AUHIV1 NX 1997
Članki in razprave
111
Upravni organi na lokalnem nivoju 1945-1995
TATJANA SENK
Uprsivni urnimi; 1*J45-
Menjavi najvišjih obtoslmh organov v letih od 194.1 do 1945 je sledila menjava organov oblasti liti vseli nivojih, izvršena v lelii 1945. Z odlokom SNOS maja 19447 je nova oblast že določilu narodnoosvobodilne odbore kol organe now dr žavne oblasti. S lem odlokom so nastal: krnjcviii (po mesti It so se imenovali mest ni), okrjjii. 111 okrožni narodnoosvobodilni odbori (NOO).
Dejansko so li organi bili izvoljeni Šel C v letu 1945, ko je bilo to zaradi konci vojne možno. V času do volile v novih oblastnih orgunov so funk ci|o oblastnih organov imeh odbori OF, torej poli'ieni organi, Na osnovi odloka o volitvah v krajevne in okrajne od h ore so v poletnih mesecih povsod po Sloveniji i/Aonii nove organe ohlasu (razen v Slovenskem pri morju, kjer so volitve potekale od junija do novembra 1944, izvolil, pa so 325 krajevni:i. 21 nkt ijn.h in 4 okrožne narodnoosvobodilne odbore^).
Izvolili so okrajne ndhorc i26 okrajev) m dva mestna odbora, ki sla imela pristojnost okraja: Maribor in Celje. Mesln. narodnoosvobodilni odi)or Ljubljana (MNOO Ljubljana) je bil izvoljen 29. julija I94.V imel je pristojnosti okro/ ja. in sc je imenoval okrožno mesto Ljubljana. Istega dne je bil izvoljen tudi MNOO Maribor, volitve v okrajni NOO Cd ji mesto pa so bde avgusta 19*5i Istočasno so v leh meslih izvolili tudi čelrlnt in krajevne ljudske odbore.
Izvolili so tudi mestne, odbore ostalih mesij k so imeli pristojnosti krajevnih odborov m so b'li
1	Upnrahljcnj lilctalur.-i: Jcia Vi hI u v l Suiič. OrjA-in i /.itija IjuiKkc nhlasli v Slnvcniji p<i Iclu I9(S. Aihivsln ynrrti^y v .Slmcniji p<i iisvnbiKlitvi, I iublja„a I 'J/K, mi. WIK«; Vasilij Mclik Upüivnj ra/ilclilcv v Slnvcni . p<i lein W5. Ail vsku gradivu v .Slmcniji pi ivsvn bodi Ivi. Ljnhlj.ma IV7H, Mr. Wi-'/f; ViMlniV. Zgi hI u vinskega aihiva 1 .juliljiin j, 1 juliljana 1W2. Mr.
21-2-1; Vi«lnik pi> lnmlili in /liiikati Zgiuhivinskcf.....tliva v
Cilju. I-JK5. Mr. -«[.Jfi. 74. 1
2	Uuilni lisi SNOS, šl. 2M l.
-1 Ti<nc IVrcnc, Ka/vnj Ijmlskc nhljsii v Shivcmktin |i i iiini i ju
MXI-M/n, v kii 1.1 hi^ii k i,-/slavi hiliajinsktg........... knpcr,
sir. M.
'' MaljaaPj Diilcnc. Ka/vnj Ijmlskc ublasii v Ljubljani v prvem i le siliciju pn i i>vi ilu m li i vi Ki.inik.i. 1%S, ^11. .14; 1 juliliann jc liila r.-i/ilcljcna na lajnnc in kvarlc /c junija I IMS na idili
H i/iIclilcv na fclili je u/akiin/cna / .................Ii^fn in
ii|iravni ra/ilci Ivi ¿lavnega iiicmj Ljnbljanc v Uuiliicni lislii SWS in NV.S. šl. 2W4.1, dne 2r. avgusla l!MS * SI J vil,i Ti i vsak, Ka/vnj mal itmrskiii iclrli v Iclu I WS s |»m-ilaikmn na upiavnih spremembah in /naiilnusiih pr.ih vnlilcv. Aihivi I Wi, sir. f<7.
r' Milkn Miktila. Mcsini IjuiKki iHllxi'Ccljt l'MMW-J tii.cn-
l.irji I, IIM7 Mr. 4.
del okraja, torej podrejeni okrajnemu odboru." Po drugih krajih so u.volili krajevne narodnoosvobodilne odbore. Obmoejc krajevnega Ijnd skega odbora je praviloma obsegalo posamezno večjo vas ali več vasi skupaj. Z novo upravno-leriloiirlno razdelitvijo Slovenije je nastalo 1544 k raj c. v.K
To stanje je uzakonil Z.ikon o upruvni razdelil'.'! federalne Slovenije 8. septembra 1945. k, je določil 5 okrožij: okrožno mesto Ljubljana (razdeljeno na desel mest ni h četrti) in celjsko, ljubljansko, maribor ko, novomeško okrožje k, so bila razdeljena na okraje.^1
V začetku leta 1 so sc nurodn, odbori preimenovali v ljudske odbore.1 S tem strto dobili okrožne, okrajne 'OLO), nustne (MLO), knijcvnc (KLO) in tctrtnv ljudske odbore (ČLO).
Najmanj časa so delovali četrtr.i in okrožni ljudski odbor- le do 1947 11 Namesto icirlr.ih ljudskih odborov so v mestu Ljubljana ustanovili neonske ljudski, odbore (KLO),1" ki so ni I i ukinjeni 1952.
