav tudi za čez teden. Za 4 osebe: 60 dkg mlade svinine s kožo, sol, strok česna, žlica masti. Izberemo kos mesa s tanko plastjo slanine. V pekač nalijemo toliko vrele vode, da sega 2 cm visoko. V sredino položimo kosti ali paličice in nanje meso tako, da je kožica spodaj. V tem položaju naj meso vre 15 minut, da se kožica zmehča. Z ostrim nožem kožico narežemo na kocke, meso nasolimo in natremo s strtim česnom. Položimo ga v pekač s kožico navzgor, prelijemo z vročo maščobo in pečemo dobro uro ali uro in pol, glede na debelino kosa. Med pečenjem ga polivamo z maščobo. Ves čas pečenja naj bo kožica obrnjena navzgor. Pečenko razrežemo tako, da bo vsak družinski član dobil kos z nekaj hrustljave slanine. posoda z debelim dnom zelenjavna juha goveji kotlet po florentinsko pomiril radič v solati kostanjeva torta Goveji kotlet po florentinsko olivno olje, poper, sol. Kotlet naj leži vsaj pol ure v olivnem olju in popru. Še boljši bo, če bo tako ležal več dni in ga že povsem pripravljenega vzamemo iz hladilnika. Posodo za pečenje pokrijemo in segrejemo tako, da ne moremo več držati roke na pokrovki. Meso z vsake strani 5 minut dobro zapečemo, pokrijemo in pustimo peči 5 minut Po petih minutah ga obrnemo in pečemo še nadaljnjih 5 minut. Goveji kotlet po florentinsko (ponekod mu pravijo tudi "florentinec") je najboljši, če je v sredini še malo krvav ali vsaj rožnat, kajti na eni strani se ga drži pljučna pečenka, čisto na koncu ga posolimo in ponudimo. V naših prodajalnah vam nudimo veliko izbiro ŽE PRIPRAVLJENIH ZMRZNJENIH JEDI: zmrznjeno zelenjavo in sadje, ribe, piščančje meso, zmrznjene izdelke iz testa in sladolede. Še posebno dobro smo založeni v NC Drulovka, NC Radovljica, Market center Bled, Živila center v Ljubljani in NC STORŽIČ na Kokrici. Želimo vam dober tek! ŽIVILA trgovina in gostinst 3i co >-» Z a o C > o PALIČNI MIKSER MR 300 CA BRAUN \ <o še vedno rada hodim. Stik z ljudmi me veseli in s sodelavci se lepo razumemo. Samo še dve leti imam do upokojitve in prepričana sem. da jih bom preživela tu. kjer sem že 30 let. Vse to govorjenje o podjetju, v katerem si preživel skoraj celo življenje, boli. Je pa veliko natolcevanja, (le je kaj res. naj pride na dan. Bomo vsaj razumeli. Saj kdor dela, lahko tudi greši. Pa zato še ni treba, da je kriminalec . POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NOVI IZDELKI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA *0LKA S POGONOM kovaton dr. Boris Sobočan Posebna konstrukcija rolke omogoča boljši stik s terenom, s z m. P? večio varnost in stabilnost, posebno pri skokih. Je tržno nimiv in konkurenčen izdelek, ki je že na trgu doma in v tujini. Tehnološke izvedbe na vrtalkah kovaton Milan Podlipec Novost ie v različnih tehnoloških izvedbah vrtalnih strojev za obdelavo in posebna izvedba glave s pršilnimi šobami za ^enje in odpihovanje. Posebna rešitev je neboleče čiščenje stol*'3 kamn3, C^0*110 rešitev je avtor vdelal v zobozdravniški Izdelek je na trgu in se uporablja v zobozdravstveni fini Ulehaniki. pRlPOMOČEK ZA LUKNJANJE "»ovaton Igor PavSeU Posebno izdelan univerzalni pripomoček se lahko montira na mehu6 .stroje m omogoča kvalitetno vrtanje cilindričnih lukenj v ~ake in elastične materiale, izdelek je na trgu in ima velik praktičen pomen. Postopek in naprava za hidroizolacijo tlDOV 'novator. Ivan Klaneček i^^opek in naprava omogočata kvalitetno izdelavo cenenih l^jjkpv za hidroizolacijo zidov. Izdelan je prototip in testni ^elki, ki so že preizkušeni v praksi. Inovator nudi licenco. Z IZPOPOLNJENIM TESNJENJEM l°ovaton Roman Bitenc .faktična rešitev pomeni konstrukcijsko originalno izvedbo SnJenja sodov in drugih pretočnih naprav. D zdelek je na trgu in pomeni ceneno in kvalitetno tesnilno otočno sredstvo. po KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ LABORE P.: 223-276, 331-031, 221-201 NOVO NOVO VOLVO 440 - m Model 94 ABS- KLIMA -SERVO VOLAN • ELEKTRIČNA STEKLA + OGLEDALA- ^■j ~ CENTRALNO ZAKLEPANJE pR0M0CIJSKA CENA DO REGISTRACIJE 36.690 DEM DOLENČEVA 3 OREHEK KRANJ (za gostilno Rekar) TEL: 214-115 ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 13. URE SREDA TUDI OD 16. DO 19. URE - čistila za gospodinjstvo - premazi za trde pode, čistila za čiščenje mehkih podov - čistila za AMC, Zeppter in rostfrei posodo - čistila za čiščenje mlekovodov - dezinfekcijska sredstva - čistila za odstranjevanje mlečnega in vodnega kamna - novo tudi pri nas: DOSM. - aparati na visoki pritisk - samohodni čistilni aparati \\ - industrijski sesalci Sistemi za čiščenje - sesalci za gospodinjstvo sanitarna oprema hygolet ciniki, VVC ščetke, dvoroli, podajalnik brisač... *ELO UGODNO! papir - role 64/1 SAMO 1078,- SIT Diversev Državna zakladnica dela uspešno Kranj, 11. oktobra - V okviru finančnega ministrstva že eno leto deluje državna zakladnica, ki opravlja že velik del klasične dejavnosti. Direktorica Anda Mavec je napovedala vrednosti papir, s katerih se bodo podali tudi na tuje trge. • Z zakladnimi menicami (kratkoročni vrednostni papirji) zagotavljajo predvsem tekočo likvidnost državnega proračuna, z izdajanjem zakladnih zapisov pa naj bi pokrivali proračunski primanjkljaj. Zakladne menice dospejo do enega leta, zakladni zapisi od enega do petih let, tretja oblika vrednost papirjev pa so obveznice z dospelostjo nad pet let. Aprila letos so prodali kar 80 odstotkov decembrske emisije šestmesečnih zakladnih menic, nakar so prodajo zaradi proračunskega presežka ustavili. Kar 60 odstotkov menic so pokupile borzne hiše, 40 odstotkov pa banke. Junijska izdaja trimesečnih zakladnih menic je bila prodana v nekaj dneh. Prodali pa so tudi že približno četrtino zakladnih zapisov, ki so jih izdali 20. septembra v vrednosti 10 milijonov ekuiev. Njihova cena je zdaj sorazmerno visoka in omogoča približno 8-odstotni donos, računajo pa, da se zanimanje povečalo, ko se bodo vse obrestne mere prilagodile medbančnemu dogovoru o zniževanju pasivnih obrestnih mer. Srečanje vzdrževalcev Kranj, 11. oktobra - 7. in 8. oktobra je na Rogli potekalo tretje srečanje vzdrževalcev Slovenije, pod geslom "Vzdrževanje -varovanje prihodnosti" so pripravili vec strokovnih seminarjev in pogovorov. Društvo vzdrževalcev Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1975 in združuje približno 1.200 vzdrževalcev iz 300 slovenskih podjetij. S sodelovanjem proizvajalcev opreme pripravlja strokovne seminarje in obiske podjetij, štirikrat letno izdajo časopis Vzdrževalec. Ker so stroški vzdrževanja v skupnih stroških podjetij ponekod udeleženi tudi do 12 odstotkov, je strokovno izpopolnjevanje seveda zelo pomembno in k temu prispeva tudi društvo. Letos so spregovorili o organizaciji vzdrževanja v podjetjih in o razvoju te dejavnosti, pripravili več strokovnih predavanj, se seznanili z integriranim vzdrževanjem v novomeškem Revozu in z vplivom vzdrževanja za zavarovanje ter z novostmi na področju delovnih razmerij. Phare usposablja svetovalce za menedžment Kranj, 11. oktobra - Slovenija bo prva, ki bo v okviru programa Phare usposabljala svetovalce za menedžment, Združenje za management consulting pri GRZ že zbira prijave, saj se bo usposabljanje začelo že v prvi polovici novembra. Glede na slovenske izkušnje bo Evropska skupnost nato v tovrstno usposabljanje vključila tudi vzhodnoevropske države. Usposabljanje, ki bo trajalo pol leta, bo na začetku teoretičnega, nato pa praktičnega značaja. Letos bodo sprejeli 20 slovenskih svetovalcev, ki se bodo usposobili za delo po zahodnih metodologijah. V prihodnjih dveh letih jih nameravajo sprejeti še po dvajset. Prijavijo se lahko svetovalci, ki imajo najmanj visokošolsko izobrazbo, najmanj eno leto izkušenj v svetovalni dejavnosti in aktivno obvladajo angleščino. Izbrala pa jih bo posebnakomisija, v kateri bodo predstavniki programa Phare, slovenske vlade in Združenja za management consulting pri GZS. KOLIKO JE VREDEN TOLAR- NAlUFNl/mODAJNl HAlUTKVnOOUM NAIlTNVrtOOAJM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Trtic. Jesenice) 72>80 73.50 10.00 AVAL Bled, Kranjska gora 73-20 73,60 10.35 COPIA. Kranj 73-30 73.70 10.30 CRE0ITANSTALT N. banka Lj. 72.8° 73,70 10,25 EROS (Stari Mayr) Kranj 73,40 73,60 10,36 F-AIR Tržit (Deteljica) 72,90 73,55 10,27 GE0SS Medvod« 73,20 73.70 10,27 HRANILNICA LON. d. d. Kranj 73,33 73.77 10,20 HIDA-tržnica Ljubljana 73.25 73.50 10,30 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 72,80 73,80 10,20 INVEST Škofja Loka 73,00 73,70 10,30 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 71,85 73,85 10,01 LEUA, Kranj 73,40 73,70 10,33 MERKUR Partner Kranj 72,72 73,07 10,33 MERKUR-ŽeteznHka postaja Kranj 72,72 73,07 10,33 MIKELStražisce 73,35 73,70 10,25 OTOKOM 73,04 73,77 10,32 POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah) 71,80 73,00 9.81 SHP-Sk>v. hran. In pos. Kranj 73,20 73,50 10.30 SKB Kranj [Radovljica, Šk. Loka) 72,72 73.07 10,33 SLOGA Kranj 73.00 73,50 10.30 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 71,70 • 9,99 SLOVENUATURIST Jesenice 73,00 73,50 10,25 TALON Žel. postaja Trata, ŠK. Loka 73,20 73,70 10,35 TJASAKranj 73,20 73,60 10,30 UBKŠk.Loka 73,10 73,65 10,32 W8.FAN Kranj 73,40 73,70 10,32 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 73,25 73,60 10,35 POVPREČNI TEČAJ 72,96 73,56 10,25 Pri Šparovcu v Avstriji j« ATS ob nakupu blaga 10,45 10.55 10.40 10,45 10,45 10,55 10,47 10.39 10,40 10.40 10,45 10.49 10,45 10,38 10,38 10,40 10,44 10,31 10,36 10,38 10,50 729 7,30 7.30 7,10 7.20 7,33 7,30 7,40 7,35 7,35 7,36 7,25 7,40 7,34 7,34 7,40 7,27 7.00 7,35 7.34 7.15 726 7.35 7,30 7.30 7.30 7,40 7,39 7,31 7,50 7,55 7.60 7,60 7,48 7,57 7,55 7,55 7,46 7,55 7,57 7.58 7,59 7,38 7,38 7.55 7.46 7,44 7,50 7.38 7,55 10,38 10,45 10.40 10,45 10,45 10,45 10,44 po 10,00 tolarjev. 7,47 7,49 7,50 7.47 7.S5 7,50 7.52 Pri nakupu In prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% _ provlsije. _ I w v tel.: 064/211387 Vaš n^boljši partner * p.e. radovuica. pri menjavi deviz ^.3fi%±$r IZLOŽBEMO OKMO) TRGOVINA ŠPORT IN AVTODELI, Cankarjeva I j telefon 50-234 0 Pripravite svoj avto na dolgo In hladno zimo. Po ugodnih cenah vam nudimo akumulatorje, olja vseh vrst, antlfrlz, zimske gume, verige Itd. UGODNI PLAČILNI POGOJI NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI. TRGOVINA GALA, Trg svobode 22, TRŽIČ • Velika Izbira kozmetike priznanih svetovnih proizvajalcev MALIZIA, LOREAL, FRESH-CLEAN, NEUTRO ROBERTS, BRUT, MAX FACTOR, CUTOC. GEMEY, DENIM, AXE • ČISTILA IZ UVOZA • PISARNIŠKI IN ŠOLSKI PROGRAM, BIŽUTERIjA, IGRAČE UGODNI PLAČILNI POGOJI, NA VEČ ČEKOV BREZ OBRESTI. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR IŠČE, TA NAJDB — V NAMI PRESKRBA TRZIC PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 2.000 rV\N ' iC,\)^' SIT PREJMETE KUPON, S KATERJM SODELUJE- Hfc^0' TE V NAGRADNEM ŽREBANJU. REZULTATI ŽREBANJA B0- \_QpaU D0 OBJAVUENIPNE19. NOVEMBRA 1993 V ČASOPISIH GLA$ IN UU-OJO- a\ \* BUANSKI DNEVNIK. PO ŽREBANJU IN OBJAVI REZULTATOV BODO IZZREBAN-f\9>. r \%.A a NAGRADE PREJELI V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. NAGRADE JE POTREBNO . ^rJ^ DVIGNITI V TRIDESETIH DNEH PO OBJAVI V ČASOPISIH GORENJSKI GLAS IN DNEVNIK. 0 Ugoden nakup je pri LOKI nakup KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 18. STRAN UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 12. oktobra 1993 Spodbude za zatiranje lubadarja Samo za pravočasne ukrepe Kriteriji za dodeljevanje spodbud so zelo ostri, zato upravičencev ni veliko. Kranj, Bled, 12. oktobra - Približno 15 lastnikom gozdov iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine so že izplačali prve spodbude, v jeseniški in radovljiški občini pa jih bodo ta mesec Medtem ko je GG Kranj za ta namen dobil do septembra dobrih 500 tisočakov, jih GG Bled pričakuje le okrog 120.000 tolarjev. »Republiški kriteriji, po katerih dodeljujemo spodbude za zatiralne ukrepe proti lubadarju v ogroženih in potencialno ogroženih gozdovih, so zelo ostri. Bolno drevo ni dovoli le Eosekati in olupiti, ampak je treba ostanke z zalego podlubni-ov sežgati ali uničiti s škropivom. Delo z insekticidom lahko poteka le pod strokovnim vodstvom in na osnovi poprejšnjega občinskega dovoljenja. Na tega v kranjski občini še čakamo, v Tržiču so ga izdali takoj, v loški občini pa velja z omejitvami. Evidenco o zatiralnih ukrepih obdelujemo računalniško enkrat na mesec, zato podatki za september še niso znani. Do konca avgusta smo dobili od republike za spodbude nekaj več kot pol milijona tolarjev. Večino tega smo že izplačali vsaj 15 lastnikom gozdov iz vseh treh občin, v tem tednu jih pride na vrsto še 5, pri naslednji obdelavi podatkov pa okrog 15. Te številke so v primerjavi z več kot 1500 izdanimi obvestili o zatiralnih ukrepih majhne. Kažejo na to, da je večina posekala ogrožena drevesa, ni pa opravila vseh zahtevanih ukrepov. Spodbuda znaša do 800 tolarjev za kubični meter odstranjenega lesa, delo pri tem pa ie ocenjeno po normativih. Do nje so upravičeni lastniki, ki bodo v sodelovanju z gozdarsko službo poskrbeli za določen gozdni red. Ker lubadar deluje prek vsega leta - na kranjskem polju še stoji suho drevje, naj lastniki