Št. 323 (15.425) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakiti nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- suZnjenl Evropi. _________________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel, 040/77%6QQ_____ GOBICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. M81/533382 CB)AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POSINNA PLAČANA V GOTOVN SPH). N AB8.POST.G«. 1/50% ČETRTEK, 7. DECEMBRA 1995 Mancuso odhaja, strup ostaja Hitri vlaki bodo vozili tudi I v Trst in tja do Madžarske TRST - Italijanska visokohitrostna železniška mreža bo dosegla tudi Trst, Slovenijo in Madžarsko. To so zagotovili vCeraj pooblaščeni upravitelj družbe TAV iz sklopa Državnih železnic Ettore Incalza, podpredsednik deželne vlade Gristiano Degano, deželni odbornik za promet Giorgio Mattassi, župan Riccardo II-ly in predsednik Luke Trst Michele Lacalamita, ki so napovedali, da bodo ustrezni okvirni sporazum z osrednjo vlado podpisali verjetno že februarja ali kvečjemu marca prihodnje leto. Za podaljšanje proge čez Slovenijo in Madžarsko do srednje in vzhodne Evrope bo deželna oblast čimprej navezala stik s slovensko in madžarsko vlado oziroma z njunima železniškima upravama. I Boris Pahor gost francoskega I kulturnega centra v Ljubljani LJUBLJANA - Francoski kulturni bra letos izšla pri francoski založniški center v Ljubljani je včeraj v svoji sredi hiši Phebus in ki je v francosko kultur-gostil tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, no življenje ponesla problematiko VeCer v prostorih Francoskega kultur- tržaških Slovencev med fašizmom, je nega centra je izzvenel kot odmev žela veliko zanimanja in uspeha. Z av-Pahorjevih pariških konferenc in torjem se je vCeraj v francoščini pogo-sreCanj z javnostjo, ki so septembra le- varjala predstavnica Francoskega kul-tos spremljale izid francoskega prevoda turnega centra Elisabeth Faure, med po-njegovega romana Spopad s pomladjo. zornimi poslušalci pa sta bila tudi ita-Knjiga Printemps difficile, ki je septem- lijanski in francoski veleposlanik, (td) Vomr Tavčar Ko je 19. oktobra senat z Večino glasov izrekel ne-^upnico tedanjemu pravosodnemu ministru Fi-tippu Mancusu, je ravnal v skladu z duhom ustave, lo prav sta ravnala premier Lamberto Dini in Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ko ^ po nezaupnici odvzela 'runistru mandat Tako je vCeraj razsodilo Uftavno sodišče, ki je zavrto priziv bivšega pravosodnega ministra. Ustavni sodniki, kot je pojasnil predsednik Mauro Ferri, so menili, da je vsak mini-ster, kot piše v ustavi, politično odgovoren za svoj resor. Politično odgovornost Pa se preverja z zaupnico ati nezaupnico. Res je si-aer, da osebna nezaupnica v ustavi ni izrecno predvidena, toda je povsem v duhu in logiki parlamentarnega sistema. Ustavno sodišče je razvozlalo tehnični vozel, ob katerem so politične sile dolgo merile mod. Reklo Pa je tudi, da je vsakega tjtinisfra mogoče odstraniti s takim postopkom, ko parlament nima več zaupanja v njegovo delo in njegovo politiko. Z včerajšnjo razsodbo je bil bivši pravosodni minister Filippo Mancuso po-ražen in z njim je bil po-tn2en tudi Kartel svo-^asčm, Id ga je podpiral v Politiki spopada z milanskim državnim tožilstvom S tistimi strukturami ita-tijanskega sodstva, ki so najbolj angažirane v boju proti organiziranemu kri-ttnnalu ter razkrivajo njegove povezave s politiko. Filippo Mancuso, ki je °d svojega nastopa trmo-jtiavo vztrajal v svoji politiki kljub večkratnim opozorilom parlamenta, od-naja s pohtične in sodnij-ske scene. Pred slovesom P® je pustil še eno zastrupljeno jabolko, ko je pozval premiera Lamberta Di-nija, naj objavi to, kar je Mancuso govoril na dveh vladnih sejah, na katerih je sodnike tima »čiste roke« postavil na zatožno klop. Zakaj tega noče povedati osebno bivši minister Mancuso? Morda zato, da oj ostala senca sumničenja, če Dini ne bo spregovoril? Mancuso odhaja, strup pa ostaja. Vprašanje je, kdaj bodo nagniti sadovi prišli na dan, saj preiskava sodnikov iz Brescie o pri-nieru Di Pietro kaže, ^akšen je bil zakulisni pritisk na sodnike in kolikšni s? tiih poskusi, da bi ustaviti in pogojevali raziskovanje podkupninske afere, rn vse kaže, da se ta zaku-tisru boj še nadaljuje. ODSTAVITEV JE USTAVNA ITALIJA / KARTEL HOČE TAKOJŠEN RAZPUST PARLAMENTA Ustavno sodišče zavrnilo priziv ministra Mancusa RIM - Ustavno sodišče je zavrnilo priziv bivšega ministra Mancusa. Čeprav v ustavi ni izrecno rečeno, ima v parlamentarnem sistemu vsak dom parlamenta pravico, da odstrani ministra, je menilo ustavno sodišče. Zato je ocenilo, da tudi Dinijev in Scalfo-rov sklep o odstranitvi Mancusa po nezaupnici senata ni v nasprotju s temeljno listino. Na 3. strani v ZDA in ZRN odkrili molekule, ki napadejo aidsov virus HIV RIM - Ameriški virolog Robert Gallo in nemški virolog Reinhard Kurth sta prvič odkrila sestavine, ki neposredno inhibirajo virus HIV. V Baltimori je Gallo odkril tri molekule, ki nastajajo v limfocitih CD8. Uspešne pa so le v prvem obdobju okužbe. Rainhard Kurth pa je v Inštitutu Paul Ehrlich odkril molekulo interleukin-16, ki prav tako nastaja v limfocitih CD8. Tudi H-16 preprečuje razmnoževanje virusa HIV v začetni lazi. Na 3. strani Beriusconi zavrnil Prodijev predlog o volitvah v maju Spodletelo možnost skupne resolucije o evropskem polletju F i TTT-nr RIM - Kartel svoboščin ne sprejema predloga Oljke, da bi do maja odložili predčasne volitve in preprečili vladno krizo v polletju, ko bo Italija vodila Evropsko unijo. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini sta včeraj zvečer po daljšem posvetu s zavezniki zavrnila roko, ki jo je ponudil lider Oljke Romano Prodi. Ocenila sta, da so po odobritvi finančnega zakona predčasne volitve neizogibne, s tem pa še bolj vznejevoljila KDC. Razhajanje o datumu volitev je pokopalo tudi možnost dogovora Oljke in Kartela o smernicah za evropsko polletje. Zaostritev je bila hladna prha za premiera Lamberta Dinija, ki je dialog med Kartelom in levo sredino ocenil zelo pozitivno. Na 2. strani Avtobus v jezero: najmanj 10 mrtvih in vsaj 35 ranjenih DUNAJ - Najmanj 10 mrtvih in 35 ranjenih: to je obračun prometne nesreče, ki se je zgodila sredi snežnega meteža včeraj popoldne med Zinkenbachom in St. Gilge-nom v vzhodni Avstriji. Nemški dvonadstropni avtobus, s katerim se je okrog 45 potnikov iz Bad Ischla, kjer so si ogledali božični semenj, vračalo v Landshut na Bavarskem, je Čelno trčil v osebni avto, zapeljal v jezero VVolfgang-see in se potopil. Voznik avta je mrtev, Šofer avtobusa pa se je rešil. BRUSELJ / ZASEDANJE MINISTROV ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA Slovenija ponudila tranzit Natovim enotam za Bosno BRUSELJ - Na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov v okviru Severnoatlantskega sveta za sodelovanje (NACC) so predstavili delovni naCrt zveze Nato za obdobje 1996/97, ki zajema sodelovanje z državami podpisnicami Partnerstva za mir na političnem in varnostnem Pogrešano letalo MOSKVA - Pozno zvečer je prispela vest, da je na skrajnem vzhodu Rusije izginilo rusko letalo Tupoljev z 88 potniki. Namenjeno je bilo iz Južno-Saha-linska v Habarovsk. področju ter sodelovanje pri vprašanjih z gospodarskega, znanstvenega in informacijskega področja. Precej aktivnosti bo potekalo tudi v Sloveniji, ki je vCeraj zvezi Nato ponudila tranzit enot Iforja prek slovenskega ozemlja in zračnega prostora, o Čemer pa se bo morala Se podrobneje dogovoriti s predstavniki zveze. Zunanji ministri so razpravljali o bližnji mirovni operaciji v Bosni in o prihodnosti zveze Nato ter načrtovanem širjenju na vzhod, ki mu Rusija še vedno ostro nasprotuje. Zaradi vremenskih razmer pa je prišlo do novih zamud pri nameščanju predhodnice enot Iforja v Bosni, saj v Sarajevu letala ne morejo pristajati zaradi sneženja. PAPIČI SEDAJ TUDI V BAZOVICI Ul. Kosovel 19 (na cesti proti Opčinam) Tel. 040/SB6913 športna konfekcija, snow-board. kotalke, plavanje, fitnes, športna obutev, prosti čas. Danes v Primorskem dnevniku Na Deželi o proračunu V deželnem svetu je stekla pohtiCna razprava o proračunu in o finančnem zakonu za leto 1996. Stran 5 Tržaška pomoč Sarajevu V projektu o ponovni vzpostavitvi »normalne« mreže psihiatrične oskrbe so soudeleženi tudi tržaški psihiatri, »dedick šole Franca Basaglie. Stran 6 Nagrada učenkam trebenske šole Štiri učenke trebenske osnovne Sole Finka Tomažiča so prejele drugo nagrado na literarnem natečaju knjižnice Loser. Stran? Jubilej Godalnega kvarteta GM Skupina tržaške Glasbene matice nastopa - v različnih sestavih - že deset let. Stran 12 Močna okrepitev lire Splet ugodnih okoliščin z razmeroma krepkim dolarjem je liri vCeraj pomagal k vidni okrepitvi do vseh glavnih bankovcev, vključno z marko, ki je izgubila 10 lir. Stran 14 Četrtek, 7. decembra 1995 Z T POLITIKA / POLEMIKA O PREDČASNIH VOLITVAH p 1PRODI PREDSTAVIL TEZE OLJKEh Kartel ostro zavrnil roko, ki mu jo je ponudil Romano Prodi Berlusconi in Fini hočeta takoj na volišča, KDC pa je neodločen RIM - Oljka je predlagala, da bi odložili predčasne politične volitve vsaj do maja in tako jamčili kontinuiteto v polletju, ko bo Italija krmarila Evropsko unijo. Toda odgovor Kartela svoboščin je bil negativen. In istočasno se je izjalovila tudi možnost, da bi Kartel in leva sredina izoblikovali skupno resolucijo o smernicah za evropsko polletje. Koaliciji sta si spet narazen