Leta 1952 so ukinili krajevne ljudske odbore, prav tako liste mestne ljudske odbore, k- so iipfcli pristojnost krajevnega odbora. Od letu 1951 obstajajo le Še trije mestni odbori v L]uhlMini, Mariboru m Celju. Li uhlja na >e bila upravno razdeljena na ožje mestno območje in dve občini, rajoni pa so lih ukinjeni. Mestni ljudski odbor v Ce^n je bil ukinjen 1954, v Mariboru n Ljiih Ijani pa 1955.
Okrajni ljudski odbo i so bih itkrnjiiui naj kasneje, Sclc leta 1965, tako da lahko rečemo, da so bi n okraji najbolj stabilen element tcr^orialne
Jane/ Siiiiilusnik KiinLcp» .ja /Jgiislnvanskc iibCine, Ljubljana P>7(l, Mi. I M- MS *1Vi uicdilvi na p<n1lat;i SZLO i/, kla I94fi mi ntesla lahkn iniclj iri pulu/ajc: v manjših nicslih sc jc nslanuvil krajevni ljudski ndtmr, v vcfjih n>c>liti incsini ljudski jhIIkit ira slnprji iikraincjia ljulIskcRa iidh.iia v največjih ur slih |ia ntcslni ljudski ndhiii na Mupnii iikin^ncga ljudskega inllviira:..(SZI.O pim-cni .Splnsn /akna n Ijuilskih iHlbiuili)
0
IVIcr Ccnivac. Hi sli i ' il ¡Mililiinilciili aluc.a u/viijj ■ jbCin Ijulilj mskc^ii ticinr yrjfskc^;i rajnna, (*iikwi in šluilijc d< m lili ni 11)72, .šl. 7-K. Mr. Iri. Ura i lil i lisi SNOS in NV.S, šl. W4S.
Jcra Vmlušck Sutif, 1'nliiika m p<JiiiCnn i/n/usluvjc nti knntu ilnijT svcl imc vnjnc Celjski /l«'inik 1W4, sli 77*
V ilanku t ra/lnf la, kakn .sc ibuhrvaška hcscdj nanitlni prevaja v iiannlm in nc ljj:Kk., knl bi bil:i piavilni Bcscdj
......«Ini sc vc, fas v.ijnc in ncpiisrednn p<i njej upiirablja ila l<i
s (cm 1 kiiiiiunisiiiMiL p niimi prikazali km /aV mika naciimalMih iMlcrcsnv. LcIj 1946 pa jc /a isle pujinc v rabi hc:.cJa ljudski-Ijuikki i dbiu. ljudska Mnlišča, ljudska sLupšfina.
1	Uraitui lisi 1.Rf, Si. V47.
12 Urailni lisi LR.S, šl. IMH.
122
"tanki ii. ra/prave
ARHIVI XX 1997
razdelitve v tem obdubju.
Z letom I95213 so začcii uvajati institucijo občine v sistem lokalnih teritorialnih enot. imele pa so .še 'zelo majhne pristojnosti Tega leta je nastalo 371 občin. V občinah so oblast prevzeli Ohunski ljudski odbori fOIil.O), v mestnih občinah (44 mestnih občin) pa Ljudski odbori mestnih olicin (LOMO). Odbori mestnih občin so obstajali le kratek čas, ukinjeni so bili leta 1955, ko je nasial enoten sistem občin. Pošlo poma so se pri; tojnosl in teritoriji občin povečevali, število ohčin pa manjšalo tlela 1962 je v Slovcn" 66 občin). Občinske ljudske odbore so fckinili leta 1963, ko so v ustavo SRij zap šali. da so nova predstavniška telesa :kiipscinc. Piejšnji občinski ljudski odbori so sc preimenovali v skupščine občin (SO).
Pristojnost in organi/Hcija ljudskih odborov
Sistem ljudskih odborov, ki je nastal leta 1945 (leta 1945 sc imenujejo narodnoosvnbo-lilni odbori' je bil enoten sistem državnih or ganov od najnižje teritorialne enote, tore kraia. do najvišje, to je republike. Nova država je b la sestavljena iz samih ljudskih ndboro« na razlic nh stopnjah, kj so deloval; po načelu nadre jenosti višjih organov nasproti nižjim Ljudski odbori so b li Jržavn. organi, tesno povezano po vertikalni liniji in izrazilo podrejen! centialnim državnim organom. Za to obdobje jc torej zna Čil™ močno centraliziran državni aparat,14
Značilnost prvega povojnega desetletja jc izredno hitro spnjmt.iji.njc zakonodajne ureditve Zakonske ureditve so sc menjale na tri leta. Splošni zakoni o ljudskih odborih so bili sprejeli lela 1946, 1949 in 1952. Vzporedno s tem so sc spreminjale upravnoteritorialnc ureditve.15
Občinski ljudski odbori so nastali z Zakonom o občinskih ' ljudskih odborih leta 1952.,f' Z zakonom o izvedbi nove ureditve občin in okra icv leta 1955 r,c je začel razvoj komunalnega sistema. 7 Občina jc postala temeljna politično-tmtohalmi enota S tem sc jc umaknil prejšn,i naziv upravnoteritoiialnc enote, nov izraz pa naj bi posebej poudaril novo politično vsebino ob cirjskc nnravc.