sproti pregledujejo in izvajajo zatiralne ukrepe, kadar je to potrebno,« Je svetoval Janez Ponikvar, koordinator za privatni sektor v GG Kranj. »Lastniki se po pregledu gozda in določitvi zatiralnih ukrepov večinoma ne organizirajo dovolj hitro. Ponavadi ukrepajo šele, ko je prepozno, ko lubadar uide drugam. Lovni ukrep z vejami je moč upoštevati kot uspešen, če je zalega uničena pred razvojem lubadarja. Do nadomestila je torej upravičen samo tisti lastnik, ki izvede zatiralne ukrepe pravočasno! Zaenkrat imamo na seznamu za dodelitev spodbud 9 lastnikov iz radovljiške in jeseniške občine, ki jim bomo oktobra izplačali za okrog 200 kubičnih metrov upoštevanega lesa med 110 in 120 tisoč tolarjev. Ker naloga še ni končana, lahko vsak lastnik obvesti o izpolnjenih zatiralnih ukrepih revirnega gozdarja,« je povedal Valentin Toman iz GG Bled.. S. Saje A Agromehanika *Ly^f (J4001 KRANJ Hf.l ,(,, ■■. « Pred sajenjem sadnega drevja V drevesnicah čaka bogat izbor Pred nakupom sadik je treba postoriti marsikaj, predvsem pa premisliti o potrebah. Resje, Kamnik, Dorfarje, 12. oktobra - Sredi oktobra je zadnji čas za pripravo na jesensko sajenje sadnih sadik. Kot svetujejo izkušeni sadjarji, je prav jesen najprimernejša za ta opravila na Gorenjskem, največja pa je tudi izbira vrst dreves in sadnih sort v drevesnicah. Povsod bo moč najti tudi stare, domače sorte jablan. Vrste ljudi, ki se v teh dneh oskrbujejo s sadjem za ozimnico, dajejo vtis o zdravih prehrambenih navadah Slovencev. Če ie moč soditi po porabi jabolk - teh sadežev poje vsak naš prebivalec le od 8 do 12 kilogramov, pa vendarle zaostajamo za dva do trikrat za Avstrijci in Italijani. Podobna je slika pri obnavljanju intenzivnih nasadov jablan; le-ti rastejo v Sloveniji le na približno 2500 hektarih. <»Kljub večjim pridelkom v intenzivnih nasadih je pri nas dovolj prostora za vse, ki želijo doma pridelovati sadje. Če bi vsak Slovenec pojedel le eno jabolko več, ne bi sadje ostajalo neprodano. Ob nujnem spreminjanju prehrambenih navad se zdi tudi obnavljanje nasadov in saditev drevja na domačih vrtovih smiselno,«> ugotavlja Tine Benedičič iz Sadjarskega društva Slovenije, ki kot vodja sadovnjaka v Resjah na vsakoletnih prikazih sajenja sadnega drevja poskrbi za širjenje tega znanja med vse nepoučene. Ni vsako drevo za vsak prostor Pred odločitvijo o sajenju drevja mora vsak najprej spoznati svoje potrebe, upoštevati pa mora tudi velikost in lego zemljišča. Za plantažne nasade in za vrtičkane je najbolj primerno nizko drevje na šibkejših podlagah, ki ga je moč saditi na razdani do 1,5 metra v vrstah, potrebuje pa stalno oporo. za. V naši drevesnici, ki je najstarejša na Gorenjskem, na šibkejših podlagah vzgajamo tudi stare sorte jablan, ki so odporne proti boleznim (škrlup, plesen), ne pa tudi proti škodljivcem (cvetožer, zavijač, ka- Zanimive sorte jablan Stare sorte: gorenjsko voščenka, carjevič, mošanj-celj (domače), krivopecelj, bobovec, boskopski kos-mač, lepocvetka, reneij (tuje); iz slovenskega sad-nega Izbora: Iriolov de-Ušes, Lonjon, majdft, mariborka in pohorka; nO" vejše odporne sorte: jamcs fri-eve, alkmene, lord lam; ourne (zgodnejše), PTX' am, liberty, florina (poznejše). škofjeloški občini. Janko P°r! enta iz Sv. Duha, kjer sta Vxca njim vzgajala sadike že oče » ded, bo imel letos na 1 hektar" pripravljenih okrog 6000 sad* za prodajo. Pri približno *W jablanah je na izbiro 22 s?1?! hrušk je 9 sort, sliv 6 in Češenj Drevesa na bujni podlagi (se-jancu) potrebujejo veliko več prostora, zato so primerna zlasti za kmečke vrtove; sadijo jih tudi v krajih nad 600 metri nadmorske višine. Za večje nasade je treba pred saditvijo pripraviti tla na osnovi analize zemlje, za posamično sajenje pa zadostuje priprava sadilnih jam vsaj dva do tri tedne pred sajenjem. Za jablane na šibkih podlagah zadostuje vsaj 40 cm široka in enako globoka jama, drevesa na bujnih podlagah pa morajo imeti 1-1,5 m široke in do 60 cm globoke jame. Ko je v jami zabit kol, jo zasujemo z zemljo, ki smo ji primešali gnojila (umetna ali naravna). Po naku- fm sadik bo tako treba odkopati e primerno jamico glede na velikost korenin. Za zaščito proti voluharju je moč namestiti žično mrežo v vsako jamo, ali uporabiti električni preganjalec sredi zemljišča. Razen za saditev jablan ie jesen primerna za saditev hrušk, marelic in breskev, ki jim prija zlasti sončna in zavetna lega. Slive in višnje so manj zahtevne glede lege in kakovosti tal, seveda pa je treba pri vseh vrstah sadja upoštevati tudi zahteve posameznih sort. V drevesnicah največ jablan <»V sadni drevesnici Kočne v Kamniku imamo pripravljenih približno 30 tisoč sadnih sadik, od tega okrog dve tretjini jablan. Na razpolago bo še vseod hrušk, češenj, visenj, marelic in breskev do cepljenih orehov, leske in jagodičevja pa eksotičnega sadja, zlasti kivija in kakija,«> je naštel vodja drevesnice Franc Tič, ki je tudi poudaril: <»Jeseni je največja in najkvalitetnejša ponudba sadik, ki jih prodajamo večinoma doma do prvega večjega mra- Za sušne dni na vrtovih • • v KOL 2 c UMETNI CKOJ teclj: TRAVNI RUŽA (obrnjena)| parV Med 4000 sadikami hrušk bodo na voljo razne kvalitetne sorte, ki so cepljene na kutini s posredovalko.« Sadjarjem in vrtičkarjem so znane tudi zasebne drevesnice v Prodaja od novembra Večino sadik bodo začeli prodajati v drevesnicah in trgovinah po 1. novembru. Le za zgodnje sadje (breskve in ma-relice) je treba nekoliko pohiteti, drugih vrst pa gotovo ne bo zmanjkalo do spomladanskega sajenja. Cene zaenkrat še njso znane, verjetno pa bodo nekaj višje od lanskih; takrat so bile jablane in hruške okrog 400 tolarjev, druge vrste sadja pa okrog 500 tolarjev za sadiko. dobiti pa je tudi višnje, mareli^ < in ribez. Čeprav veliko sadi* proda trgovinam izven G?/' enjske, jih jeseni ne zmanj* za kupce v drevesnici, kj* lahko dobijo pisne informacij o sajenju. Poleg Zakotnikovc ip Prevčeve drevesnice sta v selju Dorfarje še dve vepj drevesnici s staro tradicij^ Franc Cegnar na več kot 1 ? zemljišča zasadi do 4000 sadi*' od katerih jih okrog 80 odstop kov ostane za prodajo. PribU*' no pol količine pridejo isk* kupci iz krajev od PrimorsK do Dolenjske v drevesnic0' največ je povpraševanja P jablanah, med katerimi so 1,8 razpolago tudi stare sorte 1&\ jevič, bobovec, voščenka, ontar io in druge). Tudi Vin*0 Hafner, ki je letos omejil vzg0" jo, je na 1,7 ha zasadil okr°» 3000 sadik. Največ ima jabla»! na srednje bujno rastoči podla? MM 106, ki jo svetuje kot »J primerno za gorenjsko p0rali in po prvi tretjini imenit-ncga hokeja vodili z 2 : 1. V nadaljevanju so sicer nekoliko Popustili, vendar pa so bili v JajboljSi tekmi letošnje sezone £ kako trd oreh Kazahstans-*ith prvakom. Na koncu so *'cer izgubili z rezultatom 3:5 Wl, 1:2,0:2), nakazah pa so, da ** drugemu mestu in uvrstitvi v Polfinale niso odrekli. Zato so ludi "hranili" moči na sobot- nem srečanju z Zagrebom, ko so zmagali z razliko 7:4 (4:0, 2:2 Sobotni večer pa ie pomenil tudi zmago ruske hokejske šole nad kanadsko, saj so se Kazah stanski prvaki odlično postavili po robu Avstrijcem, okrepljenim s Kanadčani, in zmagali z rezultatom 5 :2 (1:1,2:1, 2:0). V nedeljo pa so Kazahstanci visoko ugnali še Zagreb z rezultatom 21:1 (5:1, 10:0, 6:0). Odločilna tekma za drugo mesto pa je bila v nedeljo popoldne, ko so se naši prvaki pomerili z gosti iz Beljaka. Kljub neposrednemu televizijskemu prenosu se je v dvorani zbralo več kot tri tisoč gledalcev, ki so spodbujali tako domačo ekipo, kot ekipo Beljaka, ki je s seboj pripeljala navijaško skupino. Jeseničani so v začetku igrali previdno in z nekaj treme, tako da so Avstrijci dosegli dva gola, ko pa je Račkov prebil led s prvim golom za železarje, pa se je začel zmagoslavni pohod. Do konca so Jeseničani dali še šest zadetkov, Beljačani pa niti en- IZ ČIGAVEGA ŽEPA? 150.000 MARK DEPOZITA ZA GIRO Kranj, 12. oktobra - Kranjska športna zveza je konec prejšnjega tedna nakazala depozit za organiziranje ene od etap kolesarske dirke Giro dTtalia v Sloveniji. 150 tisoč nemških mark je sicer velik zalogaj kranjskega športa in gospodarstva, od velike prireditve pa bi se prav gotovo dalo še več iztržiti. "Resnično je naša Športna zveza vplačala depozit za etapo Gira, vendar še čakamo odločitev organizatorja, če bo dirka res tudi pri nas. Za vplačilo smo se odločili, ker imamo zagotovitve sponzorjev, da bodo pri prireditvi pomagali. O vsem se bomo odločali na jutrišnji seji predsedstva, v sredo bo tiskovna konferenca, takrat pa bo že marsikaj bolj jasno," je "naložbo" komentiral vodja kranjske Športne zveze Borut Farčnik. V.S. Marko Smolej je na odločilni tekmi za uvrstitev v polfinale kar trikrat ugnal avstrijsko obrambo in vratarja. VLADIMIR GOLTS, TRENER EKIPE TORPEDO UST-KAMENOGORSK ZADOVOLJNI NA IGRIŠČU IN OB NJEM "Na turnirju so sodelovale tri enakovredne ekipe, Beljak, Acroni Jesenice in Torpedo, ki so prikazale dober hokej. Zelo smo presenečeni nad pravičnim navijanjem gledalcev, ki so nas podprli zlasti v tekmi z reprezentanco Avstrije, znali pa so nagraditi dobre akkcije vseh ekip. Tako je bilo tukajšnje igrišče za nas praktično tako, kot bi igrali doma. Kazahstanci smo bili seveda zadovoljni z izkupičkom na igrišču, saj smo osvojili prvo mesto in z lepo igro dokazali, da znamo igrati dober hokej, prav tako pa smo bili izredno zadovoljni z organizacijo turnirja, z našim sprejemom in bivanjem. Ni bilo nikakršnih problemov. Za polfinalni turir se bomo še bolje pripravili in mislim, da tudi v nadaljevanju evropskega pokala nismo brez motnosti." Matjaž kopitar, napadalec acroni jesenic "dosegli smo želeno!" ^Potiho smo seveda pričakovali drugo mesto in vedeli smo, da moramo eno od dveh kvalitetnih ekip za to premagati. Po tekmi s Kazahstanom smo se bali, da smo porabili preveč moči, zato smo z Zagrebom igrali slabše. Zavedali smo se namreč, da moramo za uvrstitev v polfinale premagati Beljak. Naša zmaga je zalo pomembna za jeseniški hokej, upam pa tudi, da bomo v nadaljevanju evropskega pokala pokazali svojo kvaliteto. Poleg tega smo ponovno dokazali, da znamo igrati hokej in da ljudi po Sloveniji ni treba biti strah, da smo ga čez noč pozabili. Kljub utrujenosti in "*jstvu, da bo Olimpija v sredo prišla v Podmeiakljo po Ztnago, je jasno, da doma ne bomo več "izpuščali" točk. Počasi 5° H pocelile poškodbe in do polfinalnega turnirja moramo cediti "(očkovno" zalogo v domačem prvenstvu. Sicer pa je ^e prvenstvo še dolgo. Nekateri bodo v formi padli, drugi pa uPam, da bomo rasli..." ega. Najučinkovitejši v ekipi Acroni Jesenic je bil Marko Smolej s tremi zadetki, gol pa je še enkrat zadel Račkov in dvakrat Rahmatuljin. Tako so kazahstanki prvaki osvojili prvo mesto, ekipa Ac- roni Jesenic pa si je zagotovila nadaljevanje v polfinalu evropskega pokala prvakov. Igrali bodo v dneh med 12. in 14. novembrom v Turkuju na Finskem. V.Stanovnik, foto: J.Pelko JUTRI ACRONI JESENICE • OLIMPIJA HERTZ S sedmim kolom se bo jutri, 13. oktobra, nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo. Najzanimivejše srečanje bo na Jesenicah, kjer domača ekipa Acronov gosti Olimpijo Hertz. tekma se bo začela ob 18. uri, Jeseničani pa obljubljajo, da ne bodo razočarali navijačev. V Celju bo tekma med HDK Celje in HK Bled, Triglav bo gostoval pri Slaviji, Maribor pa je prost. V.S. IZBRANA REPREZENTANCA DO 20 LET Bled, 8. oktobra - Po tekmi z Bledom je strokovno vodstvo, Ciril Vister kot selektor in Vaclav Červenv kot trener, izbralo reprezentanco hokejistov do 20 let, ki bo nastopila na kvalifikacijah za SP skupine C, ki se bo igralo na Slovaškem. V ožji selekciji ie 22 reprezentantov in to: vratarja Klemen Mohorič in Bojan Skerjanc ter igralci Uroš Škpfic, Andrej Kolar, Miha Piber, Gaber Klinar, Peter Božič, Aleš Škofic, Matelj Poljanšek, Miha Soba, Ervin Karahodžič, Janko Ažman, Robert Ciglanečki, Dragan Mrdženovič, Boris Lotrič, Matevž Cerar, Jure Vnuk, Matjaž Mahkovic, Jure Smolej, Boštjan Kranjc, Ivo Jan in Tilen Zugwitz. J. Marinček 2- RALLY MAZDA IN ZAKLJUČEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA ZMAGA JEMCU, PRVENSTVO PELJHANU JJublj ^vnTprvenstvo. Tudi tokrat je bda CT^JJJJJ J k v generalni razvrstitvi in ft*dka fomaž Jemc - Vdma Repe, državni ^ v^kupinfA je postal Peljhan, v Urijčan Darko Peljhan. Zal se ie v zadnji HV pnpeu« ^JZa ki — <*U; »»esreča posadke Peter Janežič - Sašo Pucelj. . Rally v skupni dolžini 235 kilometrov z 116 kilometri hl*rostnih preizkušenj je bil zaradi težavnih razmer na cestah zahteven in naporen. Jemc Jc tokrat vodstvo prevzel šele P° četrti HP in ga potem zdržal do konca. Po prvem delu. »Fju, ki se je končal na gradu vo °°genšperk je bila za Jemcem "Vrščena posadka Flego - Grud-tretja pa sta bila Peljhan in £acin. Solidni sta bili tudi obe stali posadki kranjskega Maz-Jf V.C.C. Diamond RaHy tea-JJ.^ Strikovič in Pušnik sta bila °kvari ajsta, Turk in Korošak pa po osemnajsta. V drugem delu so imele posadke največ dela z izbiro ustreznih gum, sicer pa je bil ta del s šestimi HP in kratkimi etapami iztredno naporen. Jemc in Repetova sta z odlično vožnjo samo še povečala vodst-Črnivec in Hočevar sta se prebila na drugo mesto, tretja pa je bila na koncu posadka Samo Valant - Miro Vene. Tudi Kranjčani so rally odpeljali solidno: Turk in Korošak sta na koncu zasedla štirinajsto mesto, Strikovič in Pušnik pa po okvari v predzadnji HP sedemnajsto. . -~-r.....