IVAN DIMNIKProgramatične publikacije srbskega socialističnega učiteljstva. Idejno programatičnega ujedinjenja ni niti med slovenskim učiteljstvom. Naše celotne stanovske in šolske programe nosijo le naši vodilni možje v svojih g)avah, niso pa celotno postali duševna last vsega slovenskega učiteljstva. Kako tudi, ko se naša stanovska in šolska programatična vprašanja rešu.etf) le odlomkoma in posamezno v našem stanovskem časopisju in na zboTovanjih. Celotno rzdelanega m sistematično urejenega programa in enotno zavzetega načelnega stališča k vsem vprašanjem, ki zadevajo naš stan in šolo, do danes še nimamo. In vendar bi često potrebovali že fiksno določenega programa, na katerega bi se vedno latiko sklicevali; združene celote bi potrebovali v vseh naših podrobnih vprašanjih, — zavzeta načelna stališča, ki so raztresena danes po predalih našega stanovskega glasila in v zborovanjskih zapisnikih, bi bilo potreba zbrati v celoto — na katere bi se vedno lahko sklicevali: to je naše idejno načeino stališce — naš program! Počemu potem toliko brezplodnih prerekanj po našem stanovskem glasihi o tem in onem vprašanju: vsak posameznik bo lahko odprl progratn, in če je kos svoji nalogi, naj skuša prepričati večino o tem, da je zavzeto stališče v programu napačno in naj skuša doseči, da večina to točfco v programu in v načelnem stališču — izpremeni. Naša stanovska pofitika bi preaehala se ravnati zgolj po prilikah položaja, ampak bi zavzela bolj načelen značaj! Do danes se izgublja mnogo dobrih idej v načehiih vprašanjih v našem stanovskem glasilu ter so brezploden trud obilega napora, ker niso bila spravljena pred odločujoci forum in ni bilo načelno stališče oficijelno sprejeto v programu — da bi postalo duševna last vsega učiteljstva. Cesto so zapadli dobri sklepi pozabljivosti! Naše stanovske vrste se izpopolnju- jejo z mlajšimi stanovskimi tovariši in tovarišicami, ki vegitirajo brez prave orientacije v naših stanovskih vrstah in v naših stanovskih načelnih programa- tičnih vprašanjih. Vsakdo je šele razisko- valec in samouk ter nima sistematične in celotne opore, na podlagi katere bi raz- vil svoje stališče in nazore. Nečemo, da naj postatie ppogram dogma, a vzgajajmo mladino že k kritični debati, da se bo po- mlajal program ž njo! Ustno propagiranje našega stanov skega prograrna je prepočasno in preveč  neenotno. zaradi česar nastajajo ponav ljajoče se diference ter se eno in isto vprašanje pojavlja vedno znova. Za propagando našega stanovskega  programa ie potreba tiskane besede v  celotni obliki, ki bi v naše mlajše vrste  prinesla enofae duševne onentaeije v  vseh naših načelnih vprašanjib. Tem večji idejni kaos bo nastal šele  sedaj, ko bomo skušali iz vseh pokrajin naše kraljevine stopiti s svojimi nefiks- nimi programi pred Unijo in zagovarjati svoje stališče na podlagi svojih posebnih  pokrajinskih razmer. Najnujneje stoje  pred nami tri vprašanja, pri katerih se ima idejno ujediniti na enotno stališče  vse jugoslovansko učiteljstvo — kar sem omenjal že v dveh člankih pred časom — to je šolski zakon, naša skupna orga- nizacija in pravila za njo, in splošna služ-  bena pragmatika in naše stališče k njej.  Naša centralna organizacija je iz-  dala dosedaj nekaj brošur, ki nam dajejo  nekoliko idejne orientacije v naših sta-  novskih in šolskih vprašanjih. To je dr.  LonČarjeva brošura „0 šolski reformi"  iz 1. 1908, ki nam še danes lahko služi i kot vzor za naša reformna šolska strem- ljenja. Peskova brošura ,,Na delo med ljudstvo", ki nam je hotela dati nekoliko orientacije za naše izvenšolsko prosvet- no delovanje; Oanglova brošura o § 1 in ,,Zavezin načrt" za reformna stremljenja ob prevratu, ki nam načelno daje staJišče o stanovskih in šolskih vprašanjih. V kratkem izide predelan načrt šol- skega zakona kot priloga Učit. Tovariša, j ki ga je izdelal Zavezin odsek, na pod- ' lagi predlogov okrajnih učiteljskih dru- štev. Ni pa rečeno, da je postal s tern tudi duševjia last vsega slovenskega učiteljstva, še manj pa, da je s tem tudi zmagal _n prodrl kot duševna last- nina v vrsie vsega jugoslovanskega uči- teljstva. Za to je treba še ustne in tiskane propagande, da se idejno zbližamo in ujedinimo na enotno stališče. ,,Klub učitelja(ca) socialdemokr.ata" v Srbiji, ki izdaja svoje glasilo ,,Učit. borba", je izdal več publikacij, ki so stanovsko m šolsko