Pri^tcjnosti pa so se prenašale na ohčirc postopoma, v začetku so prevzeli samo upravne na loge. kasneje tudi gospodarske in finančne. Okraj jc postopoma odstopal svoje mesta občini. Oh-čma jc pestajala prvostopenjski izvrševalce vseh zakone,v in predpisov viš'ih državnih organov. Povečevanje nalog pa _c zahtevalo tudi vse večjo tcrilnrialno, gospodarsko in finančno podlago.
Okran so z. nastankom občin postopoma iz
Uradni lest LRS Al. It/52. '4 1VxJri>br.<i »i Icm Jane/ Šmklr-vnik. n.d., sir. 'J.1-11 K)
Šmidovnik, n.il., str. 101-104. ,fi Uradni tisi F„RJ. Ši. 22/52. 17 Uradni list LR.S. Al. 24/55.
gjbljali svoje pristojnosti, obdržali so še nad zorslveno nalo"o do ohčin, obdržal- številne naloge na področju šolstva, kulture, zdravstva, sn-cialc, notranjih zadev, planiranja in tudi gospo darstva. Ver.dar sc jc njihovo število zmanjševalo, Mrmi - tem pa so sc prenašale n|i 1 o*fc pristojnosti na obojne in deloma na republiške organe
Dokončni prenos pristojnosti sc jc izvršil leta 1965 ko so ukinili okraje. S tem so občine poslale edini nosilci oblasti na nižjem nivoju.
Ljubljana jc imela pristojnosti okrožja do leta 1947, četrlni Ijmkki odbori pa so inreli pri slo nnsl krajevnih odhorov Knjc 1947 Ljubljana dob.la rajone, so laionski ljudski odbori v letih od 1947 1952 imen mešano pristojnost ¡trajnih ■ n krajevnih ljudskih odhorov. Ljubljana sc jc v lem času imenovala Glavno mesto Ljubljana m imela poseben položaj. Leta 1952 pa je dorila posehne pristojnosti mestnih občin. V Ljubljani jc bil mestni ljudski odbor ukinjen 31. S. 1955. Mesto so razdelili na devet nhcin.
Leta 1955 so mesta z uvedbo občin prenehala bili upravno politični pojem. S lem sta Ljubljana in Maribor izgubila svojo celovitost in enotno vodenje, saj sta bila razdeljena na več občin. Pri siojnnsli mestnega odhora pa so bile prenesene deloma na okrajni odbor, deloma pa na novo na slalc občinske odbore. Muk t» je hno tako razbilo na občine, možnost ustanovitve mestnemu sveta pa po zakonu prepuščena statutu okraja. V Ljub ijani in Mrriboru so sicer ustanovili mestri svet, ki pa jc bil v začetku boli nekakšen posvetovalni ii koordinacijski organ kot pa pravi oblastni in upravni organ. Prislnjnnsli mestnega sveta so bile omejene, kajti ni iincl svojega upravnega aparata in ie bil linaneno odvisen od ohčin.|CJ
Ljudski odbori so meli izvršilni odbor, ki je bd izvršilni in upravni organ V manjših krajevnih ljudskih odborih sla predstavljala izvršilni organ predsednik in tajnik ljudskega odbora 10
L
■i —
jr-
j JI
3
Organinf.tjska shema Okrajnemu (mestnemu) ljudskega odbora ¡946
l'(iv/ct<. p«i Šniulovnik n.d., str. t26-140 Oil plcnuina in mestnega odbor: OF dn skupifin nbčin in mestne skupltine. v Ljubljana 1lcJ70, lc/70.
20 Smiclcivnik. n d . str. <J7. Jfi.
Alii 11VI XX »97
Članki
123
Za neposredno vodenje positmc/.n.li upravnih zadev so imeli ljudski odbori .idddkc o/i roma odseke. ki so jim naeclovaii Jan' izvršilnega odbora kol poverjeniki /ji posamezne upravne panog;, jjfjcg teli oddelkov so lahko iislnnnvlj.ili razne komisije. Pri ljudskih odborih so se lahko ustanavljali po'chni oddelki, k. so nil neposredno podrejuu ministrstvom.21
Za vodenje gospodarskih podjetij so v letu 1947 ustanavljali dtrckcijc ki so .se letu 1948 prt-uiicmivnlc v uprave
Za neposredno vodstvo posame/nin upravnih dejavni isti m> leta I 9^8. namesto doti .da nji h oddelkov, nrg-inizirali povcrjctiištva
Z zakonom o ljudskih odborih i/, leta 1952 so v okrajne mestne ljudske ndborc vpe'jan', zbor proizvajaIcei\ v občinske ljudske odbore pa niso bili uvedeni ker so v tem času meJi premah i pnstojnos'i na gospodarskem področju. Zbnrc proizvajalcev so v občinske 1'idskc odbore uvedli leta 1955. ko so občinsk odbori dobili večje pristojnosti
Obenem sn bili odpnvljcni izvršilni odbori, namesto njih pa so ustanovil svete ljudskih o d tu> rov za opravljanic .zvrsiln h in določeni!" upravnih zadev.
Sveti so postajali vse bolj pol licnoizvršilili organ-, strokovno upravne zadeve pit so uprav Mali upravr, Organi, posebri samostnjn. organi ljudskega odbora, ki so pridobili posehno Jiblast-uo f:iukeijii.