- f-.------ skupini N pa Črnivec. REZULTATI: skupna razvrstitev: 1. Jemc - Repe (lizzy, mazda 323 GT-R), 2. Črnivec -Hočevar (amort.- gama, lancia HF int.), 3. Valant - Vene (WO, nissan pulsar GTI), 4. Peljhan -Kacin (WO, vW golf G60), 5. Flego - Grudnik (slo.avto, toyo-ta celica)... Tik pred koncem zadnje HP se je posadki Peter Janežič -Sašo Pucelj pripetila huda nesreča, v kateri ie v razbitinah mazde 323 GT-R umr^ sovoznik Pucelj, voznik Janežič pa se s hudimi poškodbami glave, prsnega koša in medenice zdravi v Kliničnem centru. Nesreča Druga zaporedna zmaga: Tomaž Jemc in Vilma Repe, mazda 323 GT-R. Foto: M. G. se je pripetila, ko sta z veliko hitrostjo zapeljala preko obcestnega nasipa in se nato silovito zaletela v drevo. M. G. NOVAKU SREBRO SVETOVNEGA PRVENSTVA IN a članskem svetovnem prvenstvu v Saluzzu je slovenska balinarska reprezentanca dosegla nov uspeh, Kranjčan Bojan Novak pa je osvojil srebrno medaljo. V polfinalu igre dvojic je Slovenija izgubila z Italijo, v boju za tretje mesto pa jo je nato premagala Hrvaška z rezultatom 7 : 15. Naši so s četrtim mestom vseeno zadovoljni, še bolj pa so zadovoljni z novim uspehom Bojana Novaka, ki mu je v finalu Loris Meret sicer odvzel zlato, srebro pa je lep uspeh letos poškodovanega balinarskega šampiona. V.S. X@[LESARSTVO —I' . hllllll VALJAVEC PRVAK MED MLAJŠIMI MLADINCI Konec tedna je bilo v Idriji tretje državno prvenstvo v gorski vožnji. V članski kategoriji je zmagal Bogdan Ravbar (Krka), Škofjeločanka Marija Logonder (Proloco Scoit) pa jc bi\a najboljša med članicami. Med mlajšimi mladinci je bil najhitrejši Tadej Valjavec (Sava Kranj), med starejšimi Branko Filip, med mladinkami pa Darja Vidmar. Na šesti in hkrati zadnji dirki za slovenski pokal, pa je zmagal Papež (Krka), med starejšimi mladinci pa je bil najhitrejši Knžnar (Sava), ki je zmagal tudi v gorskih ciljih. V.S. JUTRI NADALJEVANJE PRVENSTVA Konec tedna so igrali košarkarji in košarkarice v vseh državnih ligah. Igralke Odeje Marmorja so v L SKL v nedeljo popoldne doma premagale Celje z rezultatom 92:60 (31:35), ekipa košarkaric Kranja pa je, kljub dobri igri, za koš izgubila z ekipo Slovana z rezultatom 65:64 (26:31). Po dveh kolih vodi ekipa Rogaške, Ločanke so četrte s tremi točkami, prav tako tri točke pa imajo Kranjčanke na petem mestu. V zeleni skupini I. SKL za moške je ekipa Triglava doma visoko premagala Tinex Norik z rezultatom 99:65 (46:35). Triglavani že jutri gostujejo pri Litostroj Slovanu na Kodelje-vem. V II. moški SKL - zahod sta v petek kolu obe gorenjski ekipi gostovali. Odeja Marmor je opremagala Brežice z rezultatom /1:88 (43:53), Didakta iz Radovljice pa je prinesla zmago iz Tolmina 83:94 (53:50). Odeja Marmor je na ligaški lestvici druga z devetimi točkami, Didakta iz Radovljice pa je četrta. V.S. LOČANKE S CESENČANKAM V tretjem kolu pokala Liliane Roncheti čaka Škofjeločanke težak nasprotnik, ekipa košarkaric italijanskih podprvakinj Ahena iz Cesena. Ločanke tako za napredovanje čaka težko delo, z odlično igro pa bi lahko iztržile vsaj časten poraz. Druge naše predstavnice v pokalu Liliane Roncheti, košarkarice Rogaške, čaka ugodnješi nasprotnik, francoski Orchies iz Valenciennsa. V.S. V ekipi Triglava so bili najboljši mladi igralci. Foto: G.Šinik 10MET PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PRVI PORAZ ŽIVIL Murska Sobota - V derbiju prve nogometne lige je moštvo Živila Naklo gostovalo v Murski Soboti pri Muri in pred tri tisoč gledalci izgubilo z rezultatom 0 : 2. Varovancem trenerja Oblaka ni uspelo nadaljevati tradicije dobrih iger in odličnih rezultatov na gostovanjih pri pomurskem prvoligašu. Razlog ni toliko v letošnji moči domačega moštva, ki je resda imelo več od igre, kot pa v odsotnosti Marušiča, Oblaka in Ahčina. Predvsem slednja smo pogrešali v obrambni vrsti, ki sicer ni delala napak, pač pa je bila manj učinkovita pri organizaciji napadov. Domačini so večji del prvega polčasa silovito napadli, večkrat bili povsem blizu zadetka, po drugi strani pa so Gorenjci v prvem delu le enkrat streljali proti okviru domačih vrat. V zadnjih minutah prvega dela so nekako vzpostavili ravnotežje, vendar nenehni pritisk je pustil sledi na njihovi zbranosti. Po napaki Vorobjova so gostje v 40. minuti preko Cenerja tudi izenačili. V nadaljevanju sta bili moštvi enakovredni. Naklanci so zaigrali bolj napadalno, na sredini igrišča je prevladoval Grašič, nekaj podjetneiših minut pa jim je tudi prineslo dve lepi priložnosti. Prvo je v 50. minuti zapravil Kapušin, drugo pa minuto zatem Grašič. Neizkoriščene priložnosti so se jim maščevale v 65. minuti, ko je Murnik v kazenskem prostoru podrl Gliho, ki je tudi zadel z bele točke. V nadaljevanju so imeli več od igre Naklanci, ki so si v 70. in 80. minuti pripravili še dve stoodstotni priložnosti, vendar pa je najprej Jerina pred praznim golom zgrešil žogo, Vorobjov pa je prišel sam pred vratarja in streljal preko gola. Derbi srečanje sicer ni navdušilo, boljši in spretnejši so bili domačini, vendar pa je imelo svoje priložnosti tudi moštvo Živil Nakla, ki bi kljub premoči domačinov lahko iztržilo ugoden rezultat. Kakorkoli že, serija nabiranja točk je prekinjena, kar pa ne pomeni, da je ne bi mogli nadaljevati že v naslednjem kolu. Igrali so: Vodan, Sirk, D. Jost, Križaj, Murnik, Vorobjov, A. Jošt, Pavlin, Grašič, Kapušin, Vidmar. Iztok Golob DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA TUDI OSMIČ BREZ ZMAGE JELEN TRIGLAV Kranj : DOM KAFE Domžale 1 : 1 (1 : 0), strelec za Jelen Triglav Krajnik v 11. in za Doma Kafe Hegler v 66. minuti, rumeni kartoni Atlija, Udir in Tušar pri Triglavu in Pucihar ter Lovrič pri Domžalah, glavni sodnik Dizdarevič (Velenje) - slab. Kranj, 10. oktobra - Nogometaši Jelena Triglava morajo predvsem sebe kriviti, da so tudi po osmih kolih brez zmage in nikakor ne morejo ubežati z dna drugoligaške lestvice. V nedeljo so na trenutke zaigrai dobro, sorazmerno kmalu dosegli zadetek, pa zapravili še nekaj priložnosti, vendar so po neumnosti, zaradi neodločne igre v obrambi, prejeli zadetek, po njem pa so popustili. Glavni sodnik Dizdarevič iz Celja ga je pošteno lomil. Sploh je bil bolj naklonjen Domžalčanom, piskal prekrške, ki jih ni bilo, na koncu pa je razburil okrog 300 navijačev obeh moštev. Tri minute pred koncem je že zapis kal konec, če pa upoštevamo še prekinitve Sroti koncu tekme, zaradi katerih bi moral podaljšati igro vsaj za ve minuti, je obema moštvoma "ukradel" pet minut igre. Začetek tekme je napovedal zmago Jelena. V 5. minuti ie nevarno prodrl Blagojevic, ob Krajniku najboljši igralec v kranjskem moštvu, že pred tem pa so domači nevarno ustrelili na vrata gostujočega vratarja Grešaka. V 11. minuti ie Kondič z leve podal v sredino, kjer ie Krajnik žogo usmeril v goL 1 : 0. Domači so nato vzdržali pritisk gostov in tudi drugi polčas začeli napadalno. Kondič in Blagojevič bi lahko povišala vodstvo. Potem je postala igra raztrgana in v 61. minuti je za goste nevarno ustrelil Pohlin, v 66. minuti pa je Jelenova obramba mečkala in Hegler je izenačil. Do konca se ni zgodilo nič pretresljivega. Vsako moštvo je imelo po eno resnejšo priložnost. Dom Kafe ostaja po kranjski tekmi v sredini lestvice, Jelen Triglav pa s petimi točkami na repu. Za Jelen Triglav so igrali: Novak, Atlija, Egart, Mulalič, Blagojevič, Udir, Krajnik, Belančič, Kondič, Tušar in Brkič. Tušarja je zamenjal Senad Tiganj. J.Košnjek JELOVICA PORAŽENA Sežana - V tretji nogometni ligi je moštvo Jelovice gostovalo v Sežani pri Taborju in izgubila z 0 : 3. Bivši drugoligaš je bil od vsega začetka boljši nasprotnik. S tehnično dovršeno in učinkovito igro, ki so jo krojih trije tujci iz Hrvaške, so Ločanom nenehno povzročali težave. Prvi zadetek so resda dosegli iz sumljivo dosojene enajstmetrovke, zato pa sta bila drugi m tretji mojstrovina, tako da igralcem Jelovice ni preostalo drugega, kot da priznajo poraz. Igrali so: Oblak, Brdnik, Sesek, Stanonik, Gaber, Klanca r, Švarc, Rašič, Bogovič, Križaj, Vucetovič, Krupič in Cehič. Iztok Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA VISOKO NADIGRALO PRVOUVRŠČENEGA Visoko • V tretji nogometni ligi je Visoko gostilo Brda in zmagalo z rezultatom 2 : 0. Bolje so začeli gostje, ki so v uvodnih minutah dvakrat nevarno streljali, vendar pa se je izkazala domači vratar Fuchs, ki je ne samo posredoval na prvoligaškem nivoju, ampak vliv potrebno mero samozaupanja soigralcem, ki so v nadaljevanju prevzeli pobudo in nenehno stopnjevali pritisk. Povedli so v 60. minuti po lepo izpeljani akciji iz kota in predložku, ki ga je Cotman mojstrsko usmeril v mrežo. Tudi drugi zadetek je bil mala mojstrovina Ocepka, ki je v samostojnem prodoru prevaral nekaj obrambnih igralcev in vratarja, z zadetkom pa dokazal, da lahko Visočani od njega pričakujejo še veliko. Igrali so: Fuchs, Blatnik, Zorman, Anko, Pelko, Voglar, Sajevec, Košir, Cotman, Ocepek in Košir. L Golob GLASOVI STOTINKI PRVA TOČKA Kranj - Mladi nogometaši, ki so obiskovali nogometno šolo Stotinka v organizaciji NK Gorenjski glas - Creina zdaj že tekmujejo v gorenjski ligi mlajših pionirjev. Čeprav so po letih* dve leti mlajši, kažejo dober napredek in so v tekmovanju že osvojili svojo prvo točko proti proti Železnikom, kar je za te mlade "Stotincke" velik uspeh. Delo trenerja Aleša Kende že daje rezultate in otroci spoznavajo osnove nogometa. Vse ostale bodo zdaj v klubu vključili v ligo malega nogometa v telovadnici in bodo starše o tem tudi obvestili. Zanimivo pa je, da so mlajši pionirji in pionirji Gorenjskega glasa - Creine v do zdaj odigranih 12 tekmah dosegli 77 golov, prejeli pa enega samega. Mlajši pionirji so zmagali sedemkrat (49 : l), starejši petkrat (38 : 0). NK Gorenjski glas - Creina je tudi jedro gorenjskih pionirskih reprezentanc, trenerja Jože Križaj in Marko Trebeč pa ustvarjata novi, obetavni generaciji. Pri tem je treba pohvaliti odlično sodelovanje z NK Britof, od koder sta nadarjena Šantak in Dolenc, NK Visoko (Konc), NK Šenčur (Kocev) in drugimi klubi. V Kokrškem logu si želijo, da bi mladi imeli še boljše pogoje in bi tako lahko kadeti in mladinci dostojno predstavljali gorenjski nogomet v prvi ligi. JUTRI MEDDRŽAVNA NOGOMETNA TEKMA V KRANJU SLOVENIJA IN MAKEDONIJA Z NAJBOLJŠIMI Tekma se bo začela ob treh, popestril pa jo bo nastop kranjskih godbenikov in maržoretk z Jesenic. Gledalci pozvani k športnemu navijanju in spoštovanju navodil redarjev glede parkiranja in prihoda na stadion. Kranj, 12. oktobra - Makedonski nogomet skuša tudi s pomočjo Slovenije in Slovenske nogometne zveze, ki je že članica Mednarodne nogometne organizacije, priti v Evropo. Zato ni naključje, da daje meddržavnemu srečanju s Slovenijo velik pomen. V Slovenijo je včeraj že prišla tudi delegacija makedonske zveze na najvišji ravni. Nogometna tekma med Slovenijo in Makedonijo bo jutri na kranjskem stadionu ob 15. uri. Program se bo začel že prej, sodelovali pa bodo tudi jeseniške maržo retke in kranjski godbeniki. Organizatorji tekme, Nogometna zveza Slovenije, Nogometni klub Živila Naklo in Športna zveza Kranj vabijo ljubitelje dobrega nogometa na stadion, obenem pa priporočajo spoštovanje navodil redarjev, predvsem glede parkiranja. Nogometaši obeh moštev so nastanjeni v Hotelu Bor v Preddvoru. Zbor ie bil sklican včeraj opoldne. Kot smo zvedeli, prihaja tudi kranjski nogometaš Matjaž Florjančič, ki igra v Cremoni v Italiji, ker je imel v soboto in nedeljo še trening, je prišel včeraj popoldne. Vstopnice po 500 tolarjev za stojišča in 800 za sedeže bodo naprodaj pred tekmo. J. Košnjek KDO BO IGRAL Makedonija bo igrala v najmočnejši postavi. Trener Časlav Božinovski je v reprezentanco povabi! tudi Darka Pančeva giter Milano Italija), Ili jo Najdovskega (Vaiadolit Španija), domirja Janevskega (Charleroi Belgija), Sobana Babuns-kiga in Ljupča Markovskega (CSKA Sofija) in Mitka Stojkovskega (Crvena zvezda Beograd). V makedonski prvi ligi pa vodi Vardar iz Skopja. Slovenski selektor Bojan Prašnikar pa je izbral takole: Marko Simeonovič, RobertEn-glaro in Samir Zulič (Olimpija), Branko Zupan (Publikum), Andrej Poljšak (Koper), Matjaž Jančič (Potrošnik), Alfred Jermaniš in Primož Ghha (Mura), Aleš Čeh (GAK Graz), Jani Pate (FC Pierikos), Zlatko Zahovič (Victoria), Džoni Novak (Fenerbakče), Srečko Katanec (Sampdoria), Matjaž Florjančič (Cremonese) in Sašo Udovič (Beveren). Na čakanju pa so Boško Boškovič (Mura), Sašo Lukič, Aleš Križan in Peter Binkovski (Maribor), Gregor Blatnik (Publikum) in Mladen Rudonja (Izola). ROKOMET ŠEŠIRJU NI USPELO ZMAGOSLAVJE CREINE V DERBIJtf Kranj - Pionirji Gorenjskega glasa Creine so po trdi tekmi ? nemogočem igrišču premagali vrstnike Triglava z 2 :1, oba gola P*r dal Kocev, ki je prestopil h Creini iz Šenčurja. Za izredno borbe"' igro je treba pohvaliti obe ekipi, pri zmagovalcih pa posebej Ju*8? Baumana, Klemena Javornika, Anžeta Berro in Klemena Konca-mestnih derbijih