in vse kaže, da so volitve skoraj neizogibne. Romano Prodi in Wal-ter Veltrom sta včeraj sklicala voditelje vseh komponent Oljke, da bi se dogovorili o programu in bi se obenem pomenili tudi o skorajšnjih volitvah. Komponente so osvojile torkov Prodijev predlog, da bi odložili volitve vsaj do maja. Na ta način bi odložili volitve za šest mesecev in omogočili sedanji italijanski vladi, da krmari državo in tudi Evropsko unijo do konca evropskega polletja. »Naš predlog bi omogočil, da država premosti evropsko polletje brez vladnih kriz,« je povedal Prodi in dodal, da pričakuje uradni odgovor Kartela. Skupno z Veltronijem je povedal, da v primeru negativnega odgovora Silvia Berlusconija in njegovih zaveznikov ni druge rešitve kot predčasne volitve. S tako usmeritvijo je soglašal tudi tajnik D SL Massimo D’Ale-ma, medtem ko bi se predstavniki manjših komponent zadovoljili tudi s pozitivnim odgovorom dela Kartela. Premier Lamberto Dini je iz Firenc, kjer se je sreCal z britanskim kolegom Johnom Majorjem, sporočil, da ocenjuje poskuse dogo- varjanja kot pozitiven premik, ki bi lahko zagotovil kontinuiteto vodstva v evropskem polletju. Toda Kartel svoboščin je predlog zavrnil. Na srečanju, ki se ga nista udeležila tajnik in predsednik Krščanskega demokratskega centra, je Kartel sklenil, da zavrne predlog Oljke. »Dim mora odstopiti takoj po odobritvi finančnega zakona, kot se je obvezal v parlamentu,« je dejal predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je ocenil kot nesprejemljiv predlog Oljke. »Takoj po odstopu moramo na volitve,« je podčrtal Fini. Z njim je povsem soglašal Berlusconi, ki je dodal, da postaja »nategovanje vrvi o datumu volitev že groteskno«. Tudi zanj so takojšnje predčasne volitve edina rešitev. Tudi tajnik CDU Rocco Butti-glione je ocenil, da predlog Oljke ni sprejemljiv. Kljub temu pa se ni opredelil za takojšnje volitve, ampak si je zaželel jasnega vsebinskega dogovora med Oljko in Kartelom, ki bi zagotovil večjo avtoriteto vladi. Krščanski demokratski center pa z odgovorom še Caka. »Nočemo dan za dnem odgovarjati na vprašanje o vohtvah, vzeli si bomo Cas za premislek,« je dejal Francesco D’Ono-frio, ki je edini sodeloval na srečanju in ki je po poročanju očividcev zapustil sejo dokaj nejevoljen. »Stališče Kartela še ni jasno, saj niso soglasni,« je zveCer komentiral Prodi. Predčasne volitve so verjetne, za dokončen odgovor pa bo treba počakati na razpravo, ki se bo razvila v parlamentu po Dinije-vem odstopu. Romano Prodi (levo) in Silvio Berlusconi (telefoto AP) »Vladni program za izhod iz krize in vstop v Evropo« 88 tez Oljke bo zdaj predmet najširših posvetovanj RIM - »Program za moderno in pravično Italijo«: to je skupni naslov 88 tez, ki jih je včeraj voditelj Oljke Romano Prodi orisal svojim levosredinskim zaveznikom. Teze obravnavajo najrazličnejše sektorje, od institucionalnih reform do pravosodja, od tržnega gospodarstva do zaščite narave, od evropske politike do reforme šolstva. »Naše teze,« je dejal Romano Prodi na tiskovni konferenci po srečanju s predstavniki levosredinskih sil, »niso osnutek volilnega programa, pac pa so osnova našega vladnega programa«, cilj Oljke pa je »izhod iz krize in vstop v Evropo.« Vseh 88 tez bo zdaj predmet razprav v skupščinah Oljke, nato pa na programski konvenciji, ki bo na sporedu januarja. »Vladni program,« je še dejal Prodi, »ne prodaja utvar ali sanj, ampak predlaga možne in med sabo kompatibilne akcije, kajti italijanska družba ni veC pripravljena zaupati demagogiji desnice in pouličnim prodajalcem izobilja.« Na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi VValter Veltroni, je Prodi v odgovor na vprašanja novinarjev priznal, da je najbolj sporna točka programa zadevala prav vprašanje izvolitve predsednika vlade in da je predlagana rešitev poskus sinteze med različnimi stališči, ki jih ni bilo mogoče popolnoma uskladiti. V tezah Oljke je namreC rečeno, da premier sicer ne bo neposredno izvoljen, vendar bo moralo ime kandidata za premiera biti natisnjeno na glasovnici skupaj z imenom kandidata v posameznem enomandat-nem okrožju. Premier bo moral tudi imeti podporo parlamenta, zamenjava vladne večine pa bo možna le preko novih volitev. Predsednik republike bo imel prvenstveno vlogo garanta, teze pa vsebujejo predlog, da bi ga volili direktno. Prodi je tudi poudaril pomen tržnega gospodarstva, ki pa mora imeti jasna in prozorna pravila. Država bo v tem pogledu imela vlogo razsodnika, ki ne posega direktno, pač pa zagotovi spoštovanje pravil. 88 tez je razdeljenih na devet velikih poglavij, od katerih prvo obravnava problem novega ustroja države oziroma prehoda k novi republiki na osnovi referendumskih izidov. Oljka med drugim predlaga spremembo senata v zbornico dežel, v kateri naj bi sedeli predstavniki deželnih stvarnosti, ki bi pa obranih tudi svoje krajevne funkcije. Druga poglavja zadevajo vprašanja sodstva (Oljka poudarja, da morajo javni tožilci ostati sestavni del sodstva), zunanjo politiko s posebnim poudarkom na Evropi, pravila, zelo obširno in natančno pa je tudi poglavje o davčni politiki in o tem, kako zatreti davčno utajo. FIRENCE / KDAJ IN KAKO V MONETARNO UNIJO Soglasje Dini-Major FIRENCE - Leta 1999 bi se morala zaCeti tretja faza izgradnje Evropske gospodarske in monetarne unije. Ker pa v skupini držav, ki bodo uvedle skupno denarno enoto, ne bodo že od samega začetka vse Članice EU, se zastavlja vprašanje, kakšnemu riziku bodo morebiti izpostavljene »zamudnice«. Zaradi tega sta na včerajšnjem vrhu v Firencah predsednik italijanske vlade Lamberto Dini in britanski premier John Major soglasno zahtevala speljavo ustrezne študije. »Ne gre za to, da se uresničitev monetarne unije upočasni ali pospeši, temveč za to, da se pri tem uporabijo pravilne metode,« je poudaril Major, »kajti biti bomo morali gotovi, da se Evropa v celem zaveda posledic, ki jih bo imela odločitev manjšine na večino članic.« Po dvostranskem sestanku, ki so se ga udeležili še zunanja ministra Agnellijeva in Rifkinf ter notranja ministra Corcione in Portillo, je Dini povedal novinarjem, da je na problem opozoril že ob septembrskem zasedanju Evropskega sveta v Majorci in da bosta z Majorjem to storila tudi na prihodnjem sestanku ES v Madridu in še na medvladni konferenci, ki bi morala biti v Turinu spomladi 1996. Državnika sta obravnavala tudi mirovni sporazum o Bosni in obnovo ondotnih območij. Dini in Major sta se v Firencah dala slikati pred Michelangelovim Davidom BIVŠI ESESOVSKI OFICIR OBTOŽEN POKOLA PRI ARDEATINSKIH JAMAH Priebke: danes odločitev o procesu Vojaško sodišče bo sklepalo o formalnem odprtju sodnega postopka RIM - Pred rimskim vojaškim sodiščem za predhodne preiskave se bo danes odigralo pomembno poglavje prigode, katere protagonist je Erich Priebke, bivši esesovski oficir, ki je obtožen, da je bil med glavnimi krivci za pokol v Ardeatinskih jamah, kjer so nacisti pobili 335 oseb. Sodišče bo moralo namreč odločati, ali naj se formalno sproži proces, ki bi utegnil biti eden zadnjih velikih procesov zaradi zločinov proti Človeštvu, ki so jih pred pol stoletja zakrivili nacisti in njihovi pomagači. Kot je pred kratkim izjavil rabin Marvin Hi er z newyorškega Centra Simon VViesenthal, bodo danes »oči sveta uperjene v Italijo«. Njegova napoved se že uresničuje, saj bo današnji preliminarni obravnavi sledilo na desetine novinarjev z vsega sveta, medtem ko bo na stotine ljudi, med njimi tudi potomci žrtev, pred palačo na Ul. delle Milizie, kjer ima svoj sedež vojaško sodišče, Čakalo na razsodbo. Sorodniki žrtev pa bodo prisotni tudi v sodni dvorani v pričakovanju, da bo sodišCe uslišalo njihovi zahtevi, da bi se udeležili procesa kot prizadete stranke. Enako zahtevo so postavile tudi Zveza židovskih skupnosti v Italiji ter rimska Občina in Pokrajina. Vojaški kazenski zakonik za zdaj ne predvideva te možnosti, zadnjo besedo o tem vprašanju pa bo vsekakor imelo samo sodišCe. »Proces proti Priebkeju bo izrednega pomena,« je dejal prej omenjeni rabin Hier, »ne samo, ker je bil esesovski oficir v Italiji, ampak tudi ker je v Berlinu sodeloval z Eichmannom pri snovanju “končne rešitve” za židovski problem.« Glede Priebkejeve vloge zagovarjata seveda obtožba in obramba povsem nasprotujoči si tezi. Po obtožnici je bil Priebke krvoločni zločinec, ki se ni samo udeležil zverinskega pokola v Ardeatinskih jamah, ampak je bil tudi eden od najožjih Kapplerjevih sodelavcev ter je tudi sam sodeloval pri »zasliševanjih«, kot je eden od preživelih iz zaporov v Ul. Tasso, Arrigo Paladini, povedal sodnikom. Obramba, ki jo sestavljajo odvetniki Pedro Bian-chi, Enrico Baccino in Andreas Schultz, pa trdi, da je bil Priebke samo neznaten člen v nacističnem kolesju in da kot oficir ni imel nobene možnosti, da bi ne ubogal ukazom nadrejenih. Pač pa se obramba boji »demonstrativne razsodbe« pod vplivom »protifašistično usmerjenega javnega mnenja,« kot je dejal včeraj argentinski odvetnik Pedro Bianchi ob svojem prihodu v Rim, da bi sodeloval z drugima dvema Priebkejevima odvetnikoma. Bianchi je zjutraj obiskal svojega varovanca v zaporu v trdnjavi Boccea, kjer je Priebke zaprt od 21. novembra. Odvetnik je novinarjem povedal, da je zdravstveno stanje bivšega esesovskega oficirja zadovoljivo, medtem ko je psihološko zelo potrt. »Ne more razumeti,« je dejal Bianchi, »da hočejo oficirju soditi zaradi tega, ker je izvrševal ukaze.