Za viidcnie upravnih zadev so ustanovili taj mštva in inšpektorate v okrajnih upravah, v občinskih pa odseke, oddelke, uprave, direkcije, uprtvtte zavode nt komisije, v večji i oblinah pa Uidi tajništva Strokovna uprava ljudskega odbora pa je Bin organizirana v oddelk:h, tajništvih, odsekih.22
Organizacijsko .\I>c»hi o !>r i» skriti ljudskima odi ioni leta 1956
ll|iruvni org.nn: 19(13-1995
Z ustavo leta I9(i3 smo dobili sknpšCinc kol edine organe oblasti tako na zvezni kol na re-
1 Uradni lisi r„KJ, ÎI. 4.V4fi. 22 Smiilnvnit n.d , Mr I[V-122.
publiški n lokalni ravni. Do lela 1965 so bile občine pxlrcjenc okraju, naln pa direktno rc pubnškim organom
V šesldcfclih Ici i h sla se obseg in število občin stahilizirala. Lcla 1964 je bilo 62 občin, enako leta 1994. Edina večja sprememba v tri desetletnem obdobju jt bila povezava mariborskih obem v eno in nato spel razdružitev, Občine so ves ta čas delovale kot :dini organi državne oblasti na lokalni ravni.
Občine so imele 80% nalog državne uprave in If 20% lokalne samouprave Teritoriji občin so bili veliki in zaln so za povezavo z. naselji nastali krajevni odbori kol predstavniki lokalne samouprave in krnjevni uradi kot organi občinske uprave.
Poleg teli so kot organe lokalne samouprave lahko ustanavljali krajevne skupnosti (KS), ki so z ustavo 1974 bile uvedene kol uslavna ob veznost
Mcsla, k. so Vila razdeljena na občine (Ljub-l/ana in Maribor), so po rcpubh.šk. mu vi leta 1963 bila obvezna ustanovili mestni svet. Zadeve sk.ipncga pomena za mesto jc sedaj določal stalni mesu* in ne več sla lut okraja. Pristojnosti mestnega sveta so se povečale, nadalin;- korak v icj smeri pa jc pomenil republiški zakon o mestih, ki ,so razdeljena na občine, marca 1964. Dobili so pi cd vsem pristojnosti na področju urbanizma, slnnovanjsko-koinunalnih zadev, notranjih zadev promcla in zdravstva.
Ustavna dopolnila 1971 so pomenila dekon centi aeijo po.iličnc ohlasli in omejevanje vloge države. Nova ustava 1974 je želela vnesli samo upravljanje v vse sfere družbenega življenja. Občine niso bil samo oblastni organi, temveč litd* organi samoupravljanja. Da bi dosegli večjo stopnjo samoupravljanja, predvsem v negospo danskih dejavnostih, so v ustavi določili, da jc potrebno ustanavljali samoupravne interesne skupnosti, s katerim b1 se omogočilo prenašanje l"i i n kc i j državnih organov na samoupravno os novo Na podlagi ustavnih dopolnil 1971 so zaživele samorpravpc skupnosti v družbenih dejavnostih (šoistvu, zdravstvu, kulturi, zna nosli...). Dokončno jc bil izdelan sistem suni oi m n'^'n i li interesnih skupnosti ',S1S) z usta
V(1 } 974.^
Občina jc ostala osnovna upravnoterilorialna enota vse do leta 1994, ko seje nptcmcnil značaj nnvili občin, ki po tem lclu niso več državni organi uprave, temveč postanejo nosilci lokalne samouprave. Občine so prenehale delovali kot orgatji državne upi a ve s spr;;jcmom zakona o lokalni samoupravi 1993.25 Njihove pnslojnosli so se razdeble na upravne enote, ki so prevzele nekdanje diž^vne naloge, in občine, ki so dobile pristojnosti i : lokalne samouprave.
23 Uradni li>( SKS, \l. 11/54.
Zgodovina M'jvcnccv, Ljubljana 19TJ sir. y IK.
™ Uradni liM RS, si. 72/9.1.
124
i Janki in ra/pravc
ARHIVI XX IW7
Nastalo je 58 apra/nih cnot.2f' Maj.i 1995 je b'l .sprejet zakon o prevzemu drža vr. i h funkcij, ki so ¡ib do 31. deeemhra 1994 opravljali organi občin,27 kjer so naštete li.stc upravne naloge, ki so jih upravne enote prevzele od občin. Po novem zakonn o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih obmoeii pa je nastalo 136 ohein in 1 ! mestnih občin.2t!
Pristojnost in orgniiizjitijii
Z ustavo 1963 .seje uveljavi! nov (tretji) termin za občino, občina je piálala temeljim družbenopolitična skupnost Skupščine obeir o postale edini nosilec državne oblasti. Občina j t predvsem pridobila nove, močnejše in obsež. nejše gospodarske funkcije deloma pa tudi večje in bolj samostojno razpolaganje s finančnimi sredstvi.
Za to obdobne so značilni razm poskusi dc centralizirat' oblast in jo prenesti na samo unrp.vno o." novo. Da b; giiicjili državno oblast in io prenesli na samoupravno o,¡novo, so v sedemdeseti o letih začeli uslanatdjati samo upravne nteresne skupnosti.