so letos mladinci Creine premagali vrstnjP Triglava dvakrat.kadeti enkrat in zdaj tudi pionirji, ki vodijo brtj poraza. Velika spodbuda za trenerja Marka Trebca je tudi marljiv? vseh 20 igralcev pionirskega moštva na treningih, iz Nk Gorenj^ glas Creina pa so v različne reprezentance povabljeni Verbič, Bo# (mladinci), sabljak (do 16 lt), Dejan Markelj (do 17 let), Bogatin"' in Radosavljevič (do 15 let). MLADINSKA NOGOMETNA LIGA MLADI TRIGLAVANI PRESENETLJIVO Kranj - Mladi igralci Jelena Triglava so gostli vrstnike Mavric« ' zmagali v obeh rečanjih. Najprej so presenetili kadeti, ki so ^ težkem igrišču pokazali več volje po zmagi. Njihov napor se jim); obrestoval, saj so zmagali z 2 : 0, oba zadetka pa je dosegel Šcpetajj* Igrali so: Kurbegovič, Kalabič, Manojlovič, Knaflič, DurakoV* Mustafič, Oblak, Kolenovič, Oplanič, Pečanac, Sepetavc. . . še bolje od svojih mlajših kolegov so se odrezali mladin01. Vrstnike Mavrice so premagali Visoko s 4 : 0. Bolje so sicer zaC*' Od slovenskih rokometnih ligaše v ta konec tedna zaradi nastopa reprezentanta niso igrala samo dekleta v prvi ligi. Prvo in drugoligaši so odigrali drugo, ostali pa že peto kolo. Edini gorenjski prvoligaš šešir se je prvič predstavil domačemu občinstvu in tesno zgubil z Novo opremo. Ločani za svojo igro zaslužijo pohvalo in bi si proti Korošcem zaslužili vsaj točko. Pri drugoligaših so v tem kolu vsi favoriti zmagali. Preddvorčani so osvojili točki na težkem gostovanju v Črnomlju in potrdili vlogo favorita. V prvem letošnjem gorenjskem derbiju so rokometaši iz Besnice premagali sosede iz škofje Loke. V drugi ženski ligi so Ločanke izgubile z vodilno Izolo, Sava Visoko proti Ptuju, druga ekipa Kranja pa je bila boljša od Planine. Med tretjeligaši nadaljujejo z zmagami Jezerjani, ki kot novinci ostajajaio v vrhu lestvice. Pri kadetih tokrat ni bilo presenečenj kot tudi v tekmovanju starejših deklic, kje gorenjske ekipe zmagujejo. Rezultat: 1. liga - moški: Šešir : Nova Oprema 17 : 18, K. Slovan : Presad 25 :19, Omnikom Rudar : KV; Ribnica 22 :18, Andor Jadran : Drava 26 : 25, Gorenje Velenje : Fructal 22 : 20 in Celje Piv. Laško : V. Nedelja 34 : 14. 2. liga - moški - 2. kolo: Besnica : C. Zaplotnik 18 : 14, Črnomelj : TAB Inženiring Preddvor 18 : 2p, Izola : Škofljica 19 :17, Kodeljevo : Krim 42 : 20, Kamnik : Akripol Trebnje 18 :15 in GPG Grosuplje : N. Gorica 19 : 20. Po dveh kolih vodijo: Kodeljevo TAN Inženiring Preddvor, Kamnik in Izola imajo štiri točke, Besnica ima tri, Center Zaplotnik je še brez točk. i liga ženske - 5. kolo: Izola : Lokastar 22 : 18, Kranj B : Planina Kranj 27 :10, Olimpija B : Krim Elektra B 17 :15, Polje : Sava (Kr) 33 : 24 in Mlinotest B : Tapi Zagorje 24 : 18. Vodi Izola, brez poraza, Ločanke so četrte, Sava peta, ekipa Kranja šesta, Planina Kranj pa zadnja. 3. loga - moški - 5. kolo: Šešir B : Herbalife Storžič 23 :16, Jezersko Pegaz : Zabnica 31 : 26, Prule : Rad. Špec. Bled 36 : 17, Sava (Kr) : Besnica B 27 : 9. Prvi so Ločani. brez poraza, pred Pegaz Jezerskim, Prulami, Gorjancem, Storžičem, Zabnico, Savo, Radovljico in Besnico, Kadeti - 5. kolo: Šešir: Pizzerija Polana Storžič 32:11, C. Zaplotnik : Žabnica, Prule : Rad. Spec. Bled 7 : 23. Prvi so kadeti Šeširja, zbrali so 10 točk. St. deklice • 5. kolo: Polje : Lokastar 10 : 20, Kranj : Planina Kr. 22 : 10, Olimpija : Krim 20 : 11, Zalog Polje : Sava (Kr) 10 : 12. Po petem kolu vodijo st. deklice Kranja, imajo osem točk in so brez poraza,. Druge so Ločanke z istim številom točk in tekmo več. Sava je četrta, Planina deveta. Martin Dolanc V KRANJU DRUGOLIGAŠKI DERBI S tretjim kolom se bo jutri nadaljevalo državno rokometno Rrvenstvo. V prvi ligi bodo rokometa« šeširja gostovali v Veliki ledelii, v drugi ligi pa bo v Kranju že danes derbi kola med ekipama TAB Inženiringa Preddvor in Izolo. Tekma se bo začela ob 20. uri. Ekipa Besnice gostuje pri Škofjici, ekipa Center Zaplotnik pa bo jutri ob 20. uri v domači dvorani na Podu v škofji Loki gostila Kodeljevo. VS. gostje, ki so bili nevarnejši v napadu in tudi bolj organiziram obrambi. V drugem delu so Kranjčani zaigrali kot prerojeni- »* težkem igrišču so hitro prenašali žogo v obrambno polovico ffljjj ki nikakor niso mogli vzpostaviti ravnotežja. Tehtnico so na so* domačih prevesile predvsem prekinitve, odlični predložki Tastf' kota, ki so kot po pravilu postali plen visokih in močnej*^ Triglavanov. Kranjčani so na tak način tudi dosegli zadetke, streP pa so bili Tiganj dvakrat, Čosič in Praca. f Igrali so: Beton, Flajnik. Tasič, Kaltak, Praca, Kos, Orlic, ^ Tiganj, Bajrovič, S. Tiganj, Čosič. Iztok Golob REMI MLADINCEV, PORAZ KADETOV Mladi igralci Gorenjskega glasa Creina so gostovali na Ptuju P? vrstnikih Drave in iztržili eno točko. Zanjo so bili zaslužni mladij ki so igrali neodločeno 1 : 1, bili pa so precej bliže zmagi, saj so D|5 boljši nasprotnik in imeli tudi več priložnosti, le eno pa je izkoris^ Božič. Kadeti so izgubili visoko z 1 : 4, edini zadetek " Primskovljane pa je dosegel Pokom. Igrali so: Bizjak, Javornik, Vesel, Šenk, Verbič, Alibabič, ZdcJ*' Markelj, Božič, Martinovič, Sabljak. ©piojKfl mmkwmxxnnitf> GLADKA ZMAGA KRANJČANK V prvem nastopu v letošnji sezoni H. DOL so odboj kance Triglava zabeležile zanesljivo zmago nad zelo povprečnimi gostJ81*^ Mežice. Začetek tekme je sicer minil v igri z vehkim številom nap* na obeh straneh, kar so izkoristile gostje in povedle s 7 : 3. Nato p*" se Kranjčanke zbrale in gostjam do konca tekme prepustile le še točk. Rezultati: Alpin Triglav : Mežica 3 : 0, ŠOK Vital : Toplšica 3 J Pomurje Cimos II 0 : 3, Prevalje : Tabor 13:0, Ptuj: Branik Rog^ II 2 : 3. Slabše kot dekleta pa je začela moška ekipa Triglava, ki «*r sicer dobro upirala gostom iz Portoroža. Skoraj nerešljiva ugankj^ domače in daleč najboljši mož na igrišču je bil gotovo M. Si" jj državni reprezentant, ki je letos okrepil goste iz Portoroža. Dom*jj so ga sicer nekajkrat lepo ustavili s trojnim blokom, pa vendar tO zadostovalo za več kot en niz. Rezultati: DX DOL zahod - moški: Triglav : Portorož 1 : 3, PlaffleJ Bohinj 3 : 0, Termo Lubnik : Bled 3 : 0, Branik Sadex : Kamnik fl*; 3. Rezultati III. DOL zahod ■ ženske: Šentvid : Bled II 3 : 0, Jesenic*! Šenčur 3:1, Solkan : Piran 3 : 0, Cimos III: Lik Tilia II0 : 3, ŽOK Novo mesto neodigrano. M. Branko SODNIKA UNIČILA SPEKTAKEL V soboto sta se moška in ženska ekipa Bleda pomerili v P°vra^ polfinalni tekmi za Pokal RS. Žreb polfinalov je namenil blejs*^ ekipam za nasprotnike državne prvake to je Viledo in Palomo Br*1^ iz Maribora. Po gladkih porazih v Mariboru tudi na Bledu ni bilo^ pričakovati presenečenj, ker se je predvsem v ženski konkure^ pokazalo za pravilno, saj so domače igralke preveč spoštovale in po slabi igri gladko izgubile z 0 : 3 in tako izpadle iz nadaljnje* tekmovanja. Vse kaj drugega pa so gledalci videli v naO*?, konkurenci. Domači igralci so prikazali odlično igro in povedli tj 0 v drugem pa sta na sceno stopila sodnika, ki sta naredila vse pr«v' napak v škodo domačih. Kot je dejal odbojkarski funkcio0*{j "Sodnika sta uničila spektakel." Po porazu v drugem nizu so doflJ'/J popustili in gostje iz Maribora so se (kljub vsemu zasluženo) uvrsti" finale pokala RS. M. Branko vrat? ZMAGA MOŠKE IN ŽENSKE VRSTE To soboto so kegliači in kegljačice Kranja gostovah v Trbovljah pri tamkajšnjem Rudarju. Kranjčanke so v zelo lepem dvoboju z igralkami Rudarja igrale z rezultatom 2 : 6 za Triglav, posamezni dvoboji pa so potekali: Burja : Fleischman 1 : 0, Mlakar : Ribič 0 : 1, Lopan : Cej 0 : 1, Sobočan : Je ral a 0:1, Hočevar : Nepužlan 0:1, Podlesnik : Belcijan 1 : 0. S to zmago so si Kranjčanke utrdile mesto med tri vodilne ekipe v državi. Moška ekipa Triglava pa je tokrat v L zvezni ligi v Trbovljah po zelo razburljivi igri pribonla dve pomembni točki v gosteh. Rezultat dvoboja je bil 3 : 5 za ekipo Triglava. Posamezni dvoboji: Gantar : Bebcr 1 : 0, Burja : Oman 0 : L Novak : M. Oman 1 : 0, Goljuf : Šimnovec 1:0, Prelogar: Mibelič 0 :12, Stoklas: Boštar 0 :1. V tako razburljivem dvoboju, v ' katerem so igrali glavno vlogo živci tekmovalcev, so z razliko enega keglja Kranjčani dobili zmago v Trbovljah. Tone Česen Mnmmmmmmssmi} GROSAR POVEČAL VODSTVO Radovljica • V 9. kolu šahovskega prvenstva sta padli kar &c zastavici. 40 potez v dveh urah nista uspela povleči Oskar Orel pr° Aljoši Grosarju in Srečko Truta proti Iztoku Jelenu. Dva dvoboja s' se končala z remijem že po pol ure. Rudi Osterman je lepo z žrtvif kvalitete premagal Duška Pavasoviča, Marko Tratar pa je v dvobpr začelja matiral Miho Furlana. Vladimir Ivačič je v gnnfeldovi indij' Kremagala Leona Gostišo. , Rezultati 9. kola: Dražen Sermek : Georg Mohr remi, Marko Trat»f' Miha Furlan 1 : 0, Rudolf Osterman : Duško Pavasovič 1: 0, Gostiša : Vladimir Ivačič 1:0, Iztok Jelen: Srečko Trata 1:0, Mati" Mikac • Igor Jelen remi, Aljoša Grosar : Oskar Orel 1:0. , Stanje po 9. kolu: 1. Aljoša Grosar (7), 2. Dražen Sermek (6), 3. -1 Leon Gostiša in Igor Jelen (5,5), 5. - 6. Vladimir Ivačič in Geofl Mohr (4,5), 8. -1/. Iztok Jelen, Rudolf Osterman, Matjaž Mikac (4j 11 - 13. Duško Pavasovič, Srečko Truta in Marko Tratar (3,5), i Miha Furlan (2). Aleš Drinovec SMOCffRSKI SKOKI 1 < SEMINAR SODNIKOV ZA SKOKE Gorenja Sava, 9. oktobra • Odbor FIS sodnikov za skoke je ^ Gorenji Savi organiziral centralni seminar za sodnike in tehni^1 delegate. Udeležili so se ga FIS sodniki in tehnični delegati, kandio2, za FIS sodnike in tehnične delegate in predstavniki regij. Pokrovi^ seminarja je bil Domplan iz Kranja. ,j Na tem seminarju so se obravnavale spremembe v pravilih, nov0*JJ ocenjevanja skokov, novosti v nordijski kombinaciji, sodniki pa 0m preizkusili tudi v ocenjevanju na skakalnici, kjer so prakti" preizkusili novosti novega ocenjevanja. Obravnavali so tudi tekO^ valni sistem v Sloveniji in sklenili, da se da več poudarka 1 izobraževanje sodnikov. Zato bo že v soboto, 16. oktobra, 1{\ seminar na Gorenji Savi, z začetkom ob 13. uri. Udeležba za sodm* in tehnične delegate z Gorenjskega je obvezna. Janez Bešter Naše smučarke se pripravljajo na začetek nove sezone PO MOČI NE ZAOSTAJAJO ZA NAJBOLJŠIMI Koritno pri Bledu, oktobra oidnu se bo konec meseca _ ^jučarjev in smučark. Po uspelih poletnih snežnih pripravah^ Z veleslalomskima tekmama v začela letošnja sezona alpskih g* so'se minule dni posvetili predvsem ^^j^^uSa N» kondicijskih pripravah na Bledu smo minuli konec teoua »biskali na^e najboljše smučarke, članice A reprezentance. "Medtem ko so imela dekleta Pfek poletja različne programe, P s° bila nekatera na treningu v Mu druga pa so trenirala doma ln v Švici, lahko rečem, da so tri jedne pred začetkom sezone a°bro pripravljena. Tudi s primerjavami, ki smo jih v Cilu delali z reprezentantkami Nem-Cl)e in Italije so dokazale, da so ^akovredne tekmicam, saj so ^segale dobre rezultate," je ugotavljal kondicijski trener Sa-m° Furlan. Na pripravah v Ribnem je bilo JJ'nuli teden pet dekelet: Urška {•'ovat, Špela Pretnar, Alenka r0v*«n, Lea Ribarič in Maja Herjanc. Manjkali pa sta obole-13 Nives Sitar in Katja Koren, ki 5 je pripravljala v Mariboru. Kot ^e je letošnja sezona izgubljena 1* Mojco Suhadolc, ki se je 5?skodovala na treningu v Cilu. J^prav je njena poškodba kolena .pja od lanske poškodbe Nataše olcal, pa bo Mojca, po besedah Na pripravah v Ko rit nem: Alenka Dovžan, Urška Hrovat, Ribarič; Maja Škerjanc in Špela Pretnar s trenerjema. Foto: G.Sinik Samo Furlan, kondicijski trener naših smučark kondicijskega trenerja, na smučke lahko stopila šele čez kakšne tri do štiri mesece. SEDEM tSKI SKOKI ni "Zadnji mesec smo pri treningih imeli precej težav z vremenom, zelo pa smo zadovoljni s sedanjimi pripravami na Bledu in v Bio - Fit centru v Koritnem, ki je resnično urejen tako, da nam omogoča dobro vadbo. Oprema je najsodobnejša, vadbišče je zračno in prostorno, okolje naravno in mirno, tako da smo smučarji in smučarke tukaj redni gostje. Upamo, da nam bo vreme bolj naklonjeno te dni, ko odhajamo na trening na prizorišče prve letošnje veleslalomske tekme v Solden. To bo zelo pomemben trening pred sezono," pravi Samo Furlan. Sicer pa so dekleta povedala, da so v mislih že v novi sezoni in da seveda upajo na najboljše. Zlasti se bodo pripravile na olimpiado in domačo tekmo v Mariboru. Najboljše štartno izho-diše v slalomu ima Urška Hrovat, ki bo startala v prvi jakostni skupini, v veleslalomu pa bo najbližja petnajsterici Špela Pretnar, ki bo nosila številko okoli dvajsetega mesta. V. Stanovnik Gorenjci, saj tudi za Nastopilo je 300 učenk in učencev iz vseh osnovnih šol v občini. Sašo Vogelnik (rad); „ ekipni vrstni red: 1. OS Radovljicaa 215 točk, 2. OŠ Lesce 204 točke, 3. OŠ Bled 198 tčk, 4. OŠ Bohinjska Bistrica 73 točk, 5. OŠ Gorje 28 točk, 6. OŠ Lipnica 24 točk, 7. OŠ Antona Janše Radovljica 10 točk. GORENJCEV MED DESETERICO ^.t« «t't" RADOVLJIŠKO PRVENSTVO V KROSU tekmovalcev iz 11 klubov. Največ uspeha so imeli Gor« .. , . . „., •»asi med 10 kar 7- To tekmovanje je obenem veljalo '°v pokalnega zmagovalca za Gorenjsko, nezultati: 1. Jure Šinkovec (Ilirija Center) 174 točk, 9,25 in 9,25 Nejc Babic (Stol Žirovnica) 171 točk, 9,75 in 9 m, 3. Gašper (Tri ?r (A1Pin* Ziri) 169,5 točke, 9,75 in 9,75 m, 4. Matelj Zupan toči nXTelin8) 167 točk> 9'25 in 8.5 m, 5. Miha Kosmač 165,5 87?' « in 9,5 m' 6- Sašo Tršin (oba Stt)1 Žirovnica) 162,5 točke, teijl11? °25 m. med 15 najboljših so bili še 9. Jure Bogataj (Triglav pn8), 10. Mitja Oranič (Tržič), 13. Jure Kumer (Alpina Žirij. * °kalni prvak za Gorenjsko je postal Nejc Babic (Stol grovnica) 70 točk, 2. Gašper Mlinar (Alpina Ziri) 70 točk, 3. žirlCj .ZHP?n (TrigJav Teling) 41 točk, 4. Miha Kosmač (Stol ^ovnica) 38 tčk, 5. Jure Kumer (Alpina Žiri) 38 točk, 6. Sašo "P'n (Stol Žirovnica) 36 točk. Janez Bešter nis mmoQQcccc&3xnjiin °AV0R ŽNIDAR ZMAGOVALEC j.Kranj, 10. oktobra - Na teniških igriščih Športplana v Stražišču jnoralo biti v soboto in nedeljo tekmovanje rekreativcev za jjKal KIM za moške nad 35 let in nad 45 let. Tekmovanje je bilo j edeno le za moške nad 45 let, na katerem je nastopilo 20 tu!?nova'cev' Zmagovalec je bil po pričakovanju Davor Žnidar, ki »di vodi po računalniški lestvici. Rezultati - 1. kolo: Frelih : Jeglič 9:1, Pinter : Lovrenc 9:1, Kavčič : Frelih 9 :7, Janškovec : c^fr 9:1, Kreps : Kert W.O, Por : Grizilo 9:1, Stare : Zalokar 9 : ,J ^kofic : Zupan 9 : 6, Lušec : Andrijašič 7 : 9; četrtfinale: Žnidar : fcavČič 6:1,6:0, Janškovec : Kert 6:1,6 : 4, Por : Stare 6:1,6:2, **ofiC ; Andrijašič 6 : 7, 7 : 6, 6 : 4, polfinale: Žnidar : Janškovec 6 : J'6 : 2, Por : Skofic 0 : 6, 6 :1, 6 : 2; finale: Žnidar: Škofic 6:1,6: • Ker je odpadel turnir za moške nad 35 let, je organizator rganiziral še Športplanov turnir dvojic. Nastopilo je dvanajst »j °jic, zmagovalca pa sta bila Tomo balderman in Jani Nadižar. Vo7o.