« Bianchiju je Priebke tudi povedal, da v zaporu z njim ravnajo vljudno in spoštljivo, da ima na razpolago dve sobi s kopalnico in da je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom zaradi problemov s srcem. Odkar je v Italiji, je vzljubil »cappuccino«, ki ga z užitkom spije vsako jutro. BOJ PROTI AIDSU Četrtek, 7. decembra 1995 3 RIM - Vest, da sta dve znastveno raziskovalni skupini odkrili faktorje, ki uničujejo virus aidsa, je vceraj presenetila znanstvene kroge, za milijone ekuzenih pa je to prva pozitivnejša vest zadnjega desetletja. Odkritje prihaja namreč iz dveh uglednih laboratorijev, in sicer: iz laboratorija za virologijo niarylandske univerze v baltimori, ki ga vodi Ro-uert Gallo, in z Inštituta Paul Erlich v nemškem Langnu, ki ga vodi nemški virolog Reinhart Kurth. ^ba znanstvenika, ameriški in nemški, sta priznani osebnosti v razsikavah e aidsu, njuni deli pa bosta 'upeno objavili ugledni reviji Science in Nature. Robert Gallo je včeraj Povedal, da se jim je dobesedno nasmehnila sreča, tako da so v treh »nedolžnih in nesumljivih« molekulah prepoznali narav-Uega sovražnika aidsovih virusov. Znastveniki že nalj časa poznajo sestavine, Pospešujejo razmnoževanje virusa HTV, prav tako sestavine, ki vplivajo na P°speševalnike, težave pa Uastajajo pri sestavinah, ki ^Posredno napadajo virus aidsa. V njegovem laboratoriju so torej prvič odkrili sestavine, ki neposredno inhibirajo virus in to po Vsej verjetnosti celo fiziološko. Te v Baltimori odkrite sestavine so molekule Rantes, Mip 1 alfa in Mit 1 °eta, ki spadajo v isto družino tako imenovanih kemiokin (citokin). Sele Pred nekaj leti so odkrili njihovo vlogo v vnetjih, nihče pa ni niti posumil v njihove protiviralne sposobnosti, tako da so bile res “nedolžne in nesumljive«, le molekule nastajajo v Irmfocitih CD8, ki se nahajajo v našem limfnem srstemu in so neke vrste va- Epohalno odkritje ameriških in nemških znanstvenikov AIDS Število primerov aidsa pri odraslih in otrocih (od začetka osemdesetih let do konca 1.1994) Oceanija 0,5% Azija 2% Afrika 34% Evropa 12,5% Oceanija 1% ZDA 39% Afrika 70% Amerika (razen ZDA) 12% Amerika (razen ZDA) 9% Evropa 4% Uradno: 1.025.073 VIR: program AIDS pri MOZ Ocena: več kot 4.500.000 rovalne snovi proti bakterijskim strupinam. Obnašajo se kot magneti, ki k vnetjem privlačijo limfocite in monocite. Sedaj pa so po Gallovih trditvah laboratorijsko dokazali tudi njihove protivirozne značilnosti. Te tri molekule so namreč Zavrle bohotenje virusov HIV 1, HIV 2 in SIVI. Iz prvih Gallovih ugotovitev je razvidno, da so te molekule uspešne le v prvem obdobju okužbe, kasneje pa niso več kos svoji nalogi. Gallo je prepričan, da so torej odkrili tisti faktor limfocitov CD8, o katerem je že pred devetimi leti govoril kalifornijski raziskovalec Jay Levy. Levyjevo hipotezo so do sedaj zaman poskušali dokazati, ker niso odkrili snovi, ki bi jo potrjevala. Kot rečeno, je včerajšnja vest presenetila znanstvene kroge, ki so kot običajno skrajno previdni v praktičnih ocenah odkritja Gallove znanstvene ekipe. Eden od lili Gallovih sodelavcev, Italijan Paolo Lusso, je včeraj povedal, da njihovo odkritje odpira novo pot, ki bi lahko omogočila, da bi nadzorovali razmnoževanje virusa HIV. Seveda bo treba počakati še nekaj let, da bodo te kemiokine testirali na živih organizmih in nato na človeku. Na uspešno zdravilo proti aidsu bo torej treba počakati še nekaj let. Po njegovem pa se sedaj odpira novo poglavje v boju proti aidsu. —llltli Italijanski imunolog Fernando Aiuti, ki je eden od najbolj vnetih borcev proti aidsu, je včeraj navajal, da bodo potrebovali vsaj tri leta preden bodo ugotovili, kakšne stranke učinke povzročajo te molekule v človeškem organizmu. Podobne ocene so dajali tudi drugi italijanski znanstveniki, ki svarijo pred preuranjenim optimizmom, a priznavajo, da je Gallo odprl pomembno pot pri razumevanju mehanizmov, ki od prvotne okužbe pripeljejo do smrti zaradi aidsa. Za razliko od Gadovega odkritja so podatki o odkritju Rainharda Kmtha bolj skopi, a iz skromnih podatkov nemške agencije DPA je razvidno, da Kurthovo odkritje ni v nasprotju z Gadovim, saj ga v neki meri celo dopolnjuje. Nemški virolog je za izhodišče vzel ugotovitev, da za razliko od drugih opic neka posebna opičja vrsta ne zboli zaradi aidsa kljub okužbi z virusom SIVI (neke vrste opičji HTV). Pri teh opicah so ugotovili prisotnost beljakovinske molekule interleukin-16 (11-16), ki podobno kot »Gadove« kemiokine nastaja v limfocitih CD8. Tudi 11-16 preprečuje razmnoževanje virusa HIV. Zakaj, niso še pojasnili. Domnevajo, da pri virusu HIV blokira receptor, ki napade limfocit CD4. Tudi Kurthovo odkritje je dokazano v epruveti, tako da bo treba na konkretne rezultate pri laboratorijskih poskusnih kuncih in pri človeku počakati Se nekaj let. Vsekakor pa so vsi prepričani, da sta obe raziskavi vsaj nekoliko dvignili zastor nad pojavom tistih okuženih z virusom HIV, ki kljub svoji seropozitiv-nosti tudi deset in petnajst let po okužbi ne kažejo znakov aidsa. Njihov imunološki sistem se optimalno postavlja po robu virozi, tako da je število z virusom okuženih celic (limfociti CD4) povsem normalno. Prav ta pojav je študiral American Jay Levy, tako da je večina znanstvenikov prepričanih, da bi morali prav pri tako imenovanih »long-survivors« poiskati ključ za uspešni boj proti aidsu. Pri teh okuženih, ki ne zbolijo, so ugotovili prisotnost ogromnega števila protiteles, kar ni značilno za bolnike, pri katerih se seropozitivnost spremeni v aids. Znanstveniki ne izključujejo, da proizvodnjo teh protiteles omogočajo genetske značilnosti teh ljudi, ki so skoraj imuni za aids. Kot rečeno, naj bi prv pri teh »zdravih« seropozitivnih poiskali pravi ključ, Gallo in Kurth sta sedaj našla kar štiri take ključe, bržkone pa so še drugi. USTAVNO SODIŠČE / ZAVRNJEN PRIZIV BIVŠEGA PRAVOSODNEGA MINISTRA Odslovitev Mancusa ni protiustavna Sodišče je ocenilo, da je osebna nezaupnica v logiki parlamentarnega sistema - Zadnji ministrov opomin Bivši pravosodni mininister Filippo Man-cuso je bil poražen na ustavnem sodišču RIM - Nezaupnica, ki jo je senat izglasoval pravosodnemu ministru Fi-lippu Mancusu 19. oktobra, je bila upravičena. In prav tako je bil v skladu z ustavo sklep premiera Lamberta Dinija in predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, ki sta na osnovi nezaupnice Mancusu odvzela ministrski mandat. Tako je včeraj po osemurnem posvetu sklenilo ustavno sodišče in napisalo besedo konec pod sporno poglavje dela pravosodnega ministra Mancusa, ki je s svojimi napadi na milansko državno tožilstvo izzval veliko polemik v parlamentu in v družbi. Ustavno sodišče je v bistvu potrdilo pravilnost razmišljanja tistih, ki so menih, da je tudi osebna nezaupnica ministru možna in v skladu s temeljno italijansko listino. Utemeljitev sklepa ustavnega sodišča bo objavljena čez nekaj tednov. Glavne smernice pa je nakazal že včeraj predsednik Mauro Ferri med kratko novinarsko konferenco, med katero je seznanil javnost s sklepom ustavnih sodnikov. Ferri je dejal, da ustava sicer ne predvideva izrecno osebne nezaupnice posameznemu ministru, toda na osnovi 92., 94. in 95. člena, ki obravnavajo to vprašanje, je v logiki parlamentarne vlade dejstvo, da ima vsak od dveh domov parlamenta (ali oba skupaj) možnost zahtevati odstop ministra. »In če minister ne odstopi, ko mu parlament ni potrdil zaupanja, je jasno, da sta za njegovo odstranitev dolžna poskrbeti predsednik vlade in predsednik republike. Ustavni sodniki so zavrnili tezo ministra Mancusa, da je osebna nezaupnica protiustavna, ker je ustava izrecno ne predvideva. »Ce bi ta teza veljala,« je povedal Ferri, »potem bi ministra lahko odstranili samo, če sam odstopi ali odstopi vsa vlada.« Dejal je, da je po 95. členu ustave vsak minister član vlade, ki je kole-gialno telo, obenem pa tudi odgovoren za svoj resor. »Očitno gre v tem primem za politično, odgovornost,« je pojasnil Feni, »toda vsaka odgovornost mora na preverjanje. Politično odgovornost se preverja z zaupnico ah nezaupnico.« Predsednik ustavnega sodišča ni hotel povedati, ah so se sodniki soglasno opredelili za to tezo ali pa so bila mnenja deljena. Povedal je le, da je ustavno sodišče ocenilo Mancusov priziv kot umesten, ker mu je hotelo na to vprašanje jasno odgovoriti. Ob razsodbi ustavnega sodišča so se pohtične sile razdvojile kot v času, ko so progresisti zahtevali odstop pravosodnega ministra. »Sklep ustavnih sodnikov potrjuje, da smo izbrali pravilno pot, ki je bila povsem v skladu s temeljno državno listino,« je dejal predsednik progresističnih senatorjev Cesare Salvi. In tudi premier Lamber-to Dini je poudaril, da je »zelo zadovoljen, ker je bila priznana pravilnost ukrepov predsedstva vlade in predsedstva republike«. Povsem nasprotnega mnenja pa je bila ocena predsednika senatorjev NZ Giulia Macerati-nija, saj je po njegovem mnenju s to razsodbo ustavno sodišče osibilo vlado, ker »odslej kolegialnost vladnega odločanja ne bo več Ščitila ministrov, ki bodo tako izpostavljeni nevarnosti izsiljevanja parlamentarcev. Kaj pa trmoglavi Filippo Mancuso? Bivši pravosodni minister je sicer izjavil, da »spoštujem ta sklep kot bi spoštoval tudi morebitno razsodbo v mojo korist«. Ni pa mogel iz lastne kože in je tako predsedniku republike kot predsedniku vlade naslovil dvoumni opomin. »Scalfara bi rad prosil, da bi se srečala na Štiri oči, ko on ne bo več šef države in če bom tedaj Se živ. Predsednika vlade Dinija pa bi prosil, kot sem Ze zahteval, ko sem zapustil vlado, naj javno pove razloge, zaradi katerih je proglasil za tajne obtožbe, ki sem jih povedal na sejah vlade 4. in 17. julija. Dini naj pove, kateri je bil predmet mojih obtožb. Sam o tem ne bom spregovoril, toda oni lahko to storijo, ker je z razsodbo ustavnega sodišča moj primer rešen.