SIS so prevzele nekatere upravne nalngc, predvsem naloge v zvezi s lir.a ne i ranjeni razni h dejavnosti ■ '/obraževanja, socialnega varstva, zdravstva iid. Prve samoupravne skupnosti so bile ustanovljene v skladu z XX' usta»*nini amandmajem 19 71,2<) Na prdročiu izohraževanja so že obstajale skupnosti skladno z. zakonom o izohražcvalnib B^flnoK^igit Pravno so bile konstituirane v letu 1974. Najbolj pogosto so samoupravne skupnosti ustanavljali na osnovi samoupravnih sporazumov, nekatere pa sn bile ustanovljene z. zakonom oziroma odločbo občine Ustava NR Slovenije je imcnovula -iste dej a v nosti, ki so ustanavljale skupnosti. To so bile področje vzgoje in izobraževanja, znanosti kulture, zdravstva, socialncga varstva, pokojninsko m invalidsko zavarovanje tclcsnokiJturnc dejavnosti, nato na področju nekateri h državnih pod j-li lo je komunalna dejavnost, energetika vodno gospodarstvo, promet in z.vc/.c, pa tudi na področju gozdarstva in kmetijstva,
Samoupravne interesne sKimnosu so se organizirale na republiški, regionalni in občinski rai'n al- pa se povezovale med seboj v zveze in združenja.31
Po ustavi 1963 so bili ukinjeni ljudski odbori in namesto njib so nastale skupščine občin (SO), ki so bile sestavljene iz d< ch zborov Sveti pa sn dobili politično izvršilno nalogo in niso oprav-
2r' tlradniliMRS.il. 7.WI.
27 Uradni list HS, it. 2W5.
2X
Uradni NM KS. si. MIAU.
"lJ tlradnilistSITii.it. 2'JÍH.
10	'Jradni list SHS, Si. Í21W.
11
Ol *a Mauser, .San wnravn. inlcrc>nc skupni »sli in McfegnMi sistem. Prika/i in \tudijc, it. ft-7. 1977.
Ijali več slmkovnoupravnih zadev. Ustanavljanje svetov m bilo več obvezno.
7 ustau) 1974 uvedejo izvršni svet kot iz. vrMIm nrgan skupščine, ki usmerja in usklajuje tlelo upravnih organov, Občinske skupščine se stavi iajo trije /.bo : zbur zrini zateka dela. zbor krajev u i h skttjiunsu iit ritttžhcuapiriitiču' zbor, Skupščina izvoli predsednika Skupščine lahko ustanavlja ju komisija, odbore in druga delovna telesa. Upravm organi so za svoje delu odgovorni skupščini in izvršnemu svetu Uveljavi se delegatski sistem in samoupravljanj na vseli področjih upravljani« države.

Mil " i 4 f» i I I I I
d s ■ /V
■ u j i ir bi

Or^imiziirij kn shfiHti nhčiii.sh sbiptču, r t riti l'J74
SLZNAM UPRAVNIK ORGANOV IN ZAKONOV, KI DOLOČAJO NJIHOVO TLRITOIÍIALNO Plil STOJNOST
Okni/ni ljudski odliori, 1045-1047
A Ikro/ja
celjsko, Ijnhljan ;kn, mariborski) in nnvmiicSkn nkrnž je in okinžno mestu Ljubljana
/nknn iJ ii/ininii ruzilrlilvi frdrriditc Siiivmiij*, Ur.l. Si\'OS tn A'VS. št. 33/45, H. s^Heinher ¡945s2
Ohlastiii ljudski odbori. l'JA'J LSI
\>W: 3 Ha ti
goriška, ljubi jaikka marihiirska
7nk'>u d ustanovitvi ohlnsli r MIS, Uv.UJt.S', št. 10/4'J,
U. mii-' l<>49
lySL	I nhlnsi
goriška
ZriAmi <> 'iilpmvi tihlusti lil iipniviiiitniliniiiliiili nuil v IMS. Ur. 1.1 MS. "t. 4/5Í. 23. ju muir 1951 (iiUnjriiii r Ur J JMS. št. 9/51)
Okrajni ljudski tidhnri, 1!M5-1%5
l')45:	18 nknijcv
/Celje in Maribor - Kisfnjuost ok.aja/
ZriAmi d prriicif nizi lelilí fnbmlnr Sluzmi je, 11 v J.
SNOS hi_NVS.Jt 33/45 £ scj^miha- i>)45 _
2 Ciliran je /akun. Ñlevilka in djluin Uradnega lisia.
ARHIVI XX 1997
Članki m razprave
125
1948:	27 iiknjev
/m h >n n up WW! .nziirlilrt IMS. Ur.UMS. i/. 9/4 ¿t, 23. j\ hrtntr !»4S_
1952:	19 nkr.vjev
'/¿¡hm n nizilrhtri LRS nn tur sta. nkrujr in nhčitir, Ur.I.IMS, št. 11/52, 10. miri! 1952_
1955:	11 iiknjcv
/ji ki m i> nhitinč/ili /'kraji i ■ !i n hčiii r IMS, Ur. I IMS, .<!. 2-1/55. 29. junij 1955_
1957:	9 okrajev
/jiknti n spirnirnilii zitkmta n nlmuicjiii nkntji r in nli čii i r LRS IJrJ.I.RS. šl. 2 S/57. 15. julij 195 7 '__
195S	H (ikrajev
Z i b m n siirrtnrmhi 71 tkana 11 11 It 1 ni tr ji It iikruji'\» ft nlifitt 1 UMSUJr.l,sl. I7/5S JO. hiil 195 S _
lJS:	4nkrai,
/Coljc, Koper, Ljubljana. Maribor/
'/jikan 11 t >!i mu rji h nKrn/r 1 in iihriu r 5RS. Ur.l.SRS.