~i" n puhati: polfinale; Kert - Zalokar : Balderman - Nadižar 1 j 6,3 : q™ j —: polfinale u Por - Janškovec Bj»derm Stare - Andrijašič 1 : 6, 1 : 6, 6 : 4; finale, an - Nadižar : Por - Janškovec 6 : 0, 6 : 3. J. Marinček Učenke - letnik 1982: 1. Lea Lozar (Les), 2. Sonita Babic (Les), 3. Mina Triplat (Les), 4. Tina Klemene (Rad), 5. Ada Fojkar (Les), 6. Karmen Rode (Rad); učenci - letnik 1982: 1. David Lenart (Ble), 2. Anton Čatič (LIP), 3. Rok Jensterle (B.B), 4. Samo Frantar (Rad), 5. Rok Zalokar (Gor), 6. Miha Šolar (Les), učenke • letnik 1981: 1. Alenka Vrečko (Les), 2. Meta Černe (Ble), 3. Marjeta Rebec (Ble), 4. Jerca Poklukar (Gor), 5. Ana - Mari Šuštar (Rad), 6. Katja Škrbec (Les); učenci - letnik 1981: 1. Luka Reberšak (Rad), 2. Jaka Kajdiž (Rad), 3. Jernej Kokalj (Les), 4. Blaž Weithauser (Les), 5. Jaka Gorišek (Rad), 6. Rok Prime; učenke - letnik 1980: 1. Tanja Pavlic (Ble), 2. Gabi Vol-čanšek (Ble), 3. Asmira Hukare-vič (Rad), 4. Marija Ambrožič (Ble), 5. Maruša Dobar (Rad), 6. Ana Cvetek (B.B.); učenci - letnik 1980: 1. Tadej Rodman (Rad), 2. Rok Šolar (Les), 3. Fajfer Gorazd (Rad), 4. Uroš Ambrožič (Ble), 5. Miha Vovk (Rad), 6. Jure Peter-nelj (Les); učenke - letnik 1979: 1. Maja Kovač (Les), 2. Urška Rebec (Ble), 3. Nataša Adžič (Les), 4. Martina Majcen (Gor), 5. Maruša Krkoč (B.B.), 6. Martina Stare (B.B.); učenci - letnik :j Žvab (B.B.), 2. Goran Debelak (Rad.), 3. Grega Sračnjek (Ble), 4. Domino Černe (A.J. Rad), 5. Marko Volf (Rad), MEDSE VABIJO MLADE Kranj, S. oktobra - Kljub padcu zanimanja za alpinizem imajo v odseku sedem kategoriziranih športnikov. Njihov član Matej Kranjc je prav sedaj na smucarsko-alpinistični odpravi v Himalaji, Marija in Andrej Stremfelj pa sta na obisku v severnoameriških plezalnih centrih. Da bi spodbudili zanimanje mladih za alpinizem, ponovno vabijo v svoje vrste mlade fante in dekleta. Alpinistična šola se je začeta v četrtek, 7. oktobra 1993, ob 18. uri v prostorih Planinskega društva Kranj, sporoča Darja Zaplotnik. Poleg udeležbe na sedanjih odpravah je odsek spomladi organiziral odpravo v Južno Ameriko, na kateri so sodelovali štirje člani iz Kranja in en alpinist iz Trbovelj. S te odprave je tudi letošnji najboljši ledni vzpon Andreja Kecmana (AO Kranj) in Dušana Koširja iz Trbovelj - Slovenska smer v spomin na smrtno ponesrečenega Kranjčana Marka Ažmana, prvenstveni vzpon v Artensoraju (Peru). Za najboljši dosežek med nekategoriziranimi člani v letošnjem letu so izbrali prosto ponovitev skalne smeri American Direkt v SZ-steni Druja v masivu Mont Blanca, ki jo je opravila naveza Andrej Prinčič in Tomaž Strupi. Poleg številnih ponovitev klasičnih smeri VI. do VII. težavnostne stopnje v domačih in tujih stenah je treba omeniti prvenstveni vzpon v Dolški Škrbini (300 m, VI), ki sta ga Aleš Ekar (AO Kranj) in Andrej Karničar (AO Jezersko) imenovala za smer "A na kvadrat". Razen s plezanjem so se kranjski alpinisti ukvarjali z vzdrževanjem plezališča v Preddvoru, sodelovali so pri delu gorskih reševalcev, sedaj pa se ponovno pripravljajo na vzgojo mladih. Alpinistično šolo bodo popestrili s predavanji o alpinizmu in vajami na terenu, tečajnikom pa bodo omogočili tudi vadbo dvakrat tedensko v kranjskih telovadnicah. S. Saje PETRA RAMPRE POD OKRILJEM AVT0IMPEXA Prejšnji teden so predstavniki generalnega zastopnika Škode ljubljanskega Avtoimpeza in mlada Žirovska tenisačica Petra Rampre podpisali triletno pogodbo o sponzoriranju, s katerim bodo Petri zagotovili nadaljnji trening in doseganje dobrih rezultatov. Komaj trinajstletna Petra Rampre doma iz Žirov je svojo teniško kariero začela pred tremi leti, v svoji karieri pa se že lahko pohvali s številnimi odličnimi rezultati na domačih in tujih turnirjih tudi v kategorijah do 16 in 18 let. Po mnenju Mirne Jaušovec je Petra naiobetavnejša mlada igralka v Sloveniji. Pri Avtoimpexu so se odločili, da tokrat poleg vrhunskega športa podprejo tudi mlade talente in jim tako pripomorejo k nadaljevanju začrtane športne poti mlade Žirovke. Pogodba velja tri leta, finančni priliv s strani Avtoimpexa pa bo odvisen od Petrinih uspehov. Poleg tega so Petrinemu trenerju Iztoku Gombaču oziroma njegovemu Tenis Collegu omogočili nakup škode forman pod ugodnejšimi pogoji. Iztok Gombač je ob tem dejal, da je sponzorstvo Avtoimpexa garancija za nadaljnji profesionalni trening in da bo Petra Rampre, ki že zdaj trenira 25 do 30 ur na teden v nekaj letih v svetovnem merilu višje kot vse slovenske teniške igralke razen Mirne Jaušovec. Ob tem je opozoril tudi na neustrezen odnos Teniške zveze Slovenije, ki ne spodbuja nadaljnjega razvoja mladih talentov, prihaja pa tudi do nekaterih drugih strokovnih nepravilnosti. M. G. ŠKOFJELOŠKE IGRE DELAVCEV UPOKOJENCI ■ DVAKRATNI ZMAGOVALCI Kr Jub temu slabemu vremenu smo v soboto, 2. oktobra 1993, elfj n° zak'Ju^b tekmovanja v balinanju za moške in ženske PornC* tekmovanja so se udeležile vse prijavljene ekipe, kar j. "teni, da je balinanje zelo priljubljena športno rekreativna ^C|plina. so tretjič zaporedoma osvojili člani društva upokojencev Škofja Loka: Stane Berginc, Ivan Breznik, Blaž Pavlin, Jože Pehar in Slavko Stanovnik. Alpetourovci so z izbitjem balinčka Alpino potisnili na 2. mesto, Alpetour tovorni promet pa je osvojil 3. mesto. Zanimivo je bilo tekmovanje v balinanju Žensk. 6 ekip je bilo razdeljenih v dve skupine, kjer so tekmovalke odigrale sistem vsak z vsakim. Zmagovalke skupin so se pomerile za T. mesto, drugouvrš-čene za 4. mesto itd. Rezultat tekmovanja v balinanju za ženske pa so naslednji: Društvo upokojencev iz Škofje Loke so prvič postale zmagovalke 13. DŠI in tako dopolnile uspeh moških. Za ekipo sotekmo-vale: Marica Jesenovec, Anica Kalan in Lojzka Kavčič. Na drugo mesto so se uvrstile bali-narke iz Žirov. Alpina je potrdila Ženske, ki so letos prvič tekmovale v balinanju, so bile nav-!!UJenc, navdušeni pa tudi Presenečeni nad znanjem so bili phnarji, ki so ugotovili, da smo s 0 Ponudbo popestrili ženski program tekmovanj v okviru DŠI. . °krovitelj tekmovanj v balinan-i,Je bil Mercator - Mesoizdelki »*°fja Loka. Tekmovalo je 18 vllnČlanskih ekip v 6 skupinah, ^.ajboljši dve ekipi iz vsake sku-P'ne Sla se uvsrtili v finalni del, ostaie ekipe pa so mesta dosegle "a Podlagi uvrstitve v predtekmo- a.nju. Pravo presenečenje sta Popravili ekipi na začelju razpredelnice. Drugo presenečenje v Pozitivnem smislu pa so pripravili Stalci srednje šole, ki so praktič-?P Prvič tekmovali v balinanju in j? "vrstili v zaključno tekmovanje. *es je, da jih je odlično vodil in *eVeda še boljše zbijal znani prvoligaški igralec Jure Stancar. prvo mesto, tudi z nekaj sreče. 2. mesto balinarjev pri moških. Edine, ki so si privoščile dvodnevni trening, so bile balinarke Odeje. V sredo, 6. oktobra, smo kljub slabemu vremenu izvedli tekmovanje v ekipnem teku za pokale 13. DŠI. in občinsko prvenstvo v krosu za mladince in mladinke, člane in članice. Rezultati tekmovanja pa so naslednji: v ekipnem tekmovanju za pokale DŠI je pri moških zmagala ekipa Alpina, ki je zbrala 27 točk, tekli pa so Lojze Oblak, Stane Stanovnik in Stojan Žakelj. Drugi z 32 točkami so bili tekmovalci LTH v postavi: Tomaž Kalan, Franc Biček, Ari Hafner, 3. mesto so osvojili člani Obrtne zbornice Mitja Kavčič, Izidor Svoljšak, Damjan Koblar. Tekmovanje je štelo tudi kot občinsko prvenstvo v krosu za 1993. Zmagovalec in občinski prvak je postal Tone Egart iz Alplesa, čas 12,44, drugi je bil Miha Nastran, 12,54, tretji pa Tomaž Kalan iz LTH z istim časom. Sodelovalo je 32 članov. M. Kalamar KOMPAS KOMPAS KRANJ TURISTIČNO PODJETJE D.D. "Stare" stranke se vračajo, prihajajo nove Kranjski Kompas domuje v Tavčarjevi ulici 22, svoje tri poslovalnice pa ima v Kranju v hotelu Creina, v Škofji Loki na Titovem trgu (nekdanji Alpetourovi agenciji) ter na letališču Brnik. V prvih dveh poslovalnicah prodajajo večjidel aranžmaje Kompasovih podjetij iz grupacije Kompas Holidays, nekaj lastnih aranžmajev ter turistične programe drugih večjih slovenskih agencij, tudi nekaterih zasebnih. Letalski promet z osamosvojitvijo Slovenije in z vse večjim odpiranjem našega gospodarstva v svet dobiva krila. V poslovalnicah kranjskega Kompasa ne prodajajo samo vozovnic za linije domačega prevoznika Adrie airways, ampak tudi kar sedemnajstih priznanih mednarodnih prevoznikov. Med njimi so Lufthansa, Swissair, Austrian alrllnes, Singapore airiines, Air Canada, Lauda air, British airways, Air France, KLM, Alltalla, Aeroflot In več ameriških kompa-nij. Izletnikom In poslovnežem pa v Kompasu ne prodajo samo vozovnic, ampak Jim pomagajo izbrati najugodnejšo letalsko zvezo do želenega cilja. Turistično podjetje Kompas Kranj d.d. je samostojno, podobno kot drugih enajst Kompasovih podjetij v Sloveniji in Zagrebu pa se v poslovnem interesu povezuje v grupacijo Kompas Holidays. Grupacija je odprta tudi za tuje člane. Podjetja imajo skupno računalniško mrežo, po kateri dobivajo najbolj sveže programe, imajo enoten rezervacijski sistem, kot grupacija se lažje povezujejo z različnimi grupa-cijami v tujini, dosegajo večje ugodnosti pri prevoznikih in hotelirjih, imajo enotne kreditne kartice, turistična zavarovanja potnikov, zdravstvena zavarovanja, enotno podobo (od memorandumov, vavčerjev, naročilnic), skupna vlaganja v izobraževanje kadrov, nekatere skupne službe in podobno. v programih Kompasa so zajete počitnice za poletje in zimo ter izleti, strokovna potovanja, tečaji, letalski prevozi, menjalnice, rent-a-car. S Kompasom v novo zimo Za prihajajočo zimo sta katalog in cenik že na voljo v vseh poslovalnicah, sprejemajo tudi že rezervacije. Katalog vsebuje bogato ponudbo za počitnice v Franciji, Italiji, Avstriji in Sloveniji. Večinoma gre za apartmajske najeme, ki so cenovno dostopnejši žepom Slovencev, cene pa so zelo različne, tako da se splača katalog in cenik res dobro pregledati. Direktor kranjskega Kompasa Jože Lebar posebej opozarja na precejšnje razlike v cenah (od 50 pa tja do 100 odstotkov) tujih centrov med t.i. visoko sezono pred novim letom, v februarju in začetku marca v primerjavi z ugodnejšimi januarskimi termini. V Sloveniji te razlike niso tako očitne oziroma jih sploh (še) ni. Precej draga je Francija, dokaj ugodna Italija. Najem apartmaja za štiri osebe v Brunecku na Južnem Tirolskem, denimo, stane za teden dni okrog 45.000 tolarjev, v naši Kranjski Gori pa okrog 30.000 tolarjev. Razlika torej ni bistvena, večja je v izvenpenzionskih storitvah (žičnice, prevozi ipd.). A tudi pri tem vnetim smučarjem ne kaže pretirano skopariti. Veliko jih je, ki trdijo, da so zares dobro smučali samo v tujini. Potovanja v daljne kraje V Kompasovi ponudbi potovanj so pretežno potovanja v tujino. Za božično-novoletne praznike že prihajajo novi programi. Morda bo marsikoga premamil Egipt, Izrael, Jordanija ali pa Kenija, Južna Amerika, Daljni Vzhod. Nekaj počitniške in izletniške ponudbe imajo v Kompasu tudi za prve jesenske šolske počitnice, ki so cenovno ugodnejše. V Kompasu že uvajajo odlog plačil tudi za posameznike, ne več zgolj za zaključene skupine. Morebitne tečajne razlike gredo v breme agencij. Tako Kompasovi zimski aranžmaji dopustnikom oziroma izletnikom z nekoliko plitvejšimi žepi ne bodo več nedosegljivi. V Kompasove lokalne poslovalnice spet Erihaja vse več ljudi, vračajo se "stare" stranke, i počasi doumevajo, da številne zasebne agencije, ki ponujajo nižje cene, niso vselej tudi najkvalitetnejše. Stalne stranke imajo