« Mancuso se umika s političnega odra, pustil pa je zastrupljeno jabolko polemik. PISMA UREDNIŠTVU Se o šoli in zasedbah Z velikim zanimanjem sem prebrala vse komentarje dijakov različnih šol v zvezi z zasedbo in v vseh zaznala predvsem stisko in seveda tudi mladostno željo po spreminjanju dejanskega stanja. Seveda sem se najdlje ustavila ob prispevku Matije Jogana, ki spodbija bolj ali manj uspešno moja stališča. Prav odločno pa mu moram oporekati v vrednotenju pomena Glasbene matice. Lestvice pomembnosti so zelo tvegana zadeva. Naj mi dijak oprosti, če bom spet rekla, da je to že stara in oguljena praksa. Ko so po tej vojni obnavljali slovenske šole pri nas, se je veljavni italijanski funkcionar izrazil, da so imeli Slovenci vedno za sebi primerni šoli le učiteljišče in semenišče in torej drugih ne potrebujejo. Drugi (Slovenci) so spet rekli, da zahtevamo popolnoma samostojne šole in jih ne maramo sprejeti od zaveznikov. No, prevladala je zdrava pamet in dobili smo šole, ki delujejo kot živi organizmi vsa ta leta. Na Koroškem so zavezniške šole odklonih in posledice so vidne še danes. Sprejemam kritiko na račun poučevanja, a si dovoljujem trditi, da si dijaki le ne morejo lastiti pravice, da bi osporavah umestnost učenja (po lastni presoji) bolj ali manj pomembnih literarnih in zgodovinskih podatkov. Iz lastne prakse vem, koliko truda je treba vlagati v poučevanje, koliko znanja, skromnosti in spoštovanja do mladega človeka. Najlepše pa profesor uči v razredu, v katerem najde odziv in v katerem mu uspe vzpostaviti dopolnjevalni dialog z dijaki. Prepričana sem, da prekinjanje pouka, in to v odbodbju, ki je za delo v razredu najbolj plodno, ni v korist prav kvaliteti pouka. Precej skeptična sem tudi glede vedoželjnosti dijakov, ki se npr. tako smelo odpovedujejo veroučnim uram in raje zapravljajo svoj dragoceni čas z igranjem na karte. Tudi na različnih srečanjih in predavanjih zunaj šole, ki jih je pri nas mnogo, skoraj ni dijakov, ki bi lahko prav tam tudi dobih marsikatero prepotrebno informacijo in spodbudo. Prav zelo razumem željo po sodelovanju naših dijakov z italijanskimi. Mislim, da si za to sodelovanje prizadevajo dijaki že dolgo let. Meni se je tako ljubo spominjati šol, leta 1989/90, ko so v uspešno akcijo vstopili dijaki 5.a razreda in je bil zastopnik dijakov v Zavodskem svetu Aljoša Race. Vzpostavljena so bila srečanja z razhčnimi italijanskimi šolami, ki so se krepila tudi kasneje ob nekaterih projektih, ob tekmovanjih na DOSPih ter na glasbenih gledaliških nastopih. V to pot dosti bolj verujem. Nada Pertot Ob 30. letnici revije CPZ V nedeljo, 26. novembra, je potekala 30. revija pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. Nastopalo je šestnajst zborov v različnih zasedbah. Število nastopajočih je letošnje leto bistveno večje, kot zadnja leta. Kaže, da je obdobje »krize« mimo. Razveseljivo je tudi, da se na odru spet pojavljajo mladi pevci in mladi zborovodje. Namen mojega pisanja ni ocena nastopajočih, ampak ocena tistih, ki to revijo organizirajo, to je Zveze cerkvenih pevskih zborov. Na programskem lističu je na zadnji strani slavospev organizatorjem, ki trdijo, da so vsa ta trideseta leta delali prizadeto in predano, skratica, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo njihovega garaškega dela. Vsi, ki malo bolj od blizu poznamo delo oz. delovanje društev in v sklopu njih tudi delo zborov, lahko mimo trdimo, da bi se lahko odvijale revije in podobne organizacije nastopov tudi brez Zveze. Ni lepo, da se nekdo kiti z delom drugih. Če ne bi bilo posameznikov, entuzijastov v društvih, če ne bi bilo zborovodij, ki so jih podpirala in jim stala ob strani društva, ne Zveza, potem tudi takih nastopov ne bi bilo. Društva so zalagala vsa ta delovanja iz lastnih stroškov. Ob tem se lahko samo vprašamo, kam so šla sredstva, ki jih je dobivala in jih še dobiva Zveza? Zbori so šele zadnji dve leti dobivali skromen prispevek za delovanje. Zborovodje pa dobijo od Zveze enkrat na leto in to ravno ob reviji zborov v Trstu prispevek, ki ga ne bom omenjal, ker me je sram. Res je, da Zveza organizira vsako leto nekajdnevno izpopolnjevanje pevcev in zborovodij v obliki seminarja. Vsi, ki smo se že udeležili takovrstnega izpopolnjevanja vemo, kaj in kako se tam dela. Sicer je pa to najbolj nazorno prikazal zbor udeležencev seminarja, ki je zaključil prvi del programa. Slavnostni govornik je nakazal, kje je srž problema. V Zvezi sedijo ljudje, častitljive gospe in gospodje, ki so v mladih letih ogromno naredili za kulturo na Tržaškem. Narobe je edino to, ker v svoj krog niso pustili nobene mlade pomoči. Med sabo imamo ogromno mladih, sposobnih in šolanih kadrov, ki niso imeli nobene možnosti, da bi se lahko uveljavih v okviru Zveze, zato so šli proč. Živeti v senci »mogočnih vseznalcev« res ni mogoče. Drugi problem so duhovniki, ki so tudi vključeni v Zvezo. Včasih so bili duhovniki nosilci kulture. Lepo jih je bilo videti med nastopajočimi. Sedaj so se umaknili in v miru uživajo v svojem »gospostvu«. Bog ne daj, da bi jih kdo v tem zmotil! Dandanes na veliko tarnamo, da ni mladih. Ni res! Mladi so, samo z njimi je treba delati, jim nuditi priliko, da se lahko uveljavijo. V njih je treba vlagati in jim zaupati, kajti le tako si lahko obetamo, da bomo še naprej uspešno delovah in preživeli kot kulturni narod. Prej ko bodo v Zvezi prišli do takšnega spoznanja - prej se nam obetajo lepši časi. A.S., Ricmanje Radio Trst A, Radiotelevizija TS1! Predlagam, da se čim-prej preimenuje deželno slovensko televizijo v TV Trst 1, da bo tudi uradno vsem znana vloga in namen "deželne” medijske postaje, ki ob vsaki priložnosti povsem sproščeno in dosledno potrjuje svoje "odprto, široko in ne-tržaškocentrično” obravnavanje manjšinske problematike. Spoštovani uredniki in vsi odgovorni za oddaje televizijske deželne postaje, ah ni že dovolj pomenljivo dejstvo, da so v glavnem vsi novinarji, napovedovalke, pomožno osebje, itd. Tržačani? Je morda potrebno potrjevati to značilnost pri samem programiranju, kot jasno izhaja tudi ob začetku novega niza oddaj, ki jih seveda vodi tržaški zunanji sodelavec, na katerih se obravnavajo razni aspekti manjšinskega utripa s sodelovanjem tržaških gostov, z intervjuji znanih tržaških italijanskih osebnosti in vse to s pomočjo pristnega slovenskega tržaškega dekleta, ki je bilo izbrano na izboru številnih seveda tržaških mladenk (kot je podrobno poročal Primorski dnev- nik). Če sledimo taki logični sosledici, postane tudi povsem razumljivo in opravičljivo, da se ta niz oddaj napove kar na tržaški strani P.D. (dne 18. nov. 95 in 2 dec. 95) kot, da sploh ne bi Zeleh imeti deželne razsežnosti in ne bi bile oddaje namenjene celotnemu manjšinskemu prostoru! Verjamem sicer, da vse to ni v slabi veri, vendar Vaše naravno nagnjenje in Vaša forma mentis žal vse premalo upoštevata izven-tržaško okolje. Potreben bo torej določen napor, da se preboli ta zelo razširjen virus, za kar Vam svetujem, da čimprej pripravite oddajo na to temo z naslovom: "Tržaškocentrizem, ah je to zares huda bolezen? « V alternativi pa naj se kar pogumno spremeni uradni naziv slovenske televizije v TV Trst 1! S spoštovanjem Livio Semolič Slovenci in Židje Izrabim priložnost postavitve na naš oder pretresljivega Taborijevega Mein Kampfa, da odgovorim na gloso »Korenine atentata na Rabina« izpod peresa univerzitetnega profesorja dr. Jožeta Pirjevca (PD 9.11.95). Prof. Pirjevec najde samosvojo razlago, kako to, da se je komemoracije za Rabinom v tržaški sinagogi udeležilo le pičlo število Slovencev: »Očitno gre tudi za bolj ah manj zavestno zamero, ki jo Slovenci čutimo do tržaških Zidov, da so se vedno istovetili z najbolj napadalnim italijanskim iredentizmom in se z nami niso čutili solidarni niti v trenutku, ko so delili isto usodo preganjane žrtve.