.i/. 35/64, 3. ilrrnnhrr 1964
I. 1963 (okrajne .skupščine)
KNOO po iffesiilf se '»lcTfmSc/ MNOO ilnk/ča Otllnk /'iriin-iislva S NOS n k m jih. n kritjih h t ukružjih irr ujilnirih Nnmtlunn.vnlniililnili nillinnli, Ur.!. SNuS m NVS. šl. 2/44. 21. nitij 1944
MLO Ljubljana
pristojnost okrožj.v il« 1947, nato glavno mesto Ljuliljana (.'i k i njen 31 avgusta 19.55) MLO Marilidr. Ctriič^ prr.tojnosl t)kra|a:
MLO Celje (liki-Mcii, 26 marca )954): MLO Maribor (ukinjen 29. jimija I9.'i.ii) MLO osmlili mest s pris1aitta*uni krm, fcviio jl v okvir:; krajev (fiki:ijeni J952)
/jtknn n uprtimi nt rt ¡r ¡i tri frilrntlm' Slnvritiji Ur.l. S NOS in WVS, šl. 33/45, 8. sr/ilrmliru 1945
1952:	44 iifcslaili olieiff
/jikiui II n iz! Ir litri IMS nn turslii, nkrujr in nhčiitr. Ur.l LRS, šl. 11/52, 19. n/irU 1952 ___
1954:	45 iifcslnili olicin
Aikun n sp it turnih i 7,11 ki um n nizih"tiri IMS na 'in slu 11 krt tj r itt ihčinr, Ur.l. LRS. Š1.13/54, ,S\ i/nij 1954
48 mest 11 i ii oli črn /jihL 11 mf,«:®'/' 1 rljni ■misli usturr, znkiinu 1 ii ilrn^i h prrtlinsnr LRS nit kupčku nhtttiirjr. Ur.l.LRS, š1.43/54. 4. nnrrmhrr 1954
2 mestna sveta mestni ¡vet I jiiMjana (fin m t akni ju Ljubljani^, 30. 7. 1955); fiicMni svet Maribor (.slutili ukraju Murihnr) zakonski! cibveziiosl z /jikommt n mrstili, ki r.n rnz-Tm/i-im 1111 nhriiir, Ur.l.SRS. št. 11/64. 2. nji ril 1964
Četrt ni ljudski mlbpri, 19-15 19-17 _
1^-15;	21 mcsini1! Cetrtf
10 v 1 .¡ubijam 6 v Mariboru, 4 v Celju
7j,kun n uprtimi mzftrHTri fnlrrulnc Slurcnijc, Ur.l,
SNOS in NVS. šl. 33/45. S. setilrmhrr 1945 _
l!>4f>:	lii incstnilf četrti
avgusta I94fi ukinjene mestne četrti v Celju34
1947:	K) mestu: 1 čcirti
24. 1. 1947
Raji m ski ljudski iulUri. 1947^952 _~
1947	4 rajoni
v Ljubljan ic cid npri'a 1947, »začinjeno šele 1948 /jikun i> t:¡mirni mrjlrlitr, IMS, Ur.l.LRS, šl. 9/4S. 23. frhrtmrhi 194S__
1949:	7 ia onuv
4	v Ljubljani, .1 v Mariboru
/jiKint 11 siirritiruilinh iti t hi/m lnit\ uit z/iknitn n uprnriii ntztlrlil i LRS. Ur.l. št. H/49, i n, rrc [94i 8 rajonov
5	v Ljubljani, 3 v Maribora
7ukini ti s/irriut'uihnh in iln/mhilrnh ziikinm t> 'iprnrni 1171I (i I i n-j LR'' Ur.l. šl. \if49, 25. ukh h. r J j. 4'
1950:	12 rajonov
5 v Ljiililjani, 7 v Maribora
Ukaz. n sprrnwutln ntrjr ntrtl ittrslnnt Mitrihitruttt in ukriijriit Muri/mi- nknliai Irr n sprrntruthnlt mzilrlilfc inrslii Mnrilmr 1111 rnjnm Ur.UMS, št. 34/^0, ¡4 nu 1 nnhrr 1950
Kr.ijcMii I jifdski ixllmri. 19-15-1952 19-15:	15^4 kraje-■
/j i h m n uprtimi rezarhtrt fnlrrctlnr Slnrruijr, Ur.l. SNOS iti NVS. šl. 33/45. Ii. .srplritihrr 194_5__
19-lfi:	l5;M)kr:
/jikiui n uprnrni mvlrliiri IMS, Ur.l.LRS, ,<!. 26/46 i.n/iri/1046
1119 krajev
/jtkmt 11 siirrntrnthnh 111 WiWUuilrtih 7/1 kana 11 uprarm rnzjlrlilri LRS, Ur.l.UtS, šl. 67/46, 14. sriifvmlirr 1946___
19-1S:	1267 krajev
/j.knn n itpnmti rnzjlrlilri IMS Ur.l.IMS, š' 9/4H, 23. Irhninr !94Jt_
1949:	1265 krajev
Z¿'kun n sprrinriiilinh 111 ihipnluilmlt z.iiknun 11 upi tinti ciiziirlitri IMS, Ur. i IMS, i/. S/49. L marec 1949, 1krajev
/jikiui n .yirrnirinliuli fii i/ii/ifi/ff/ini/i zuhiita 11 iipnirtn m idr litri IMS, Ur.UMS, š'. 11/49, 25. uktahur 1049 11.16 krajev
/ji t >1111 sprrtitcutlinli ir ilnpnlnili ¡th z.ukunit 11 ttprnrtti nifsMh i IMS L r.l.lMS, ŠL 35ft >.' H. mnrmhr1 1949
li:i/^,tas d nh\c^tj in upravni ra/delilvi	jjlavnc^a iticsla
Lji)htj;in;i, Ur. 1. SNOS in NVS, .<1. 2<J/-15, 25	av^uM iy45. 1,4 PinliDlmjjc (j-.Icj Vixlnik, Celje, sir 12'J. 35 Dulcne, n.il., Mr V).