v Kompasu že nekaj bonitet, nekatere jim bodo v okviru grupacije Kompas Holidavs še ponudili. "Kompas se nikoli ni potegoval za monopol, konkurenca je zdrava, zelo dobro sodelujemo tudi z nekaterimi zasebnimi agencijami. Cena enakega aranžmaja pri nas in pri zasebniku no more biti bistveno drugačna, če že Je, je praviloma na račun kakovosti. Žal ljudje še vedno gledajo predvsem ceno, površno preletijo program, pogoje, ponudbo, ovejo se šele potem, ko morajo vrsto storitev dodatno plačati oziroma ostanejo brez njih. Seštevek j« na koncu pogosto celo višji, kot 60 bi potovali s Kompasom, kjer vnaprej povemo, kaj bodo za določano csno dobili," pravi direktor Kompasa Kranj Jože Lebar. OSMRTNICA V tvoje roke poln zaupanja izročam svojega duha; rešil si me, Gospod, zvesti Bog, (Ps. 31,6) Gospod je odprl vrata v življenje svojemu zvestemu duhovniku VLADIMIRJU JEREBU V krščanski žalosti se bomo hvaležno poslovili v sredo, 13. oktobra 1993, ob 16. uri v cerkvi Sv. Jerneja. (Namesto vencev darujte za ljubljansko semenišče.) VSI NJEGOVI Ljubljana, Kresnice, Koper, Kranj-Šmartin Iz 9. številke Iksa ^ Ka] se dogaja v Terminalih? y> Novosti SKP za gospodarstvo Kuj jo in kaj ni dolavski direktor y> Razpis posojil v višini 17,5 mio SIT ^ Plažo v kranjskih podjetjih y* Novosti delovne zakonodaje y^ Delo sindikata v Merkurju Delavski odvetnik odgovarja ef 9V. BARBARA 23,64220 TEL./FAX: 064/622-311 KOFJA LOKA KMETOVALCI * UGODNA PONUDBA!!! * TRAKTORJEV: ZETOR 5211, 4340, DEUTZ TD 55/A, UNIVERZAL 640 DTC, MASSEY FERGUSON 354, 374 F, SAME 35. TV 826. * MENJAMO - STARO ZA NOVO. * VILIČARJEV DESTA IN TCM, 1,5 DO 2,5 t. * GOZDARSKE OPREME: MOTORNIH ŽAG JONSERED, JEKLENIH VRNI, CEPILCEV ZA DRVA, VITLE TAJFUN EGV 30/H, EGV 40 - 4t. * POSEZONSKA RAZPRODAJA: TROSILEC ORION 40, CISTERNA 1200 IN 2700 1, PAJKI 350, TKM 220, KOSILNICE ROTO 135,220 FRONT IN RCS 677, 602, 603. NAKLADALKE * SIP 19/9, DURANTE 12 M3 * ZA SAMO 468.468,00 SIT - 5 % popusta. SPOŠTOVANI KUPCI. NAJNOVEJŠA PONUDBA STROJEV ZA PRIPRAVO DRV: KOMBINIRANI ELEKTRIČNI SEKULAR - CEPILEC IN TRAKTORSKI HIDRAVLIČNI CEPILEC ITALIJANSKE FIRME »BERNARDI*. NAJNIŽJE CENE: AKUMULATORJEV VESNA, MOTORNIH OLJ IN ANTIFRIZA. OBIŠČITE NAS NA GODEŠIČU 53 ALI POKLIČITE 631-497. MALI OGLASI 217-960 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 20735 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nova nerabljena, ugodno prodam. 0215- 650 22033 TRAKTORSKI NAKLADALEC - ČELNI, za nakladanje gnoja ali gramoza, ugodno prodam, 0 062/795-422 22780_ Oddamo barvno TV GORENJE SELECTOMATIK, potrebno popravila. 0 77-588 23229 50 litrski BOJLER gorenje tlkl, malo rabljen, prodam. 050-721 23230 pletenine KRANJ NAJVEČJA IZBIRA OKRASNIH IN BOMBAŽNIH PREJ NA GORENJSKEM IZBERITE Prodam 50 litrski KOMPRESOR In ČB televizor. 078-598 2335a Roštilj plinski Kovinostroj za gostinstvo prodam. 0214-191 23366 TRAKTOR štore 402, ohranjen, ugodno prodam. Zalog 62, Cerklje Nov ŠTEVEC ZA VODO, prodam. 0 211-201 23413 GR. MATERIAL LEKERO, Milje pri Kranju - bogata ponudba italijanskih ploščic GRANI-TOGRES, keramičnih ploščic, sanitarne keramike, vodovodnih pip, kopalniški dodatki. Stavbno pohištvo - KLI LOGATEC, LIKO VRHNIKA opaž, ladijski pod, parket, žagan les, zaključne letve, izdelki po naročilu. 043-345 22391 Prodam 10 pl. ALU PLOČEVINE 1 mm in rabljene SALONITKE. 052- 115 23286 Prodam 400 kos opečnatih STREŠNIKOV - novi. 0311-436 23270 Prodam strešnik bobrovec. 047- 607 23273 Prodam rabljeno strešno OPEKO. 0312-073 23274 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO (žgano) po 5 SIT. 066-772 23344 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko na vašem domu, ura 300 SIT. Dipl. Str. Ing. 0 215-301 23216 Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole. 0217-057 23227 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole. 058-300, Grega 23272 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0324-940 23290 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednjo šolo. 0 714- 133_23331 NEMŠKA KONVERZACIJA, PREVAJANJE, NOVO: tečaj v 4 svetovnih jezikih. 0312-520_23348 Instruiram matematiko in fiziko za srednje in osnovne šole. 0324-840 23363 Instruiram matematiko in fiziko za vse šole. 0241-278 23402 Prodam ŠIVALNI STROJ ruža step in FOTOAPARAT 0682-221 23237 Prodam PARNI ČISTILEC "micka" (italijanski), čisti preproge, kavče, ploščice....0633-432 23257 LTH SKRINJO 380 litrsko zamenjam za cisterno za olje. 0733-920 23289 Prodam novo trajnožarečo PEČ. 0311-367 23271 Ugodno prodam novo trajnožarečo PEČ Ferotherm 32 KW. 047-137 23284_ Prodam VIDEOREKORDER panaso-nik J 30 na kode. Šepetavc, Trboje 9, Kranj, po 17. url 23286 Prodam malo rabljeni ŠTEDILNIK gorenje 2 p. 2 elek., cena po dogovoru. 066-851 23295 Prodam STROJČEK elek. za brušenje žag, kuppersbuch peč in hladilno SKRINJO 380 litrsko. 0631-660 23296 Zelo ugodno prodam termoakumu-lacijsko peč 3,25 KW in 2,50 KW. 0310-170 23300 Prodam PARNI ČISTILEC - micko. 045-263 23310 PEČ za pizze enoetažna - nova italijanska 1400 W 500 st C, prodam. 0218-571 23311 TA PEČI dve, tip 350 SF 3,5 KW, ugodno prodam. 077-956 23336 Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO 530 I, rabljena znamke LTH, termoakumulacijsko PEČ rabljeno 6 KW in PEČ na olje GIBO zelo malo rabljeno. 0215-788 23364 PREMOG • UGNIT KOCKE 6.000 SIT, KOSI 6.500 SIT • RJAVI IZ ZAGORJA 12.000 SIT CENE VELJAJO ZA KRANJ GARANTIRAMO KVALITETO! PREVOZ BREZPLAČEN MOŽNOST PLAČILA Z ODLOGOM AU NA TRI ČEKE ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI TAMARČEK d.o.o. ET21-50-47 ali 06-09-61-17-60 Trgovina s prodajo ogrevalne tehnike zaposli honorarno ali za določen čas prodajalca (prodajalko), lahko tudi upokojenca. Pisne prijave z opisom izkušenj pošljite čimprej na: LUMA TRADING d.o.o.; Šuceva 23, Kranj. Kupim manjši KOTEL za žganjekuho. 0681-101 23343 Kupim PRIKOLICO za prevoz živine. 0324-914 23372 Kupim PAVA nad 3 leta starega. Zalog 62, Cerklje 23391 Odkupujemo HLODOVINO smreke, bukve, jesena, češnje, oreha, lipe in jelše. 058-094 23405 LOKALI Prodamo večje poslovne in proizvodne prostore v Kranju z vso Katrebno infrastrukturo. KUPIMO ali AJAMEMO manjše pisarne in lokale na Gorenjskem. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, fax:211-887 23398 KOLESA KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinjske predmete. ANTIKA KIRKA, TAVČARJEVA 7, KRANJ 0 221-037 in 48-545 20103 Kupim TELETA simentalca, starega do 10 dni. 0681-071 23246 Kupim HIDROFOR 100-200 I, enofazni. 0327-056 23249 Kupim mlado brejo KRAVO. 065- 625 23250 Kupim TELETA simentalca, starega do 10 dni. 048-590 23251 Po ugodni ceni odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO. 0621-08323303 Ugodno prodam GORSKO KOLO iivang, 21 prestav. 051-886 23263 Prodam motorno KOLO CTX, prva reg. 9/90. 050-423 23309 DELE APN 6 vilice prednje, zadnji okvir, cena 100 DEM, prodam. Štirn Jernej, jezerska c. 91, Kranj 23339 Prodam TOMOS AVTOMAT1K A 3 ML, letnik 1987, cena 27000 SIT. 0061/621-131 23380 MOTORNO KOLO BT 50 S. star 3 leta, prodam. 0 329-443 23383 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLE na Madžarsko z avtobusom. Prijave na 049-442 22255 SAVNA KLUB, Kokrški breg 3 A (za Globusom), 0211-927, obvešča vse člane in obiskovalce, da je lokal odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 17. ure dalje. Vabljeni na savnanje, masaže, solarij in osvežilni bifel 22451 AFRODITA - ženitna posredovalnica iz Kranja obvešča, da nudi svoje storitve ženskam do 35 let, brezplačno, obenem pa vabi vse v soboto, 16.10. ob 20. uri in potem vsako tretjo soboto v mesecu na odlično zabavo v hotel CREINO v Kranju! 22925 NOVO! BIMBO, d.o.o., Predoslje 42 - trgovina z mešanim blagom, tekstil, sveče itd. 22947 OBLAČILA Ženske BARETE dvojne in otroške KAPE dobite na 0715-050 22864 CENTRALE - TELEFONI - TELEFAXI POOBLAŠČENI MONTAŽNO-SERVISNI PRODAJNI CENTRI V SLOVENIJI 061 UUBUANA TELEFON-TRGOVlNA-SERVlS,Bnlejevo 12, tel7fox:573 209 061 UUBUANA R-COM,$londrovn 10,tel.372 482,fox:373 824 061 RIBNICA PERHAJ TONE IT NAPRAVE,Levstikova 7, tel./fox:861 680 0601 TRBOVLJE TELDJrg revolucije 4,tel.25 874,fax:22 424 062 MARIBOR BERCO, Krekova 26,tel.212172,fox:25 630 062 MARIBOR ALEX,Koroško 105 A,tel./fax:23 854 0602 S.GRADEC LAM B D A, Francetovo 6,tel./fax:41 917 063 CEUE R-COM, Dečkova 1 ,tel./fox:441191 064 KRANJ TELEFO N -TRGOVI NA-SERVIS, Ljubljansko 1, tel/fax:222150 065 NOVA GORICA A-TEL,Gradnikova grigade 53,tel./fax:27 554 066 KOPER GAMA,Pristaniška 2,tel.21 946 067 POSTOJNA PANATELJamska 3,tel./fax:21161 068 NOVO MESTO NEM0C0M,Šegova 19,tel.22 805,fax:24164 069 M.S0B0TA FONTRAD E,St.Rozmana 17,tel./fax:32 230 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK IN UVOZNIK ZA SLOVENIJO PanasonicTjteiefon trade d.o.o. OpreSnlkova 88, 64000 Kranj, Slovenija tel.386(0)64 222 868. fax.386(0)64 222 867 Panasonic OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK in STAJI- CO. 0802-040_23225 Prodam novo otroško SPALNICO zelo ugodno. 085-006 23255 PEG kombiniran otroški VOZIČEK kot nov, po polovični ceni prodam. 0692-671 23340 PAMPERS plenice prodam z dostavo, cena 2800 SIT. 0881-632 23389 OSTALO PRIDELKI POSESTI GARAŽO na Planini, Gogalova ul.(prej V.VIahovIča), prodam. 0325-514, popoldan 23293 NOVE HIŠE Z ZEMLJIŠČEM PRODAMO: večjo v Kranju in Šenčurju; enodružinsko v Kovorju, Šk. Loki in Žirovnici na Drulovki(vrstno); obnovljene v Begunjah pri Trbiji, pri Podvinu ter druge. Na Gorenjskem prodamo zazidljive stanovanjske in vikend parcele, travnike, pašnike in gozdove. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693_23397 PRIREDITVE Plesna šola STEP by STEP. Restavracija BRIONI Kranj, nedelja 17. in torek 19. oktobra. 0327-308 23317 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE In DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. 0 241-128 21125 Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim. 0696-042 21705 DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo! 0325-488 20079 Suha bukova DRVA in kvalitetno SENO, prodam. 0 633-693 22844 Poceni prodam zelo lep ROGOS, primeren za ikebane. 045-532 23234 Po 1000 SIT prodam več manjših AKVARIJEV s filtri. 0324-149 23275 Prodam govejo KOŽO 5,5 m2, cena po dogovoru. Žeje 15, 070-311 23289 VRATNA KRILA, vezana, 80 cm, desna, nova, prodam. 0 46-442 23327 Starejše OKNO, 130x180, z roleto, prodam. 0 242-400 23328 Prodam strojeno rdečerjavo konjsko KOŽO 3 m2, 200 DEM. 0622-855 23335 Ročne statve, širine 130 cm, prodam. 0311-355 23350 Invalidski voziček Soča, popolnoma nov, nerabljen, prodam. Šifra: -15% 23381 NAJNOVEJŠIH ATELITSKUH ISTEMOV "AMSTRAj!, SLJPT^R SIJK'' 29 RADIJSKIH PROGRAM*^ CRAFIKA NAEKRANU(ANGUNFM GARANCIJA. OBROKI — j*v/"V Z MONTAŽO SAMO OoV * SISTEMI ZA VEČ STRANK* SAT-VRHOVNI^ SK.LOKA, OODESrČ TEL: 064 633-425 Prodam GAJBICE. Frelih Janj* Posavec 84, Podnart__JJ> Prodam 5 m3 suhih bukovih 0621-741, zvečer___ Prodam 10 m 3 MEŠANIH ^ 0733-060__^ Prodam več butaric za kurjav* Leskovica 10, 0682-221 Prodam litoželezno KOPALNO «A" 170 dolžina, poceni . 0622-586 23254_ Prodam nov kippersbuch, 2 ^ COLARI. 24 m2 opaža. 057-509 23268_ . Prodam suha bukova DRVA. ffl42!! 580__2> Prodam CIRKULAR. suha dn* slamorezmco, mlatilnico, prtljažni Z750. 067-037 Prodam sobni REGAL, prfl!J STROJ. HLADILNIK s skrinjo, P°£ valno mizo s tremi elementi dol-štedilnik s pečico na trdo go% elek. štedilnik star dve leti. Vse z*» ugodno. Zahič, c. Revolucije 2 Jesenice__ butare in LadjUff LužejJ Prodam suhe BOJLER za kopalnico Visoko Prodam ZELJE v glavah. Škofjeloška 28, 0311-582_23226 Prodam krmilni KROMPIR. Trilar, Zasavska c. 44, Orehek. 0222-544. Večjo količino rdeče PESE prodam. Voklo 9, 049-324 23232 Velikocvetne MAČEHE, cena samo 40 SIT/kom, zelo ugodno prodam. 045-532 23235 Prodam JABOLKA - kosmač, voš-čenke, po ugodni ceni. Bašelj 23, Preddvor 23276 Prodam CVETOČE MAČEHE. Štern, LahOVČb /6 23280 Prodam JEDILNI KROMPIR. Pod-brezje 222, Duplje 23299 Prodam sveže ŠAMPINJONE, pripeljem tudi na dom. 0802-706 23302 Prodam meso od telice, zelje v ojavah in jedilni kostanj. 045-504 Prodam KROMPIR deslre za ozimnico. 045-464 23315 Prodam krmilno PESO. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 23318 Večbarvne MAČEHE, prodam. Vele-sovo 7, popoldan. 23329 Hruške za namakanje in jabolčni kis, prodam. 0725-254 23333 Prodam RDEČO PESO. Hudoblvnik, Dvorje 39, 0421-567 23359 Prodam jedilni KROMPIR disere, sante ter PŠENICO. Lahovče 52, Cerklje 23382 Prodam KRMILNI KROMPIR. Trboje 70, 049-002 23389 ZELJE v glavah, prodam.0421-671 23370 SENO goveje balirano in SLAMO, prodam fn dostavim na dom. 0 067/ 22-532 ob delovnikih. 23387 Prodam Jedilni KROMPIR sante. 058-389 23403 Kombiniran ŠTEDILNIK 2+Jj OMARO za dnevno sobo, KOT - miza in dva stola, ter PEC ** trda goriva Bitola 90, nova, P"*"8^ O 328-280__2^ Sveža BUKOVA DRVA In SMP£ KOVE BUTARE. 0421-345 Prodam HRASTOVA DRVA in krr^ KROMPIR. Trboje 61, 049-514 2^ • AKCIJA: i-10% 1 NA VSO ORIGINALNO : SUBARU 1 DODATNO OPREMO 1 (S TEM OGLASOM) I do 20. NOV. 1993 X»SMUČARSKI PRITUAŽNI*! ^°»VLEČNE KLJUKE ' ' •SONČNE STREHE a i »SEDEŽNE PREVLEKE •GUMIJASTE PREPROGE I »SNEŽNE VERIGE , »AVTORADIJI ' »ZVOČNIKI y W • ALUMINJASTA PLATIŠČA 1 T »AKUMULATORJI A Ob •.......IN SE VEUKO VEČ I NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA GARANCIJSKA DELA KJE? AUTOHAUS , CELOVEC 1 ROSENTALER STR. 48 ' Tel. 0043-463-511-745 ! št. 1. NA KOROŠKEM PON.