« Težko mi je verjeti, da prof. Pirjevec izraža mnenje oziroma govori v imenu vseh tržaških Slovencev (Slovenci čutimo...). To bi pomenilo posplošiti zamero do današnje nebogljene 624-članske skupnosti tržaških Zidov, kvečjemu potomcev iredentistov. Sicer pa je težko verjeti, da je bilo vseh takratnih 6.000 Židov z otroki vred ireden-tistično nastrojenih. Kaj pa potomci italijanskih iredentistov? Ali so tudi oni deležni take Pirjevčeve zamere? In - spekulamo - naj bo potem upravičena bolj ah manj zavestna zamera, ki jo zaradi fojb čutijo nekateri Italijani do Slovencev? Ali gre za novo inačico »kolektivne krivde«? Ali naj bi to veljalo za naslednjih dva tisoč let? Od profesorja zgodovine bi tistih besed, zapisanih v glosi, nikoli ne pričakoval, še manj od intelektualca. Fihp Fischer Slovenski tv-dnevnik Ral: »Tako je govoril Zarathustra«... Zdi se, da napačna poročila o Slovencih tako v Trstu kot v dežeh nemoteno trajajo še naprej; značilen primer za to je sporočilo, v katerem tajnik gibanja Mo-vimento giovani per Trieste ironizira slovenski tv-dnevnik Rai, predstavljaje si, da je zelo gledan, glede na »neobstoječe število njegovih gledalcev« (sic!). Toda, gotovo je, da Slovenci obstajajo (v Trstu, kot na Goriškem in v Benečiji), bodisi taki, ki so ponosni na svojo narodnost, kot drugi, ki po celih desetletjih asimilacije ohranjajo vendarle še spomin na svoje korenine. Med same »očete ustanovitelje« Liste za Trst (ki ji pripada omenjeni Movi-mento giovani) je tudi Manho Cecovini, odvetnik in pisatelj, prej tudi župan Trsta in evropski parlamentarec. Njegovi predniki izhajajo iz prijaznega sela Čehovini v dolini Branice, nedaleč od Štanjela. Med njimi se je odlikoval še zlasti Andrej Čehovin, častnik v vojski Radeckega, z največ odlikovanji, v zmagovitem pohodu v Italijo 1948-49. Z enim samim zamahom »čarobne palice« (ah bolj jasno: po kraljevem odloku) je »barbarsko« češko-slovensko ime Čehovin postalo najbolj pristno italijansko Cecovini... Vendar pa mimo posameznega primera obstaja tudi stvarnost, ki je na noben način ni mogoče ponaredih; že popis leta 1910 je prikazal etnično stanje v Jadranskem primorju: na območju Trsta je takrat živelo 118.355 Italijanov, državljanov avstrijsko-ogrskega cesarstva (52% prebivalstva) in 58.247 Slovencev (25%), ki so tvorih 13% prebivalstva v središču mesta, in 48% v predmestjih ter skoraj 90% v okohci. V Gorici je bilo Italijanov več ah manj 15.000 (54%), Slovencev pa 10.000 (36%), in Slovencev v Beneški Sloveniji (kjer so Nadiške doline zgodovinsko, kulturo in jezikovno jedro) jih je bilo leta 1914 kar 52.003, kot navaja italijanski statistični letopis. Slovensko prebivalstvo v Trstu, Jadranskem Primorju in v Benečiji je postalo žrtev načrtnega preganjanja: savojska in fašistična Italija je programirala njegovo izničenje s prepovedjo njih jezika, kulture ter narodnosti. Zato so tu ljudje iskah osnovne pogoje za preživetje drugod po svetu, bodisi tvarne kot tudi duhovne in kulturne: skoraj 70.000 Slovencev in Hrvatov se je izselilo v kraljestvo SHS (ustanovljeno leta 1918), drugih 30.000 je odšlo v Južno Ameriko, in 5.000 še v druge evropske države. Današnje številčno stanje Slovencev v dežeh Furlanija-Julijska krajina se ocenjuje ustrezno na 100.000 oseb: okoli 50.000 v pokrajini Trst, skoraj 30.000 v pokrajini Videm in bolj ali manj okoli 18.000 v pokrajini Gorica (glede na podatke, ki jih je leta 1985 objavil Slovenski raziskovalni inštitut). Slovenci torej obstajajo (vse kaj drugega kot »absolutno nepomembno število«!). In je tudi povsem očitno predvidevati, da z zanimanjem sledijo deželnemu tv-dnevniku v svojem jeziku, kamor pač njegova oddaja seže. Res pa je, da so Slovenci v pokrajini Videm v tem pogledu diskriminirani, ker omenjenega dnevnika za sedaj še ne morejo gledati. Glede na to bi si seveda želeli, da se čimprej odpravi ta pomanjkljivost v javnem obveščanju. A kaj se dogaja, direktor deželnega časnikarskega sedeža Piero Vigorelh (ki ga, v preostalem, naslavlja z znakom: »Tako je govoril Zarathustra«, po simfonični pesnitvi Richarda Straussa) namerava prihodnji teden oddajati - za veselje ljudi iz Beneške Slovenije - tv-dnevnik... v nemščini, katerega pripravlja sedež južno-tirolske Rai v Bocnu... Dr. Sergio Pipan Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Tist, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER M - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višma 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član itahjanske zveze časopisnih založnikov FIEG GLOSA Italija velika sila, a le v odnosu do Slovenije Jože Pirjevec Zadnje tedne veliko predavam po raznih severnoitalijanskih mestih in mestecih o bosanski krizi in o razmerah v prostoru bivše Jugoslavije. Po navadi me vabijo medse knjižnice pa tudi dobrodelne organizacije, katerih člani so se angažirali v pomoč od vojne prizadetim ljudem v Bosni in Hercegovini in žele po tej izkušnji bolje razumeti, kaj se v deželi pravzaprav dogaja. Navadno gre za zelo hvaležno publiko, ki mi je pomagala, da odkrijem, kako zdrava, pogosto celo plemenita je severnoitalijanska provinca, koliko energij skriva v sebi, pa tudi kako velik je razkorak med to stvarnostjo in političnim razredom, ki jo predstavlja. V teh kontaktih se večkrat sproži tudi problem odnosov med Slovenijo in Italijo, pri čemer je zanimivo, da v njem na italijanski strani ni tistega čustvenega naboja, ki bi ga pričakoval: Slovenija je v bistvu za te ljudi neznanka, ki jih le obrobno zanima, saj se jim zdi pomembnejše to, kar se dogaja v srbsko-hrvaškem-bošnjaškem prostoru. Le včasih se oglasi kakšen starček, ki je bil med vojno v Sloveniji, in nadrobi nekaj spominov na tista leta, ali kakšen levo usmerjeni mladenič, ki nam ne more odpustiti, da smo se uprli Beogradu in stem minirali Jugoslavijo. Poglavitni problem, ki si ga postavljajo moji poslušalci, zadeva navadno vprašanje, ali je bilo primerno in potrebno, da je Nemčija tako zgodaj priznala Slovenijo in Hrvaško, ali nam vsem skupaj ne grozi imperializem Velike Nemčije, ki da hoče zavladati Evropi. Ta strah je v določenem smislu po mojem tudi poglavitni vzrok za sodobna razhajanja med Rimom in Ljubljano. V Rimu imajo že dolgo časa občutek, da postaja njihova vloga v Evropi vedno bolj skromna in obrobna in da morajo na to dejstvo na kakšen način reagirati z uveljavitvijo svojega vpliva v jadranskem, podonavskem in balkanskem prostoru. Prva poteza v tej politični igri je bila že leta 1989 ustanovitev tako imenovane Pen-tagonale, ki se je pozneje prelevila v Srednjeevropsko pobudo a je zaradi spremenjenih mednarodnih razmer izgubila večino svojega političnega pomena. Drugi odgovor pa je bil v zadnjih dveh letih poskus, da bi Italija znova dobila svoje izgubljene postojanke v Istri in Dalmaciji, na račun seveda Slovenije in hrvaške ter s pomočjo Srbije, ki naj hi postala - tako kot je prerokoval že ideolog tržaškega iredentizma Ruggero Fauro Ti-meus - njen zaveznik in mlajši partner na Balkanu. O zakulisnih razsežnostih tega načrta lahko samo sklepamo iz skromnih zunanjih znakov, ki so nam na voljo: toda že dejstvo, da je gospa Agnelli na začetku tega tedna med svojim obiskom v Sarajevu obiskala tudi srbsko stran, ne da bi o tem obvestila svoje bošnjaške gostitelje, nadvse zgovorno priča o določeni usmeritvi rimske vlade. Usmeritvi, ki je sicer že doživela svoj poraz v trenutku, ko so se v igro vmešale ZDA in potisnile Srbe s hrbtom ob zid. Očitno je namreč, da je bila z zmago hrvaške »Oluje« in s poznejšimi diplomatskimi potezami, ki so pripeljale do Daytonskega miru, Italija povsem izločena iz igre, kar je še potrdilo njeno današnje obrobno mesto na evropskem priro-zišču. Od tu tudi njena protislovenska gonja, saj je Slovenija - zgleda - še edina država, nasproti kateri lahko igra vlogo velike sile. V tem konk-tekstu bodo morali v Ljubljani skrbno premisliti, kakšne bodo njihove naslednje poteze, kajti zares bi bilo žalostno, da bi iz lastne nespretnosti utonili zaradi nevihte v kozarcu vode. TRST / V DRUGI POLOVICI MESECA RAZPRAVA V SKUPŠČINI POGOVOR S KOORDINATORJEM PRODIJEVIH ODBOROV Proračunsko soočenje v deželnih komisijah Tiskovna konference odbornikov Lepreja in Puiaftija Oljka uspeva tudi na Videmskem Fausto Minisini meni, da bo do konca leta v deželi že najmanj 150 Prodijevih odborov TRST - V svetovalskih komisijah deželnega sve-ta se bo v ponedeljek, H- decembra pričela Proračunska razprava, Rakar bosta osnutek pro-raCuna in finančnega zakona romala v deželni svet. Ce ne bo večjih zapletov, bo deželni fi- nančni zakon odobren v cetrtek, 21. ali najkasneje v petek, 22.decembra. Proračun pred-stavlja, kot znano, temeljni politični preizku-sRi kamen za odbor predsednika Sergia Ce-c°ttija, ki ima za sabo jl°kaj solidno politično in številčno večino. Temeljne smernice Proračunskih dokumen-i°v je Cecotti, v spremst-Vu odbornika za finance Oscarreja Lepreja in odbornika za načrtovanje Maria Puiattija, včeraj orisal na seji prve sveto-valske komisije, ki ji Predseduje Mario Martini (Ljudska stranka), predstavitve proračuna m finančnega zakona so Se udeležili predsedniki pse rednih svetovalskih komisij. Lepre in Puiatti sta nato proračun predstavi-*a tudi novinarjem. Posedala sta, da ima Deže-la v triletju 1996-1998 na razpolago tri tisoč Petsto milijard lir, od katerih jih bo približno 30 odstotkov (nekaj vec kot tisoč milijard) namenila investicijam za gospodarski sektor. Preostala sredstva bo uprava namenila zdravstvu in so- eialnemu skrbstvu (870 milijard), okolju in načrtovanju teritorija (635 milijard), šolstvu n pok-Lcnemu izobraževanju (497 milijard) ter javnim Upravam (473 milijard). Odbornik Lepre (Ljudska stranka) je poudaril, da namenja finančni zakon veliko pozornost Problematiki decentrali-Zacije, pri Čemer bo .ezela z izrednimi pose-§i pomagala občinam za ppajemno sodelovanje. V bistvu hoče uprava spodbujati nastajanje konzorcijev med občinami, s katerimi bi uprave racionalizirale nekatere Odbornika Mario Puiatti (desno) in Oscarre Lepre na včerajšnji novinarski konferenci VIDEM - »Ce bomo na prihodnjih parlamentarnih volitvah znali uresničiti isto strategijo, ki smo jo izpeljali na zadnjih upravnih volitvah, ko smo se uveljavili v veliki večini mest, bomo zmagali skoraj v vseh volilnih okrožjih«. Takšno je mnenje Fausta Minisi-nija, deželnega koordinatorja Prodijevih odborov, ki smo ga srečah na sedežu gibanja v strogem videmskem središču. Minisini je aktivno politiko pustil leta 1983, ko je