Mestni ljudski Ddlnii i, 1 IflB H 952) 1955
Ljudski iidhor/ mesluih nli :ln, 1^52-1D55
Mcslni sveti. 1955 19ti9
126
Clr.nki in r^/prave
ARHIVI XX 1997
1050:	1134 kraje 16
Z/tkan o spremembah in (/»polnitvah zakona a uprarttt rt izdf litri LRS, Ur.l LRS, ,f/. 20/50, 21. jtatij 1950
Občinski ijiidsit. <fdlif>n, 1952-1
1952:	371 občin
/cd lega 44 mestnih občin/
Zakon a razdelitvi rJiS na mesto okraje in a h rine, Ur. 1. 1RS. št. 11/52 19. april 1952 .174 občin
Tnknn o sprettttattbah itt dopolnitvah rt ikona a razdehsi. LRS un mesta, okraje in občine. Ur.l.lJiS. .it. 19/52. 9. ¡lilij 1952_
1954	37^ ibčin
Zak.-tit a spremenili i zahnut o razdelitvi IJiS na mesta, akraje it ahčitte, Ur.l.lJiS, št. 13/54 ff. april V93* 38^ občin
Zakan a razširitvi te.'javnostt ustave, zakonov in drugih predpisov LkS tut koprska ohntačjc, Ur.l.lJiS, štA3/5£ l.a< reiiihcr_ 195-f
1955:	130 občin
Zakan a alnntiCjih okrajev itt občin v l,RS, Ur. L ¡JiS, Ht. 2-1/55. 3P jim,, 1955_
1957'	122 občin
Zahin o spre m? nihali zakona o območjih ti k rt je v tt
a h v tu r '.RS. Ur.l, LRS. Št. 25/57, IS.jtth' 1957 ' 1958:	111 občin
'¿ahnt a sprttneinhah r.akana o območjih okrajev itt a h čit t v LRS, Ur.l, IMS', št. 14/58, 2. oktober 195z!
92	občin
Zakon tt sprnttemitah zakatta o ohntačjih okrajev in ahai Rij, Ur.l.l.RS.Št i4/5tt. 30. decc.ttther I95K
1959:	89ohč,n
Zttkon o .'.pretitenihal' zakona o območjih okrajev in ahein v UiS. Ur.l, LRS Št. 17/59, 4. junij 1959__
i960;	85 občin
Zakon a spremembah zakona o območjih akraje v in ahein >- 'MS. Ur.l.IMS št. 2/60. 2!. januar i960
93	občin
Zakon a .spre >ne nihali za k tut tt o območjih okrajev itt občin - LRS, Ur.!.LRS, št. 9/60, 10. marec, i960
Zjtkait o območjih okrajev at oličai v ¡MS (prečiščeno 'tc-ett, n,. UrJJMSJUmQ. K d e tt, 960
1961	75 občir
Zakon a spretne nihali zakotni o območjih okrajev at občin v IMS. Ur.l. IMS it. 3/61, 2. febrttur 1961 71 «bčin
Zakon a spremembah zakona o ohntačjih okrajev in «bčinrlMS. Ur.l.lJiS. št. ¡4/61, i. junij 1961 67 občin
'/¿tkan o opreme nihali zakona o območjih okrajev itt ahan r ¡MS, Ur.l.lMS, št. 18/61, 29. jttnb 1961 _
1962:	66 občir
Zakon o spretnem/tati zakona o območjih okrajev itt nitčitt v ¡JM Ur.l.LRS. št. 32/61, 2<H. tleevtttbrr 1961
Šictlltc si» v/cic v Ccrctvac, n. il, Mi. 16.