-PET.8.-12., 13.-18.30 Bl.d, Alpska 7 tori 64260 Bl»d 70, -"jO Bl.d. Alp.l V. •x: oe4/7e-i, '•x: 064/76-626 - pat. 8 •računalniška in programska oprema •vodenje poslovnih knjig za obrtnike in podjetja S*0RITVE VlDei,SE^v|S vam nudi popravila TV, ca, HI-FI naprav vseh proizvajal-9 dftTiledniška 80, Kranj, del. čas: ure, 0 329-886 ioZ48 ln«2?in kvalitetno čistimo poslovne iO™>oyanjske prostore, okna, opre-7oq ? Itd Informacije tel., fax: 331->^opoldan _22243 - MONTAŽA - pralni jug- štedilniki, bojlerji, vodovodne in »^Instalacije, 0 325-815 22283 pijf1/® težave s trdo kožo na ^ Patih, vraščenimi nohti, kurjimi ^'•■•Pomaga vam PEDIKERKA, v^l^vasem domu. a46-369 22571 fv^ERVls SAMSUNG, GORENJE, Pesnikova 82, Kranj,' Cankarjeva ^dovljica, a217-759 2265« Razumete slovensko? Potem je *a oglas za vas! 'avtorjev Romanov 'žanrov »SVETOV s pinajjstov natečaja za Slovenski roman leta V ZBIRKI 5 VEUČASTNIH JJJNJO FRANCI Č: SOVRAŠTVO ^Rl LAINŠČEK: ASTRALNI NIZ .PETER MAUK: LOVIŠČA M|HA MAZZJNI: ZBIRALEC IMEN ^OREJ MORO VIČ: TEKAVEC Najboljšo iz najnovejše slovenske literarne produkcije 2.500 SIT ^nJige naprodaj v knjigarnah, Prodajalnah Mercatorja ln bencinskih črpalkah. ^nJige lahko naročite P° telefonu in dvignete v vseh poslovalnicah opTlMIZMA. ^ačate po povzetju tf* Poštnina) ali na 52200-601-16273 r*l.:067/22 158 22 951 r«l.:061/1256 145, 1259 289 JPTIMIZEM HOLDING d.d. v°laričeva 5, Postojna ^PTIMIZEM HOLDING d.d. 'omščiva 1, 61000 Ljubljana Satelitske antene, cena z montažo od 470 DEM dalje. Orbiter, d.o.o., 8217-759, od 12. do 16. ure 22657 Trgovina in RTV SERVIS GORENJE, SAMSUNG, OpreSnikova 82 Kranj, Cankarjeva 27 Radovljica, 0217- 759 22658 ŽAGANJE DRV s cirkularjem na diesel motor na območju občine Tržič. 057-214, zvečer 22716 Postavitev kmečkih PEČI, zidanih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, polaganje KERAMIKE. PEČARSTVO LUMPERT, «65-773 22754 Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. «213-218 22761 Perem in likam prte, nadprte po vaši ceni. «328-609 23223 HIŠNI SERVIS - popravila in storitve, obnova stanovanja in opreme. 057- 719 23245 Pleskanje vseh vrst materialov, neomejene velikosti. Bekor, 070- 261 23258 Nudimo vam polaganje, brušenje in lakiranje parketa, ugodno! 084-444 23261_ Izdelujem snegolovilce za vse vrste streh. Plačilo možno na 3 čeke. 0324-468 23265 Zidarski obrtnik sprejema vsa zidarska in fasaderska dela, z materialom ali brez. 0217-908 23292 Vrhunske SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A KANALA 0310-223 ^ 23297 Pišljar servis, TV-VIDEO-HIFI, naprav uradni servis SHARP, popravljamo tudi naprave vseh drugih proizvajalcev. Smledniška c. 37, Kranj, 0323-159 23320 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, markize. 0712- 019 23334 Uglašujem klavirje po zmerni ceni. 083-159 23337 Prodam kmečke SKRINJE, starinsko omaro in restavriram starine. 045- 372_23355 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata, izdelujem po naročilu. 082-104 23357 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna! «324-457 23361 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, «326-426, popoldan 23355 VODOVODNE INSTALACIJE VSEH VRST (razna popravila, predelave, čiščenje bojlerjev in odtokov, tudi nove instalacije na hišah) vam naredimo kvalitetno, hitro in za solidno ceno. «218-427 23382 STANOVANJA V Železnikih oddam v najem STANOVANJE 50 m2, v pritličju, centralna kurjava, za enoletno predplačilo. «329-875 22903 Najameva garsonjero ali enosobno stanovanje, na Planini. O 327-713 23219 Jesenice - 2,5 sobno STANOVANJE 63 m2, ugodno prodam. «872-065, popoldan 23242 Ugodno prodam STANOVANJE 52 m2 v Škofji Loki. «622-700 23260 Oddam sobo samskemu moškemu in prodam LIKALNI STROJ. 0216- 208 23301 Iščem stanovanje v okolici Kranja. «327-120 23322 V Škofji Loki prodam STANOVANJE 52 m2. «631-249 23341 TAKOJ NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE NA GORENJSKEM. PRODAMO STANOVANJA: garsonjero in 1-sobna v Kranju, Šk.Loki, RAdovlji-ci, Lescah; dvosobna v Kranju (Planina invodovodni), Šk. Loki, Radovljici v Žireh, Gorjah; 3-sobna na Jesenicah, Kranju (v hiši, atrijsko in mansardno) ter druga. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218-693 23400 Oddam OPREMLJENO SOBO, s souporabo kopalnice. « 331-603 23376 Zamenjamo 2+2 sobno stanovanje (78 m2) s CK na Golniku za manjše v Kranju. «214-674, 218-693 23399 Za znane najemnike iščemo različna stanovanja, sobe, gostinske lokale, trgovine, restavracijo družbene prehrane. Za znane kupce iščemo različne lokale in skladišča. Prodamo pizzerijo z inventarjem za 170.000 DEM - delno kredit. Stanovanja v Kranju in Škofji Loki. Oddamo 170 m2 atraktivnih prostorov nad sotinskim lokalom v okolici Kranja. V Kranju pisarne po 14 DEM/m2, GOSTILNO na Gorenjskem, HIŠO pri Radovljici, SOBO v Kranju. FRAŠT, d.o.o., Jezerska c. 54/b, Kranj, «242-651, med 9. In 12. uro ter 16. in 18. uro 23408 VOZILA DELI TRGOVINA Z AVTO DELI - novi, rabljeni, Zastava, Renault, Golf! Av-tokleparstvo Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, «422-221 20737 "CITROEN" rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. «064/692-194 22417 Prodam PRTLJAŽNIK za R 5, avtoradlo in dvigalico za avto. «736-276 23239 Prodam FIČOTA tudi po delih in dele za JUGOTA. «241-615_23264 Vlečno KLJUKO za GOLF II. prodam za polovično ceno. «738-018 232B3 VOZILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko z avtobusom. Prijave na «49-442 22254 Odkup-prodaja, kreditiranje in prepis vozil. AVTOSPORT, d.o.o, 0332-503, 323-171, Int. 12, vsak dan od 8. do 19. ure 22964 Prodam AX 11, letnik 1991. Pretnar, Sp. Gorje 227, «725-836 23090 Karambollrano ZASTAVO 128, z bočne desne strani, prodam. « 733-386 23217 ZASTAVO 101, letnik 1981, reg. do 2/94, ohranjena, prodam. « 736- 705 23218 CX 20, karavan, neregistriran, motor in menjalnik v okvari, pločevina dobra, prodam. «327-347 23224 Prodam Z KAMION, starejši letnik, motor v dobrem stanju, registriran. «328-010 23236 Nujno prodam DIANO, lepo ohranje-no, reg. do 4/94. «323-280 2323a Prodam Z 750, letnik 1980, registrir-an do julija 94. «67-387 23258 Ugodno prodam Z 750, letnik 82, reg. do marca 94 in 75 kos. samotne OPEKE za kamin. »81-07 4 23278 Ugodno prodam VW JETTO diesel 1,6, nemško, letnik 5/86, kovinsko temno sive barve, šibedachom, av-toradiom, dobro ohranjeno, cena 10000 DEM. »83-291, od 16. do 19. ure 23281 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 4/90, prevoženih 43000 km. »883-528 23288 Prodam Z 101, letnik 1979. 0218- 565 23291 Prodam R 18 TL, cena po dogovoru, letnik 1982, reg. celo leto. «310-602 23304__ JUGO 55 KORAL, letnik 1990, prodam. «311-692 23321 Prodam JUGO GX 1/1, letnik 1987, reg. do marca 94, cena ugodna. Markovič Milija, Prebačevo 15 a, Kranj 23323 MAZDO 323 GTI, letnik 1986, reg. do 9/94, prodam. « 622-391 23330 Osebni avto VVARTBURG, cena 1000 DEM, prodam. « 52-125 23332 Prodam JUGO 45, letnik 1984. «85-136 23336 TALBOT SAMBO dobro ohranjeno prodam. «633-693 23342 Prodam BMW 1600, letnik 1970, nevozen. «622-495 23351 126 BIS, letnik 3/91, 30.000 km, prodam. «213-885 23353 Prodam Z 128, letnik 1989. Mandeljc Janko, Begunje 15, Begunje 23373 R 5 GTL 1,4, letnik 1987, 5 v. 5 p, prodam. «710-090 23388 Od danes knjige 5 VELIČASTNIH lahko kupite tudi v Gorenjskem glasu na malooglasnem oddelku, Bleiweisova 16 ali naročite po tel. 218-463 ali 217-960 Prodam FIAT UNO 608, letnik 1986, zelo lepo ohranjen. «312-255 23394 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1989. «45-532_23395 Prodam R 21, letnik 1987, lepo ohranjen. «312-255 23396 Prodam tovorni avto Z 645 AD, letnik 1981, 4 tone, 5500 DEM. «631-926 23407_ FIAT UNO 45, letnik 1987, cena 7200 DEM, prodam. «326-558 23410 ZAPOSLITVE V redno delovno razmerje sprejmemo dve izučeni GOSTINKI. Cenje ponudbe na «221-611 22906 Organizatorje prodaje in AKVIZI-TERJE potrebujemo za prodajo družinskih prehrambenih paketov po organizacijah in za direktno prodajo. «622-481, Int. 409 22920 Takoj zaposlimo več strojnih KLJUČAVNIČARJEV in STRUGARJEV, za griučltev v kamnoseški stroki. Šifra: ELO TAKOJ_22952 Zaposlimo gradbenega delovodjo za vodenje del v kamnoseški delavnici -predelavi kamna, šifra: DELO TAKOJ 22954 Redno zaposlimo dva vodja komercialistov. Prednost imajo kandidati z Gorenjske. Prosta so tudi delovna mesta samih komercialistov. Ponudbe na «221-611 23171 Zaposlimo izkušeno RAČUNOVOD-JO. Prednost imajo kandidatke iz Kranja. Zaposlimo tudi sposobno REFERENTKO za dogovore s strankami. Ponudbe na «064/221-611 23222 Zaposlimo NATAKARICO, pripravnico ali dekle za delo v okrepČevalnici-pizzeriji. «620-575 23241 Slovenski družini v Avstriji varujem otroke, pomagam pri gospodinjstvu. «51-595 23248 Redno ali honorarno zaposlim pet komercialistov za delo z ljudmi. «2*1-611_23253 Poklicni voznik B,C,D in E kategorije s prakso išče redno ali honorarno zaposlitev. «861-317_23262 Ce imate veselje do zastopniškega dela, se javite na «57-432 23267 Takoj zaposlimo sposobno, vestno in pošteno RAĆUNOVODKINJO za vodenje trgovskega podjetja. «47- 784 23279 Honorarno zaposlim POTNIKE za nov način zanimivega dela. Zagotovljeno uvajanje in tedensko izplačilo. «58-110 23308 ZŠAM Avto-šola, Škofja Loka, honorarno zaposli voznika inštruktorja za A in B kategorijo. Kasneje možna redna zaposlitev. «631-729, torek od 16. do 18. ure 23314 Iščem pripravništvo - smer ekon.komerc.tehnik. «57-578 23349 Različne vrste popolnoma samostojnih del na domu. Podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga vam pošljem. Pišite. Kerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana Dobrunje 23352 Iščem delo na dom. «324-603 23354 Trgovina TRANEL, Cankarjev trg 2, Škofja Loka išče PRIPRAVnFcO trgovske stroke ali honorarno zaposli žensko iste stroke. Po možnosti mlajšo upokojenko. «623-220 in 623-116 23374 Iščemo vodjo skupine in zastopnike za Gorenjsko. «063/701-421 23375 Iščem kreativno mlado ŠIVILJO, možna poznejša zaposlitev. 0612-341,612-225 23377 vilu Bistrica Pot na Bistriško pl. 29, 64290 Tržič tel/fax 064/50-232 IŠČEMO KUHARJA Smo dinamično in ambiciozno podjetje, ki se ukvarja tudi z gostinsko dejavnostjo. Za dosego naših poslovnih ciljev vabimo k sodelovanju sodelavca, od katerega pričakujemo - IV. stopnjo izobrazbe • delovne izkušnje - 3-mesečno poskusno delo Če se nam želite pridružiti in imate ustrezne kvalifikacije, pošljite vašo pisno prijavo v 10 dneh po objavi na naš naslov. . DZS JE NAJUSPEŠNEJŠA ZALCŽBAVSLGVENUI. SKVALTrETm ZANAJSIRSIKR0Q UUDf, V pekarni SEZAM Rodine Begunje, zaposlimo PEKA ali delavca z izkušnjami. 0211-713, od 13. do 17. Ure 23393 I 4j£ ELECTRONICS I POSEBNA PONUDBA V OKTOBRU VIDEOREKORDER samo 39.765 SIT - 3% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 37.813 SIT TV51cmTTX 44.826 Sil TV55cmTTX 5?.779 SIT TV 72 cm TTX, stereo 97.60bSIT HIFISTOLPIzCDod 42.657 SI I ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 17784 Prodam dva ŠIMELČKA, primerna za jahanja In vožnjo. 045-425 23220 Prodam KRAVO za zakol. 0621-741, zvečer 23228 TELIČKO črno-belo za pleme ali zakol. Zapoge 33 23231 Plemenske KUNCE in velikocvetne MAČEHE (ital)., zelo ugodno prodam. 045-532 23233 Mlado jalovo KRAVO za zakol, menjam za brejo. 066-053 23240 Prodam 5 mesecev stare JARKICE. Urh, Rebr 3, Zasip 23243 KRAVO po drugem teletu, prodam. Sr. vas 2, Bohinj 23252 BIKCA križanca, starega devet tednov za zakol, prodam. 057-925 23256_ Prodam mlado KOZO in KOZLIČKA. 0421-235 23285 Prodam črno-belo KRAVO, četrtič tri mesece breja. Prebačevo 41, Kranj 23307 Prodam 6 mesecev staro ŽRE-BIČKO haflinger. Dražgoše 3, 066- 41 3 23319 14 dni staro TELIČKO SIMEN-TALKO, prodam. Borovnica, Dobru-ša 6, Vodice. 23326 Prodam dve čistokrvni PSIČKI nemški ovčarki, brez rodovnika. 084-636 23345 1 C.Talcev 3 Kran| Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI 1 Prodam KOZO. Dijak, Poljšica 49, Zg. Gorje, po 15. uri 23346 Prodam mlado jalovo KRAVO aH menjam za brejo. 0802-040 23347 Prodam 5 tednov staro TELIČKO simentalko. 0713-229 23356 Prodam 30 kg PRAŠIČE za nadaljno rejo. 0632-389_23379 Dve športni - jezdni KOBILI, stari štiri leta in tri in pol leta. Mlajša je rodovniška Kafllngerica - primerna za otroke ali lažje jezdece. 0 691- 454_23384 TELIČKO SIMENTALKO, staro 2 meseca, prodam. 0 312-281 23385 ODOJKE in večje PRAŠIČE, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17. 0 712-222_23386 Prodam NESNICE v 18. tednu. 