programatičnega značaja in nam služijo v idejno orientacijo te skupine srbskega učiteljstva glede stališča k posameznim vprašanjem. Zanimivo je ogledati si te publikacije z ozirom na vprašanja, ki jih razpravljajo. Važna so za nas. da se idejno spoznamo in zbližamo v posameznih točkah. Prva knjiga se glasi: ,,Školska reforma socialne demokracije" od H. šulca. (Cena 2 din.) Obravnava pa sledeča vprašanja: Buržoaska i proietarska reforma. — Socialistički školski ideal. — Školsko biče sadašnjosti. — Reforma narodne škole: u opšte; jednostavna škola: dečija zabavišta, osnovna škola, srednja škola, velika škola; koldukacija; besplatnost školovanja: besplatnost nastavc, besplatnost sredstava nastave i učenja, besplatnost hranjenja, pomoč sposobnoj deci sirotnih roditelja. — Svetost škole: pedagoška i državno gradjanska nužnost tog zahteva; crkva i Skola: današnja religijska nastava, reforma ili ukidanje religiozne nastave, veronastava bez naročite vere, ukidanje religijske nastave. — Pre i posle školskog doba: skola i kuča; zabavište; dečije sklonište; produž. škola: razvitak produž. škole, produž. škola kao stnič. škola, stvaranje produž. škole, gradjansko drž. vaspitaoje. — Negovanje zdravlja u školi: vaspit_tnje za odbranu, zaštita zdravlja normalne dece; staranje oko nenormalne dece; zaštita dece. — Unutrašnji školski rad: teorija i praksa; disciplina i škola; parčanje školnog organizma; rad kao podloga nastavnoga plana; nastava ručnoga rada; umetničko vaspitanje; nastava prirodnih nauka; istorijska nastava. — Školska uredba: škola je stvar društva; izdržavanje i upravljanje školom, uprava i Skolski nad- zor. — Učitelji i učitel}ice: opšta ocena učiteljskog staleža; ravnopravnost; stručno obrazovanje učitelja, nagradjivanje učitelja; učitelj kao državni gradjanin. — Školska reforma socialne demokratije: ko treba da izvede školsku reformu? Druga knjiga se glasi: „0 skoli, učlteljlma i učenicima sa socialdemokratskog gledišta", sestavljena od večih avtorjev. (Cena 1 dinar.) Obsega pa sledeča programatična poglavja: _>kola: postanak škole; klasni karakter škole; današnje školsko vaspitanje; materijalna strana današnje školej uzroci bednog stanja i izlaz; jedirri strub prosvete. — Učitelj: važnost njihova poziva; dužnosti; prava; obrazovanje; klasna svest; borba; orgarrizacija. — Učenci: položaj dece u današnjoj porodnici; položaj dece u današnjem društvu; položaj dece u današnjoj osnovnoj školi. Tretja brošura je najnovejšega izvora. od 1. 1920, spisana od Drag. M. Mihajloviča, glavnega urednika ,,UčUeljske borbe" in se glasi: wZa orijentaciju učiteljstva". (Cena 3 din.) Peča se s sledečimi poglavji: Omladini učiteljskih škola. — Naša školska reforma. — Naš put. — Naša štampa. — Naša literavna borba. — Naša organizacija. — Naša oholost. Kogar bi utegnile te publikacije zanimati, naj se obrne na glavnega urednika »Učiteljske borbe", tov. Drag. M. Mihajloviča v Kragujevac. Srbsko socialistično učiteljstvo ie spoznak) vpliv in neobhodno potrebo programatičnega tiska v stalni obliki, zato je poleg dnevnega časopisja pričela njih organizacija izdajati tudi programatične brošure, ki se pečajo s programatičnhni stanovskimi in šolskimi vprašanji ter jih kritično in znanstveno utemeljujejo. Te brošure imajo neko stalnejšo vrednost od časapisnih člankov in polemičnih debat in pomagajo novovstopajoči mladini iz disorientacije v stanovsikih vprašanjih ter jim podajejo nekak stanovski katekizem, na podlagi katerega se potem uveljavljajo v stanu. Med hrvatskim učitelistvom je to smer zavzel starosta in idejni voditelj hrvatskega učiteljstva Davorin Trstenjak. On je močna idejna individualnost, ki }e s svojimi širokimi stanovskimi in šolskirni nazori zaortal smer za pravo pot v stanovskih in šolskih vprašanjih hrvatskemu učiteljstvu. Začrtal ]e smer i pot, po kateri lahko pride naš stan in šolstvo do močnega razmaha. Tudi on je Lzdal več knjig in brošur, v katerih se peča z vsemi že gori označenimi vprašanji. Njegovih del danes ne moremo navajati, ker zahteva obravnava njegovega delovanja posebnega članka. Konstatiramo samo, da je tudi on smatral idejno zbližanje in Idejno jasnost za prvi pogoj uspešnega našega stanovskega delovanja. Idejna jasnost in idejno zfcližanje je torej prvi pogoj za naše bodoče stanovsko delo, če nečemo, da borao v naših organizacijah še nadalje vegitirali.