iztopil iz takratne komunistične partije (bil je načelnik svetovalske skupine KPI v Občini San Daniele del Friuli) in iz vodstva zadruge »Lega Cooperative« ter se posvetil samostojnemu poklicu kot svetovalec dela. »Pohtiki sem se približal v Času, ko smo se v Italiji z referendumom odločali za eno samo preferenco; z vstopom Prodija na poUtiC-no sceno, pa sem med prvimi v deželi začel delati v okviru tega gibanja«. Bi nam lahko ocenil dosedanje delo Prodijevih odborov? »Naša začetna skrb je bila predvsem ta, da bi okoli sebe zbirali ljudi, ki so bili pohtiCno naravnani v smeri leve sredine. Na tej osnovi smo zaceh ustanavljati prve Prodijeve odbore, ki jih je danes v deželi že skoraj 100. Naš cilj pa je, da jih bomo do konca leta sestaviti najmanj 150. Kar zadeva članstvo, lahko reCemo, da se bližamo številki 5.000, trikrat vec pa je tistih, ki “od zunaj” podpirajo naše gibanje. To, kar zadeva Prodijeve javne servise, kot je npr. smetarska služba. Veliko pozornost bo Cecottijeva uprava namenila tudi izvajanju deželnega zakona o preustroju zdravstva, ki bo najbrž sredi prihodnjega leta predmet deželnega referenduma, za katerega je v teku zbiranje podpisov. V bolnišnicah bo po novem manj razpoložljivih mest, za kar bo treba okrepiti druge zdravstvene in socialne strukture, kot npr. oskrbo na domu in sprejemne centre za ostarele ter onemogle. Odbornik Puiatti (Zelena lista), ki v deželni vladi skrbi za načrtovanje teritorija, je namenil pozornost načrtovani ustanovitvi nove deželne agencije za zaščito okolja, ki predstavlja neke vrste cvet v gumbnici zelenih in naravovarstvenikov. Zeleni so prav z ustanovitvijo te agencije pogojevali politično sodelovanje v Ce-cottijevi koaliciji. Proračun namenja za ustanovitev tega novega telesa milijardo in pol lir. Puiatti je tudi omenil potrebo po oblikovanju novega deželnega energetskega plana,' izredne posege za razvoj goratih območij ter investicije za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. n BENEČIJA / V ŠPETRU ODPRTJE RAZSTAVE O ARHITEKTURI NA KOROŠKEM n »Ta hiša je moja, pa vendar moja ni« V okviru pobude »Spoznajmo se« so tudi vrteli prvi koroški igrani celovečerni film SPETER - Z razstavo in filmskim večerom so v Spetru uvedli zanimivo pobudo. »Spoznajmo se«, ki jo prirejata kulturno društvo Ivan Trinko in Studijski center Nediža in ki je namenjena kulturni ustvarjalnosti Slovencev na Koroškem. V Beneški galeriji so odprli razstavo z naslovom »Ta hiša je moja, pa vendar moja ni«. Razstavno delo ponuja prerez arhitekturnih in stavbarskih značilnosti območja, kjer Živijo Slovenci na Koroškem, to je Roža, Podjune in Zilje. Nastavljeno je na podlagi raziskovalnega dela prof. Petra Fi-sterja. Ob tej priložnosti je arhitekt Renzo Rudi izpostavil dejstvo, kako razstava o arhitekturnih značilnosti kaze na določeno afiniteto beneškega in koroškega prostora. Predsednik Slovensko kulturno-krščanske zveze Janko Zerzer je omenil vrsto pobud, ki so jih uresničili, da bi ovrednotili bogatost slovenskega kulturnega izročila. Pomen te pobude je pozdravila tudi podžupanja iz Spetra Bruna Dorbold. Drugi del večera pa je bil namenjen prvemu koroškemu igranemu celovečernemu filmu »Backup - slovenska beseda na Koroškem«. Delo je sestavljeno iz dveh delov: prvi je igrana doku- mentacija, v drugem delu je predstavljenih devet sodobnih koroških slovenskih avtorjev in sicer: Milka Hartman, Janko Messner, Andrej Kokot, Florjan Lipuš, Gustav Januš, Janko Ferk, Jani Osvvald, Maja Haderlap in Fabjan Hafner. Pred samim predvajanjem je prisotne v imenu prirediteljev pozdravil predsednik kulturnega društva Ivan Trinko Marino Ver-tovec. Projekt »Spoznajmo se« bodo ■sklenili v soboto, 16. decembra, ko bodo ob 20.30 v špetrski občinski dvorani predstavili gledališko delo »Je zemlja naša last«, ki jo je zrežiral Marjan Bevk, nastopa pa mladinska in lutkovna skupina iz Šmihela. Rudi Pavšič Na sliki (z leve) Bruna Dorbold, Renzo Rucli in Janko zerzer na odprtju razstave »Ta hiša je moja, pa vendar moja ni«. odbore. V zadnjih tednih pa si prizadevamo, da bi tudi v naši deželi utrdili strukture Oljke, to je pola, ki se bo na volilni priezkušnji zoperstavil Berlusconijevemu in Finijeve-mu polu svoboščin«. V Časopisju smo brati, da v vaših odborih ni preveliko mladih. Zakaj? »Ta ugotovitev povsem ne drži in dokaz temu je velik uspeh, ki smo ga pred kratkim zabeležiti v Firencah, kjer se je zbralo vec kot 5.000 mladih, ki delujejo v naših odborih. To velja tudi za našo deželno stvarnost, kjer že nastajajo prva mladinska Prodijeva gibanja«. Ce verjamemo Časopisnim ocenam, je treba tudi reti, da DSL pogojuje bistvene izbire Oljke? »V naši deželi imamo veliko sreCo, ker nimamo ene velike stranke, ki bi pogojevala delo in izbire drugih. Zaradi tega čutijo vsi potrebo, da se med seboj povezujejo in sodelujejo«. Kako ocenjujete zdajšnjo krizo odnosov med Italijo in Slovenijo? »Mi smo že od vsega začetka naglasili potrebo, da je treba delati za to, da bo Slovenija Cimprej vstopila v Evropsko unijo. Duh sodelovanja pa se mora udejaniti tudi v dvostranskih odnosih, kar na žalost danes ni razvidno, tako da postranski argumenti pogojujejo bistvene skupne izbire obeh držav«. Slišati je tudi, da je Prodi prehitro vstopil v politično areno in da se je s Časom deloma »izrabil«? »Prodi je resna oseba, ki govori o resnih zadevah in resne zadeve se ne izrabijo. So vedno akutualne«. Kako združiti vaše poglede z izbirami komunistične prenove in Bossije-vega gibanja? »Naša je programska koalicija, zato je s komunistično prenovo težko uresničiti skupne programe. Edino, kar nas lahko veže, so volilni programi, da lahko skupaj premagamo desnico. S Severno ligo smo opravili veliko skupnega dela, ki pa se lahko izjalovi zaradi Bossijeve nepredvidljivosti«. Rudi Pavšič pri srcu rešitve dobite pri nas nam je Hiša To je tradicija. Za majhne in velike nakupe, za majhna in velika dela, za vsakršno potrebo tvoje družine, lahko vedno računaš na velikega soseda ! Zadružni kredit. COOPERATIVO ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Z— CGIL / ZA SLOVENCE, KI DELAJO V ITALIJI Potrebna so jasna pravila Obmejni prebivalci niso priseljenci Vsedržavno vodstvo CGIL je zahtevalo od vlade, da svoj odlok o priseljencih izza meja Evropske unije prilagodi stvarnosti, Ce že noCe vprašanja rešiti z zakonskim osnutkom. To je povedal Roberto Treu, ki je v deželnem tajništvu sindikata zadolžen za mednarodne odnose, med včerajšnjo tiskovno konferenco, pri kateri je sodelovala še odgovorna za trg dela Grazia Ven-drame. »Dekret pride v poštev le takrat, ko je treba neki problem razrešiti na vrat na nos,« je poudaril sindikalist in pribil, da lahko odlok št. 489 vso zadevo le še zaplete. To velja zlasti za Fur-lanijo-Julijsko krajino, ki jo gre spričo njene geopolitične lege obravnavati ločeno od drugih območij v Italiji, kjer so nameščeni imigranti. »To je dežela s specifičnimi značilnostmi, kakršne imajo obmejna ozemlja v vseh drugih državah sveta,« je dejal Treu, »zato gre zarisati jasnejšo ločnico med vojnimi begunci z območja bivše Jugoslavije, ilegalnimi doseljenci iz Albanije ali pa Afrike in Azije ter prebivalci tistih predelov Slovenije, ki mejijo z nami. Ljudi, ki prihajajo delat na Tržaško in Goriško z onkraj meje, ni mogoče vzporejati s priseljenci, zato je treba problem razčistiti z dvostranskim spo-razumom med vladama v Rimu in Ljubljani; tako bi odpadel tudi očitek, da slovenski državljani odjedajo kruh italijanskim. V Trstu je redno vpisanih 4.000 delovnih moči iz nekdanje jugoslovanske republike, med njimi pa je samo 10% Slovencev (drugi so pretežno Srbi in Hrvati), kar pomeni, da jih večina dela na črno. Največ je gospodinjskih pomočnic, obrtniških mojstrov in specializiranih delavcev, množijo pa se tudi tehniki in finančni kon-zulenti. »Toda šušmarst-vo je pojav, ki ga je potrebno celoma rešiti, saj zadeva tudi italijanske delojemalce,« je opozoril Treu. Res pa je, da se tuji državljani bavijo prvenstveno z opravili, ki jih domači ljudje odklanjajo, in marsikje tvorijo hrbtenico krajevnega proizvodnega sistema. Tako je ponekod na Vi- demskem, najbolj nazoren pa je primer Brescie. »Ko ne bi v naših jeklarskih obratih delali tudi neevropejci, bi propadlo 40% lokalnega gospodarstva,« je priznal njen župan. Roberto Treu je po drugi strani predlagal, naj bi deželna in krajevne uprave namenile 8 promilov svojega proračuna ureditvi sprejemnih središč za vojne begunce, ki bodo navalili k nam po daytonskem sporazumu. »V Trstu bo sekretariat Srednjeevropske pobude, kjer naj bi usklajali obnovo bivše Jugoslavije, če pa ne bomo zasnovali tudi primerne socialne politike, bo vse zaman,« je zatrdil Treu. Drago Gašperlin Seminar o kooperaciji z vzhodom in Slovenijo Na pobudo mednarodne sekcije sindikata CISL bo danes dopoldne od 9. ure dalje v Ul. S. Spiri-dione 7 seminar o čezmejni kooperaciji s posebnim poudarkom na odnosih s Slovenijo. Osrednje poročilo bo podal direktor deželnega odborništva za stike z Evropsko unijo Giorgio Tessarolo, sklepno poročilo pa odgovorni za vzhodnoevropske probleme v omenjeni sekciji Giuseppe Solomita. Na zasedanje je prireditelj povabil med drugimi podpredsednika deželnega odbora Cristiana Degana, slovenskega konzula v Trstu Tomaža Pavšiča, italijanskega konzula v Kopru, sindikalne predstavnike iz Slovenije in avstrijske Koroške ter zastopnike drugih obmejnih