0422-027 23390 Prodam BIKCA simentalca 100 kg. 065-846 23409 Prodaja PIŠČANCEV za zakol 190 SIT/kg. Suhadole 12, Komenda 23411 Prodam 2 BIKA za nadaljno rejo. 0733-775 23412 V SPOMIN Danes mineva eno leto, odkar je odšel od nas dobri mož, oče, stari oče in praded VIKTOR OBED Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI V SPOMIN Jmu\ >: JHaW Odšel si tiho brez slovesa, a v naših srcih boš za vedno v spominu! Danes, 12. oktobra, minevajo žalostna tri leta, odkar te nam je usoda na tako krut način odtrgala od nas DARJAN ŠUŠTAR Vsem, ki se ga karkoli spominjate, hvala. VSI TVOJI Hrastje, 12. oktobra 1993 ZAHVALA Ne jokajte za mano, le mirno h grobu pristopite, spomnite se, koliko trpel sem in mir mi zaielite. Ob izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA PESTARJA st. iz Bobovka 21 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Bolnice Golnik, posebej osebju kirurškega oddelka bolnišnice dr. Petra Držaja, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Naklega in gasilcem. Hvala tudi vsem drugim za izkazano pozornost ob žalostnih dneh. VSI NJEGOVI Bobovek, 4. oktobra 1993 v,adimi®slejko NAJAVLJAMO Izlet v okolico Vršiča Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 16. oktobra, dvodnevni ali enodnevni izlet v okolico Vršiča. Prijave, vplačila in informacije po tel.: 212-823 oziroma v pisarni PD Kranj, Koroška 27, Kranj. Vodnika bosta Stanko Dolenšek in Špela Žepič. L.C. Gobarska razstava Tržiška gobarska družina prireja v dvorani nekdanjega sokolskega doma (nasproti tovarne Peko) tradicionalno razstavo in pokušino gob, v petek, 15. oktobra, od 8. do 24. ure. Razen bogate razstave in pestre Sonudbe gobjih jedi bodo go-arji poskrbeli tudi za prijeten večer ob glasbi tria Edetaeis. Izlet na Dolenjsko Društvo upokojencev Žiri obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet na Dolenjsko, v Stično, Pletene in Sevnico, ki bo v soboto, 16. oktobra. Prijave po tel.: 691-185. L.C ČESTITKA PRESENEČENJA N Neobičajno miren vikend Kranj, 11. oktobra - Minuli teden je bilo na gorenjskih cestah deset hujših prometnih nezgod, v katerih je bilo enajst Hudi ranjenih. Po štirikrat je "počilo" v kranjski in radovljiški občini, dvakrat v jeseniški. Nenavadno je, da so bile vse te nezgode med tednom, ob koncu tedna je bila le ena lažja. Običajno je ravno nasprotno. Alfo presekalo na pol Lesce - V sredo, 6. oktobra, ob 12.15 je 21-letni Iztok Buršič iz Begunj z alfo romeo vozil po Alpski cesti od Radovljice proti Bledu. Ko je pripeljal do avtobusnega postajališča pri gostišču Tulipan, je kljub ne- Ereglednemu ovinku začel pre-itevati. Ko je prehitel prvi avto pred seboj, je že sredi ovinka prehiteval še "katrco", med vračanjem na desni vozni pas pa ga je na mokri in spolzki cesti obrnilo. Z levim bokom je drsel naprej prek pločnika, trčil v 30 centimetrov visok betonski podporni zid ograje pri stanovanjski hisi St. 16, od koder je alfo odbilo, jo zasukalo na streho, po širini presekana na S3l je obstala na travi oziroma v vi meii. Voznika je vrglo v zadnji del avta, huje ranjenega so odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Zlomljena os polža volana Lesce - V četrtek, 7. oktobra, ob 11.10 pa je močno počilo na magistralni cesti zunaj Lesc, kakšnih 300 metrov pred odcepom za Bled. 28-letni hrvaški državljan Tibor Pavlic iz Osijeka je vozil mercedesov kombi nemške registracije od Črnivca proti Jesenicam. 300 metrov pred ocepom za Bled je nenadoma zapeljal v levo, kjer je najprej oplazil bok BMW-ja 320 nemške registracije, ki je ga nasproti pripeljal Gunter Max Freistatter, star 58 let, državljan Nemčije. Ta se je sicer umikal, vendar zaradi varovalne ograje ob cesti ni imel kam. Za njim je z jugom 55 vozil 43-lctni Franc krške. H. J. Ažman iz Vrbenj. Jugo in kombi sta čelno trčila. Kombi je zaneslo s ceste na travo, jugo Pa obrnilo v nasprotno smer. osebno hudo je ranjen voznik juga (zlom medenice, nosu in čeljusti, poškodba prsnega koša in pljuč, zlom baze lobanje). Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Strokovnjaki menijo, da bi jo voznik juga bolje odnesel, če bi bil pripet z varnostnim pasom. V preiskavi o vzrokih nezgode je sodeloval tudi sodni izvedenec Vinko Magister iz Radovljice. Ta je ugotovil, da se je zlomila os polža volana, zaradi česar je kombi nenadoma zavil na levi vozni pas. Avto je sicer star šele dve leti, vendar je bil že zaleten in očitno premalo kvalitetno popravljen, saj je po Magistrovi ugotovitvi os držala le desetodstotno. Pred podvozom ceste na Hraše se je zlomila. Kolesar padel sam Kranj - Policisti so dognali tudi vzrok nezgode, ki se je 1. oktobra pripetila 38-letnemu kolesarju Stanislavu Kovačiču. Ta je namreč trdil, da ga je na lokalni cesti Voklo-Prebačevo zadel tovornjak s polpriklopni-kom, zaradi česar naj bi padel in si zlomil gleženj. Policisti, ki so iskali priče domnevne nezgode, so zdaj ugotovili, da je kolesar padel sam, vzrok njegovega padca pa naj bi bil alkohol, morda tudi kombiniran z epi-leptičnim napadom. Kovačiča bodo prijavili sodniku za pre- Vlak se je iztiril Dobra ponudba rekreacijskega drsanja Bled, Tivoli, kmalu še Jesenice in Kranj Za rekreativne drsalce je letos na Gorenjskem dobra ponudba, zlasti zato, ker je Podjetje Turizem in rekreacija Bled zelo zgodaj, sredi najhujše poletne vročine, že usposobilo ledeno ploskev. Resda je zaradi hokejskih treningov in tekem na Bledu le en termin tedensko za rekretivno drsanje, na Jesenicah pa šele bo, vendar pa je dovolj blizu tudi ledena ploskev Hale Tivli v Ljubljani. Oktobrska ponudba izgleda takole; blejsko drsališče je rekreativcem na voljo ob nedeljah zvečer med 17. in 18.30 uro. Od petka (15. oktobra) pa bo na voljo tudi dopoldanski termin med 10. in 11.30 uro, ki je namenjen zlasti organiziranim skupinam iz šol, zato bo za takšne skupine posebej ugodna tudi vstopnina (100 tolarjev). Za nedeljski termin je vstopnina na blejskem drsališču 300 tolarjev za odrasle in 200 tolarjev za otroke do 10. leta. V naslednjem mesecu bo podjetje Turizem in rekreacija Bled ponudilo še dodatne termine rekreativnim drsalcem. Veliko več možnih terminov je drsalcem na voljo v Hali Tivoli v Ljubljani: ob sobotah in nedeljah dopoldan med 10. in 11.30 uro, ter od 14. do 15.30 ure (ob sobotah tudi med 20. on 20.30 uro). Med tednom je vsak dan po en 90-minutni termin; ob torkih in petkih med 20.30 in 22. uro; ob sredah in četrtkih med 20. in 21.30 uro. Tudi cene so v Hali Tivoli različne za konec tedna ali medtedensko drsanje: vstopnina je med tednom 200 tolarjev, ob sobotah in nedeljah pa 250 tolarjev (za odrasle). Otrokom do 10. leta v Hali Tivoli zaračunajo le 120 tolarjev vstopnine za rekreativno drsanje. Posebej ugodna je različna ponudba sezonskih vstopnic (najdražja je 4.900 tolarjev). V petek, 15. oktobra, se začne tudi rekreacijsko drsanje v dvorani Podmežaklo na Jesenicah. Med tednom bo drsalcem na voljo 90 minut od 20.30 do 22. ure (kot v Hali Tivoli ob torkih in petkih, ko izide Gorenjski glas). Ob sobotah in nedeljah pa bo na jeseniški ledeni ploskvi možno drsanje od 14, do 15.30 ure. ker jeseniško drsališče šele začenja s termini za rekreativce, podatka o znesku za svzpnino (še) nimamo. Konec tega meseca ali v prvi polovici decembra bo ponudbo rekreacijskega drsanja na Gorenjskem dopolnila še ledena ploskev v večnamenski dvorani PPC Gorenjski sejem v Kranju, kjer bodo seveda potekale tudi hokejske tekme. J.B. Jesenice - Prvi jutranji motorni potniški vlak, ki je v nedeljo odpeljal z jeseniške železniške postaje proti Novi Gorici, se je pod Mežaklo, v bližini gradbišča nove avtomobilske ceste, iztiril. S pobočja nad progo se je verjetno zaradi dolgotrajnega deževja odkrušilo več skal. Strojevodja motornega vlaka, 33-letni Emil D. iz Podbrda, jih zaradi teme ni mogel dovolj zgodaj opaziti. Pri hitrosti vlaka 40 kilometrov na uro je kljub zaviranju trčil v eno od skal sredi tirov. Prednji del vlaka je dvignilo, tako da se je iztiril, se poškodoval, poškodoval je tudi tira. Edinemu potniku v vlaku ni bilo nič, škode pa je za okrog pol milijona tolarjev. Ob 8.15 sovlak že toliko usposobili, da se je lahko vrnil na jeseniško železniško postajo. H. J. -t JEKLO V TEHNA ikC=^L Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 LTŽ PEČI in GORILO BALTUR Prodaja na več čekov Čoln se je prevrnil Usodni rafting po Bohinjki Boh. Bela - V nedeljo dopoldne se je osmerica Ljubljančanov z gumijastim čolnom spustila od šobca do O toč, popoldne pa so molje sklenili, da bodo po Savi Bohinjki premagali se razdaljo od Soteske do Bohinjske Bele. Okrog pol dveh so, opremljeni po vseh varnostnih pravilih, krenili po precej narasli in divji reki. Pri kraju, ki mu pravijo Gribraltar, je čoln zapeljal na skalo, ki je kakšnih 30 centimetrov štrlela iz vode. čoln se je prevrnil, vsi so popadali v vodo, ki jih je hitro odnašala s seboj. Kljub temu so vsi, razen enega, srečno prispeli na breg. Pogrešanega Tomaža Jamnika, starega 36 let, so začeli takoj iskati. Našli so ga pri mostu pod Bohinjsko Belo, zapletenega med drevje in mrtvega. Zdravnik je lahko samo še potrdil smrt zaradi utopitve. H. J. KRIMINAL Dve kazenski ovadbi Zasebni podjetniki (tudi) goljufajo Kranj - Kriminalisti iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj so zaradi suma kaznivega dejanja poslovne goljufije ovadili dva lastnika in direktorja zasebnih podjetij. Prvi je 26-letni Emir M. iz Kranja, lastnik in direktor podjetja Sirius d.o.o. Obstaja utemeljen sum, daje podjetnik z lažnim prikazovanjem spravil v zmoto podjetje TinexKranj. Emir M. je namreč na račun svojega podjetja izstavil naročilnico firmi Ti nex za nakup materiala za centralno kurjavo v vrednosti 55.000 tolarjev. Pri tem je prikril, da ima njegova firma ob naročilu že 200 dni blokiran žiro račun. Podjetje Sirius je SDK tudi prijavila za stečaj. S tem naj bi Emir M. zavestno ogoljufal podjetje Tinex, ki svojih terjatev nima s čim poplačati. Tudi drugemu ovadencu je ime Emir, Emir B., star 28 let, prav tako iz Kranja, je lastnik in direktor zasebne firme Bešo-p d.o.o. Avgusta je Emir B. z zasebnim podjetjem Ecum iz Ljubljane sklenil pogodbo o odkupu terjatev, na podlagi katere mu je Ecum na njegov nerezidenčni račun prizagrebški banki nakazal 121 milijonov hrvaških dinarjev, Emir pa bi moral Ecumu nakazati Policijska stavka tudi danes in jutri Okrog 8.000 delavcev organov za notranje zadeve stavk« danes, ravno tako bo tudi jutri. Če načrtujete potovanje P državne meje: pričakujte večurne kolone pred mejnimi pre' ( Modri štrajk Kadar delavci v javnih službah posežejo po štrajku #j skrajnem sredstvu za dosego svojih zahtev, to počnejo &\ pretiranega sočustvovanja večjega dela javnosti Sponti"1^ se samo stavke v zdravstvu, pa "boja" šolnikov tik P1? ali policisti delajo z ljudmi in za ljudi, če ne delajo, je ka* ambulantah, redovalnicah, na cestah, mejnih prehodih. V javnosti se tedaj izcimi marsikatera gorka na t***, stavkujočih, češ, večina nas, delavcev je še slabše plačanth% se trese m o za delo ali smo celo že "presežki", v javfiu službah niti slabih ne mečejo na cesto, vsak mesec redne plače. Policistom zamerijo še vrsto ugodnosti, *'l večina drugih poklicev nima, denimo, brezplačno so\W\ zlasti pa beneficirano delovno dobo, ki prinaša upokoji možem v najboljših letih. . Stavkuioči policisti, teh je okrog osem tisoč, so torej pooW\ kot delavci v drugih javnih službah, stisnjeni v dvojni ob** med nenaklonjeno javnostjo in oblast, ki postaja od sta*** do stavke vse bolj gluha za zahteve po boljšem zaslužku v k nenaklonjenost javnosti do stavkujočih pride kar /wwV,.w kakor jo je država s šolniki razmeroma poceni odnesla, JjL policisti bržkone ne bo. Možje v modrem so trši nasprvtnt*? "drobtinice", če že bodo padle iz državne sklede, toff, prejkone zavrnili. Na to so opozorili že junija, ko poH^L sindikat ni podpisal kolektivne pogodbe za L L druit>fr* dejavnosti. Tudi v četrtek naj bi njihovi sindikalisti zavr** kot "meglen in oddaljen" predlog posebne vladne skupi**. 7,5-odstotnem povišanju osnovne plače za policista cient 2,3) in drugih delavcev po primerjalni tabeli Nuj v kajti predsednik policijskega sindikata Slovenije Zdrav* Melanšek je včeraj odločno zavrnil, da bi taka ponudba B "Bizjakove" skupine sploh prišla. ^ Predsednik vlade Janez Drnovšek je ob junijski strt* učiteljev napovedal, da je bilo takrat zadnjič, da je vM popustila pred zahtevami stavkajočih. Bo moral po 0*j mesecih besedo pojesti? Kako se bo izšlo merjenje moči oW trmastih strani, le težko utoniti. Nedvomno rta ie ik*?. zaradi stavke p< denimo, modrem, bodo plačani, ne upogne. Ne glede na simpatije alt kritike javnosti, Imajo delavk t javnih službah pravico stavkati tudi policisti, odvisni let* državne plače (vsakršno "popoldansko" delo jim je stfflE prepovedano) jo zaenkrat se Imajo. In če se vlada res b podobno tragične kot so bile letošnjo zimo v Planici, ko J zaradi alkohola umrla dijakinja ljubljanske srednje šole- K gotovo ne bi bilo odveč, če bi hokejski organizatorji sle* zgledu planiških, kjer alkohola ob vznožju skakalnic ne bod smeli več točiti. H. J. tumm': PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO d.o.o. PRODAJA: -rabljenih in novih strojev -strojno orodje in naprave • stružnice, rezkalni, vrtalni in brusilni stroji • stroji za tlačno litje aluminija in plastik; •štance.varilni aparati in mize 9 merilno orodje • delilniki 9 primeži vseh vrst. rezkarji, nozi # svedri e okroglo in ploščato jeklo H rastje 52, 64000 Kranj Tel.: (064)331-721, fax.:(064)328-042 delovni čas: vsak dan od 9 -19h sobota od 9-12h