\%;v,	02 občin
Zakon tt spremembah zakatta o ohntačjih tik roji v in občin t LKS, Ur.l.LRS. .f/. ¡3/63. 2,S'. marce 1963 '
Skupščini: občin, 1963-1995
1964	62 občin
Zakon o območjih ttkrttjrv itt občin v S RS. Ur.l.SRS, .it. 35/&4.. de,*»' 1964	_ _
196*7-	60 občin
Zjtkott o združitvi Jmo.rihoEkih tdièin. Ur. ! S RS št. 42/66. 29. det entier 1966 (zakon začne veljali s I. janimijcm 1967)_
1982	65'ibčir
Zjtkott o postopka za ustanovitev, združitev or.iroma sjtrrtttetttha ahntočjii občine ter o ohntačjih občin. Ur.l.SRS, rt. 2X/X0, 17. iiorember I9S0 (zakon začne rclj.Hi I. aprila 1982)_
1990; 62 občin
Zjtkott o sprentrttthalt itt dopalnitrah zakona o postopku za ttstcmtivile v, z.drttf.ite v azirtnna sprctiieiiihn ahttuirja občine ter o območjih občin. Ur.l.SRS, št. 3X/K9fzakon začne veljal» ,s 16 nprilom 1990)
Upravne enote, 1994
."¡8 npravni!» cnol Uredita o teritorialnem obstati lip rti ritih enot v RS, Ur.!.RS. št. 7b>94, 2. deeeitilirr 1994
Občinski sviti, 1994
136 občin in 11 nicsl />h nbčiu 'Athttt n ustanovitvi občin ter a določitvi aiilmtih nhmačij, UrJ.RS, 3. oktober 1994 (zakon začne veljati s 31, decembrom !9f>4)
S;ififffiM'r;iVffL interesne skupnosti, 1974-1990
1975;	iftf SIS
1980	899 .SIS
1984:	943 SIS
1986.	858 SIS
1988	960 SIS^7
Krajevni shiij/nvsli. 1963 -
1965	862 KS
1970	919 KS
1975	904 KS
1980	970 KS
1986	KS
1988	1150 E»
StatistiCni klopi s KT, IV90. s(f. f)2. pixlatki .sit v/c t) na 2 led; SIS-i su se (J tim.ivlj/li s *.aiiii>upMvnirt>i .spora/umi in nc / /;ikiini iihjavljfniitii v 'Jî.tIdcwî lisiu. SlalisliCni leinpis (iS, I'/JO, sli. fipiidalJd so v/cli na 5 I«.
ARHIV) XX mi
1 Inn k i in razprave
127
ZL.SAM MLNbASSUNG
MF. VERWALTUNGSORGANE AUI; LOKAL!l\i ftHWS'l 1945 1995
Die Crilndnng des neuen jugoslawischen Staates im Jahre 1945 ist mit grundlegenden Veränderungen i' de Or^.inisationsfrinn von Verwaltungsorganen auf lokaler libcae verbanden. 7.u Organen ucr Staatsmacht wurden Viilksausschiisse, die nacli dem hierarchischen Prinzip fi.nktinliierten, Charak.cristisch filr diesen Zcitahschnitt ist ein /ciiiralisicitcr Staatsapparat. Es entstanden die Kreis-, lie/irk:, Staill Orts- nnil Vicrtclvalksaiisselulsst, 'Jenen sich im Jahre 1947 noch liie Rayunviilksausscliilssc gesellten.
Ans dem Bestreben, die- Zentralisierung .......ihlerii,
wnrilen im Jahre 1952 die Gemeinden gegründet, die mit den Jahren an licdcutiaig gewannen. Man gründete Gcmcindcvi ilksausschiissc, tlie im Jarirt i955 /.n den wichtigsten Organen der Staatsmacht auf lokaler LEicnc
wurileii. Die Krcisv-'ksaiisscliiissc hliehen his /..... Jahr
1965 den Gnucindevolk ausschiissen iihergcariliici hilüten jcilncli ihre Hefngnisse allin,.hlicli ein. Trit/dciTi kann behauptet werden, dalt im Zeiiahschniu 1945 1965 die Kreise ilie stabilsten Organe (ler Staatsmacht auf lokaler lihcnc waren,
M:l ilern Jahr 1965 wurde die Gemeinde /tun einzigen Organ der Staatsmacht mf lokaler Lhenc. das' sei' 1963 durch die Gemeindeversammlung geleitet wurde, Die Ge incinden wurden 1994 aufschoben, ihre staatlichen H( fuguissc wurden vi in den iibcrqcnrdiictcn Vcrwaltuiigs nrg.incn [ibcmiimmeii. In denselben Jalir wurilei neue Gemeinden gegründet, nicht mehr als staatliche Vci waltiiiigsnrgaiic, Mindern als Organe der hikalcn Selbst Verwaltung,
SUMMARY
ALMINISTRATIVP OODIFS AT Till: LOCAL LfcVIil IN Till h'RIOD 1945-1995
After the cs-lahlishmcm af new Yugoslavia in 1945, the organisation of administrative bodies on the local level also changed fundamentally The ageneier representing the Mate administrative authorities bcfamc the people's agencies' which operated according to the principle of subordination. The period is characterised by a ecntralistic apparatus of the state. The regional, district, city's, town's, quarter's, and (in 1947) area's people's agencies were established.
As the state wished to dccentmhsc its organisation, the bodies knnwn as communes were established in 1952. which gained pnwcr stca lily uvcr the years'. The communal peoples tiiinmiuccs' were cstahlished, which in 1955 he came the most important local authorities. Until 1965, the district's pcuplt's committees had higher jurisdiction than the I'liinmunal pc-jplc's committees, although they were ihruugliiiui this period, slovdy losing their compctcnccs Still, in the pci'jd from 1945 to 1965, the districts were ihc most stable element of authority lin the local level.
In 1965 the communes bcunnc the nnly authority on the local level Tht e were led by the cominuiKil assemblies' frnm 1963 onwards, hi 1994, the cominnncs were abolished, and their eiimprtenLCS transferred tu administrative bodies'. In the same year, the coinmuncs- were re cstahl'shcd as municipalities. These arc, however, no longer Mate administrative hodics, hut carry out the functions' (if local self-management.
Cesarja Jožefa Irg (sedaj Krekov in Vidnik -vlrg), pred 1-XX), razgicdntea, detajl. Zgodovinski arhiv [jttb!¡ana, Fololcku