dežel v Italiji. Udeleženci bodo poglobili vprašanja v zvezi s programom friterreg 2, z izgradnjo infrastrukture, z gospodarskim sodelovanjem in z bodočim tržaškim off shorom oziroma nekaterimi drugimi finančnimi olajšavami, ki jih predvideva zakon za razvoj mejnih območij. PRAZNIK NAJMLAJŠIH / VČERAJ Miklavž obdaril otroke po šolah in društvih Številna miklavževanja po naših društvih Otroci so včeraj slavili. Zbudili so se prej kot ponavadi, iz postelj jih je gnala radovednost, da bi ugotovili, ali je Miklavž ustregel njihovim željam. Domala vse do čakali paketi z darili, dobri mož z rdečo brado se je ustavil tudi pri nonetih in nonah ter drugih sorodnikih, da je bilo daril na pretek. Tudi na šolah in po mnogih društvih je bilo včeraj živahno. Na pre-nekateri šoli so pričakali Miklavžev obisk. Seveda je bilo predvsem pri najmlajših nekaj treme, starejši pa se starega prijatelja otrok niso zbali. Miklavž se je spet ustavil v Kulturnem domu v Trstu (na sliki desno zgoraj). Tokrat za otroke svetoivanske osnovne šole. Svetoivanski otroci (iz vrtca in osnovne šole) so bili včeraj dvakrat srečni. Z mik-lavžem so se srečali tudi v popoldanskih urah, in sicer na sedežu SKD Škamperle in SZ Bor na Vrdelski cesti. Prijatelj otrok je moral včeraj res napeti vse sile, da je zadostil vsem obveznostim. Dopoldne je obiskal vrtce in šole, popoldne je bil na mik-lavževanju v Barko vij ah na sedežu TPK Sirena, kjer so se otroci pozabavali ob ogledu igre Peter in Volk, nato v dvorani Kulturnega društva Rdeča zvezda v Saležu, kjer je nastopila skupina mladih Amaterskega odra Jake Stoka s proseka-Kon-tovela, in še po številnih drugih naših društvih. O teh miklavževanjih bomo še poročali. Detektivka o m na katinars izgubljenih zvezkih skl osnovni šoli JAVNA KORIST IN SINHROTRON Skupina za obrambo okolja zahteva razveljavitev aktov Skupina za obrambo okolja iz Trsta je zavzela stališče glede odločitve sodnice za predhodne preiskave Bottanove, ki je arhivirala fascikel o domnevnih podkupninah za sinhrotron. V utemeljitvi je rečeno, da poverjenega upravitelja delniške družbe Sinhrotron »ne moremo identificirati kot javnega funkcionarja, ker je upravitelj družbe, ki jo sicer v glavnem financirajo iz javnih sredstev, vendar ne opravlja ne javne funkcije in niti javnih storitev, saj deluje na področju raziskav, ki je odprto svobodni konkurenci.« Skupina za obrambo okolja pri tem ugotavlja, da so trditve sodnice Bottanove v popolnem nasprotju s stališči, ki so jih doslej zagovarjali tako Raziskovalno območje kot občinska in deželna uprava. Da bi omogočili gradnjo sinhrotrona Elet-tra na Krasu, so stalno naglašali primarno pristojnost Raziskovalnega območja na urbanističnem področju in avtomatično priznanje javne koristi sinhrotrona. Iz teh razlogov so lahko tudi spremenili namembnost izbranega območja (T8) in so namignili na možnost, da se lahko po-služijo pravice do razlaščanja »zaradi javne koristi« v primeru, da bi lastniki ne hoteli odstopiti svojih zemljišč. Ob vseh teh ugotovitvah je Skupina za obrambo okolja, ki je od vsega začetka nasprotovala takemu pojmovanju »javne koristi«, prišla do logičnega sklepa: po dekretu sodnice Bottanove zahteva, da kot nelegalne proglasijo vse akte, ki jih je družba Sinhrotron sprejela v imenu »javne koristi« (vključno s finančnimi prispevki, ki jih je prejela), ker se pravica ne more posluževati dvojnih meril. POMOČ SARAJEVU / PSIHIATRIČNA OSKRBA_ Pomemben tižaški doprinos Med vojne grozote na območju bivše Jugoslavije je treba prišteti tudi psihične travme, ki jih je povzročilo približno štiriletno obdobje bombnih napadov, obstreljevanja, pobijanja, groze, lakote in mraza. Kot na veliko drugih pojavov, so bili psihiatri in psihologi povsem nepripravljeni, da bi se mogli spoprijeti z novimi patološkimi problemi. Kljub velikim težavam in velikokrat neznosnim razmeram pa v Sarajevu niso nikoli izostale ne psihiatrična nega ne raziskovalna ne študijska dejavnost. V štirih letih v vojne klešče ujetega Sarajeva je npr. zaključilo študij medicine okoli 200 mladih, tako v praksi kot tudi v raziskovalni dejavnosti pa so - tudi pod hudim pritiskom razmer - uvedli nove prijeme. Novi čas, ki končno napoveduje mir, pa zahteva spet nove prijeme, na področju psihiatrične oskrbe nove programe, ki naj bi jih izvedli z mednarodno in v tem okviru tudi tržaško pomočjo. O vsem tem so včeraj razpravljali na zanimivi okrogli mizi posvečeni »normalnosti preživetja«, ki so jo organizirali Deželni študijski center za preučevanje mental- ne higiene. Združenje »Franco Ba-saglia« in študijski center »Ercole Miani« (foto KROMA). Kot izredna poročevalca sta se je udeležila psihiatra Ismet Gerič, direktor psihiatrične klinike sarajevske univerze in Slobodan Loga, član vodstva sarajevske bolnišnice Koševo. Celotno vojno obdobje sta preživela v Sarajevu in tam tudi ves čas delala. Kot sta sama dejala, je bilo življenje v obleganem mestu bolj pretresljivo od vsakršne filmske srhljivke. Opozorila sta na »metamorfozo« normalnih ljudi v Dvorana osnovne šole prihodu. Dvorana je bila s kvantiteto zakorakala tudi Frana Milčinskega na Kati- tako polna staršev in sorod- kvaliteta, nari že dolgo ni bila tako nikov, ker so v letošnjem Uvod je seveda pripadal polna, kot na včerajšnji po- letu tudi razredi te šole bolj otrokom otroškega vrtca, ki poldanski prireditvi, ki so polni kot so bili v preteklih so prikazah zgodbico o repi jo pripraviti otroci lonjer- letih. Sola se je številčno (na sliki: foto Križmančič). skega otroškega vrtca, okrepila, po tistem, kar so Učenci prvih dveh razre- učenci, vzgojiteljice in uči- otroci prikazali na odru, pa dov so pripraviti prizor o teljice ob Miklavževem lahko zapišemo, da je vštric zrcalcu, v katerem so se po- gledale živalice; četrtošolci so dogajanje na odru popestrili z modernim plesom. Izredno učinkovit in lepo izdelan je bil prizorček o Vrabčku Živžavu, ki je najdel prijatelja. Izvajalci (vrabčka in muce) so presenetili s tekočo, lepo dovršeno igro; učiteljica, ki jih je pripravila, zasluži pohvalo. Potem ko so četrtošolci recitirali pesem o poskočni štampiljki, je bila na vrsti osrednja točka prireditve: igrica-detektivka Kje so naši zvezki, ki jo je napisala učenka 5. rareda Nataša. Zgodba o zgodovinskih zvezkih, ki so izginili, ker naj bi bila v njem navodila za odkritje zaklada sirskega mesta Eble, se je prizor za prizorom stopnjevala v pravcatem televizijskem ritmu (in tudi v ritmu Blues Brothersov...). Nazadnje so trije učenci-de-tektivi vendarle ugotovili, zakaj so zvezki izginili-Sošolec jih je ukradel, da bi preslikal njihovo raziskavo o Ebli, da bi jo nato objavil v dnevniku. »Jutri kupite časopis, in preberite članek,« je svetoval. Rečeno-storjeno! Članek je napisan, s pripisom, da je ob koncu otroke še najbolj razveselil Miklavžev prihod s polno daril. vojne zločince, na novinarstvo, ki mu je predvsem do senzacij in še na veliko pojavov, ki jih vojna spodbuja. Govor pa je tudi bil o zunanji pomoči, ki je je bilo v prvih letih vojne - tokrat se omejujemo na področje psihiatrične oskrbe - bore malo. Med prvimi je v Sarajevo šel tržaški psihiater Mario Reali, ki je med nosilci projekta za pomoč sarajevski psihiatrični oskrbi. Gre za pomemben projekt, ki sodi v okvir tako programov Svetovne zdravstvene organizacije kot tudi italijanske kooperacije. TRST Četrtek, 7. decembra 1995 _OBČINA DOLINA / SESTANEK Z UPRAVITELJI Prebeneg: kmalu čistilna naprava Pozornost ločenemu zbiranju smeti ŠOLSTVO / NATEČAJ LOSER Dolinska občinska Uprava nadaljuje z infor-uiativnimi srečanji po va-Seh, da občane seznani z delom odbora in da Predvsem prisluhne njihovim problemom, teža-varn in kritikam. Župan “oris Pangerc se je pred-finoenjim odpravil v Pre-oeneg, skupščine z občani (na slild-foto KROMA) Pa so se udeležili tudi odbornika Milan Lovriha in Damjan Ražem ter svetovalci Dario Kraljič, Fulvia Premolin ter Renato Schettini. V torek, 12.decembra bo podobno srečanje v Boljuncu, po no-Vem letu pa bo zadnji to-vrstni sestanek na progra-mu pri Domju. Upravitelji so v bistvu 2 zadovoljstvom ugotovi-u, da večjih problemov in težav v Prebenegu ni, za kar nosi zaslugo predv-Sem družbeno in kulturno zelo dobro organizirana krajevna skupnost. Izstopal je vsekakor pro-tdem pomanjkljivega grezničnega omrežja. Pangerc se je glede tega obvezal, da bo najkasneje v poldrugem letu nared nova čistilna naprava, ki jo Prebeneg nujno potrebuje. Nekateri domačini (vsega skupaj jih je bilo na srečanju približno trideset) so nadalje opozorili na vprašanje čiščenja oziroma vzdrževanja vaških cest. Tudi glede tega so upravitelji podčrtali, da se bodo razmere izboljšale. Beseda je tekla tudi o ločenem zbiranju odpadkov (stekla, papirja in plastike), za kar manjkajo še ustrezni zbiralniki. Pangerc in njegovi sodelavci so se obvezali, da bo vsaka vas dolinske občine v doglednem času dobila ustrezne zbiralnike. V to jo obvezuje zakon, za izvajanje katerega pa posamezne občinske uprave večkrat nimajo na razpolago dovolj finančnih sredstev. Na mejnih prehodih spet zaplenili orožje Na mejnih prehodih pri Fernetičih, na Pesku in v Bazovici so tudi zadnje dni finančni stražniki imeti opravka z orožjem, ki so ga tuji državljani skušali pretihotapiti v državo. Zaplenili so 43' nabojev za osebno vojaško strelno orožje (dva sta bila svetlobna), pištolo kal. 9 ter pet bajonetov z nožnico. Pištolo in pet nabojev so našli pri nekem slovaškem državljanu na prehodu pri Fernetičih, ostalih 38 nabojev pa na Pesku, v dveh avtomobilih, v katerih so bili hrvaški državljani. Dva bajoneta sta bila v prtljažnikih dveh avtomobilov, ki so ju ustavili v Bazovici in M sta ju upravljala hrvaška državljana, tri pa v avtomobilu nekega njunega rojaka, ki živi na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Vseh pet oseb so prijavili sodnim oblastem. Učenkam trebenske šole dinga nagrada V knjigi o natečaju prispevek učencev šaleške šole Tokrat vam pripovedujem jaz... je bil naslov letošnjega literarnega natečaja, ki sta ga za osnovnošolce priredilo ravnateljstvo drugega italijanskega didaktičnega okrožja in knjižnica Eleonore Loser, da bi spodbudila učence k pisanju. Vabilo je padlo na plodna tla, saj je bil odziv množičen. Organizatorja sta prejela 201 prispevek, posamični ali skupinski, in to tako iz italijanskih kot tudi iz slovenskih osnovnih šol. Pripovedi so porazdelili v dve kategoriji: v prvi so bili izdelki otrok prvih dveh razredov, v drugi pa prispevki učencev tretjih, četrtih in petih razredov. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval podžupan Roberto Damiani, je najprej izbrala najboljših 40 prispevkov, zatem pa je določila zmagovalce. A to še ni bilo vse. Najboljše prispevke so zbrali in natisnili v knjigi, ki jo je izdala Knjižnica Loser. Ob prispevkih osnovnošolcev so bili izdani še neobjavljene pripovedi tržaških avtorjev Marise Madieri, Silvana Pezzetta, Steha Mat-tionija in Conrada A. Boh-ma. Včeraj so v prostorih osnovne šole Morpurgo nagradili najboljše prispevke. Nagrajevanje je uvedel ravnatelj šole Franco Angeli, pozdravih pa so še podžupan Damiani, predstavnik šolskega skrbništva Grieco in predstavnica knjižnice Maria Loser. Med nagrajenimi je bila v B kategoriji tudi skupina štirih učenk 3. razreda slovenske osnovne šole Finka Tomažiča v Trebčah. Sophia Kralj, Roberta Coret-ti, Greta Barbieri in Serena Cavolo so za prispevek z Roberta (levo) in Sophia po prejemu nagrade (ostali dve učenki se nista udeležili nagrajevanja naslovom Zapuščeno lepilo prejele drugo nagrado. V A kategoriji je prejela prvo nagrado učenka šole Morpurgo Fiorella Giovan-na Rizzo, drugo nagrado so osvojiti učenci 2. A razreda šole Don Milani, posebni nagradi pa učenec šole Morpurgo Davide Milani in 2. C razred šole Dardi. V B kategoriji je šla prva nagrada učenkam 5. razreda šole Rodari, posebni nagradi pa učenki šole Morpurgo Sari Rovina in učenkama šole Rodari Letizii Kozlan in Alessti Lanza. Tudi v knjigi, ki jo je izdala knjižnica Loser, je objavljen prispevek slovenskih učencev, in sicer v slovenščini in v italijanskem prevodu. Zgodbo o Zajčko-novih so napisali učenci lanskega 3. in 2. razreda šole Lojzeta Kokoravca-Go-razda iz Saleža Sara Marži, Giorgia Buzzai, Dimitri Bati, Fadeja Savi, Petra Gruden, Nikol Rebula, Jessica Štolfa in Polianka Milkovič. ”1 »Vae vidiš« Včeraj zjutraj so predstavili zanimivo Pobudo, za katero se je zavzela tržaška Občina in pri kateri sodelujeta še »Show VVorkshop« iz Bologne ter »Pick Mare« iz Trsta (organizatorja Triestate ’95); zadnji dan starega leta kodo v tržaški športni palači v Carboli priredili velik praznik, ki so ga poimenovati »Vae Vic-tis« (gorje premaganim). Kot je poudaril tudi podžupan Damiani, je Občina hotela nuditi mladim velik, udoben prostor, v katerem se bodo lahko veselili do ranega jutra. Ker je palača v središču mesta, bodo marsikomu prihranili dolgo in nevarno pot, saj je prav cesta tista, ki je doslej terjala marsikatero mlado življenje. Palačo hodo za to priložnost spremenili v moderno diskoteko: dva odra (eden za glasbo »live« in drugega za D.J.), maxi-ekran, 20 tisoč vatov za ozvočenje, 50 tisoč vatov za luči in druge svetlobne efekte, nov bar, mize in stolice ter ogromna plesna ploščad. Praznik se bo pričel na Silvestrovo ob 22. uri in se bo zaključil naslednje jutro ob 8. uri. Urnik ni izbran slučajno: želeti so v čim večji meri preprečiti »nevarne migracije« proti Furlaniji ali Venetu. Za vstopnico bo potrebno odšteti 50 tisoč lir (všteta je prva konzumacija). Kdor bo vstopnico kupil v preprodaji, bodo poleg prve konzumacije prejel tudi bon za peneče se vino in »paneton«. Naslednja konzumacija bo stala 6 tisoč lir (brezalkoholne pijače in pivo) ter 10 tisoč lir vse ostalo. Od 6. ure bo vstop prost. GRETA-BARKOVUE / P1LATOVSKO STALIŠČE DESNICE »Slovenščina ne moti mazačev« Protest Aleksandra Furlana, SKP in zastopnikov leve sredine Desnica se le na videz spreminja, v resnici pa ostaja nacionalistična in protislovenska. To je spet jasno dokazala na seji rajonskega sosveta za Greto, Barko vij e, Rojan in Skorkljo, kjer je trmasto nasprotovala obsodbi mazanja dvojezičnih tabel, ki jo je zagovarjal svetovalec SSk-Za-vezništva za Trst Aleksander Furlan. Slovenski svetovalec je predložil resolucijo, ki je odločno obsojala početje nacionalističnih vandalov na račun občinskih tabel. Na ozemlju rajona so pomazali tablo na Ferlugih, zato je Furlan predlagal uradni protest pri prefektu in pri drugih pristojnih organih. Nihče ne dvomi, da je mazače motil slovenski napis, desnica, ki ima v sosvetu večino, pa je vztrajala, da gre za Ci- Srečanje Zelenih o Tržaškem zalivu Svetovalska skupina gibanja Zelenih v deželnem svetu prireja danes v hotelu Savoia Excelsior srečanje o problemih Tržaškega zaliva. Zeleni namreč odločno nasprotujejo nameščanju energetskih polov v zalivu in se zavzemajo za pobude, ki slonijo na težnjah po razvoju pristanišča, trgovskih in turističnih dejavnosti ter seveda po zaščiti okolja. Razpravo o teh vprašanjih bodo uvedli deželni svetovalec Paolo Ghersina, Primo Rovis, Grudo Ge-rin, princ Carlo di Torre e Tasso in Carlo Franzosini. sto normalno vandalsko početje brez vsakršnih političnih predznakov. V Furlanovi resoluciji jo je motila omemba slovenščine in sožitje. Pilatovska desnica je na koncu prevladala z osmimi glasovi proti sedmim. Furlana so sicer podprli svetovalci DSL, Komunistične prenove in Ljudske stranke, vsi ostali pa so bili proti. Po polemični debati je rajonski svet sicer obsodil vandalska dejanja, a brez omembe, da je šlo za napad na Slovence in na odprta stališča Uljeve uprave. Krajevni sosvet pa je pred tem odobril resolucijo, s katero poziva Občino, da poseže za vzdrževanje Furlanske ceste, ki je vse bolj zasičena s prometom, zemeljski usadi in nesreče pa so žal na dnevnem redu. Tudi to resolucijo je predložil svetovalec Aleksander Furlan. Zaplet s izročitvijo peticije dijakov Slomška na Občini Predstavniki dijakov pedagoškega liceja Antona Martina Slomška so se včeraj popoldne podali v urad za protokol Tržaške občine, da bi javno vložiti peticiji občinksemu svetu in občinskemu odbora, v katerih dijaki zahtevajo, naj občina popravi streho šolskega poslopja v Ul. Caravaggio, da bi voda ne pronicala več vanj, in da bi odpravila tudi vlago. Peticiji so podpisali trije predstavniki dijakov in tudi drugi dijaki, ravnatelj šole Samo Pahor je overovil njihov podpis. Ko so hoteti dijaki izročiti uradnici poli z zahtevami, pa se je zataknilo. Peticiji sta bili napisani v slovenščini, prav zaradi tega pa uradnica ju ni hotela sprejeti. Izgovarjala se je, češ da ne ve, ali Občina razpolaga s prevajalcem za slovenski jezik. Ko bi biti napisani v angleščini, nemščini ir francoščini, bi ne bilo nobenega problema, saj ima občina na razpolago prevajalce za te jezike. Na namig dijakov, naj se pač pozanima, ali obstaja na občini prevajalec za slovenski jezik, je odgovorila, da se ne more informirati, ker pač ne more zapustiti delovnega mesta v uradu. Predstavniki dijakov so se takrat odločili, da se obrnejo na ravnatelja šole Sama Pahorja. Dva sta šla ponj, tretji je počakal na Občini. Medtem so v uradu za protokol očitno izvedeli za skorajšnji Pahorjev prihod. V uradu za protokol je nastala, vsaj po mnenju očividcev, panika, če že ne kaos. Uradnica, ki ni smela še nekaj minut zapustiti urada, je odšla do nadrejenega, da bi izvedela, kaj ji je storiti. Ko se je vrnila, je takoj povabila predstavnika dijakov, ki je ostal v občinsaki palači, v urad, prevzela obe peticiji, ju žigosala in s tem ju uradno sprejela. Takorekoč po hitrem postopku. Takrat se je pojavil v uradu tudi Samo Pahor. Uradnici je pojasnil, da mora sprejemati prošnje v slovenščini, ker je pač tako razsodilo Deželno upravno sodišče 23. avgusta letos. Ker uradnica ni imela pripetega evidenčnega kartončka z imenom in priimkom, kot to določa predpis, je Pahor zahteval, naj mu pove ime. Ko je uradnica odgovorila odklonilno, ji je Pahor zagrozil, da bo poklical karabinjerje. Vse se je uredilo potem, ko je posegel občinski funkcionar. Kratke vesti Uprava Občine Dolina sporoča, da bodo danes med 8. in 12. uro prekinili dobavo vode za Kreglje zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežje Ogrevalne naprave v tržaški občim bodo od včeraj do 20. decembra lahko odprte šestnajst ur na dan. Tako je sklenila tržaška občinska uprava zaradi mraza, ki je pritisnil v preteklih dneh. V poslopju gledališča Verdi bodo danes ob 13. uri slovesno proslavljati »likof«. Podjetje, ki obnavlja gledališko palačo je namreč prekrila streho. Slovesnosti se bo udeležil tudi župan Illv s svojimi odborniki. _____ ' ______-■ V STOLNI CERKVI V OKVIRU TEDNA KULTURNIH DOBRIN SALEŽ / PROSLAVA 50-LETN1CE Škof bo danes posvetil dva novomašnika Razstava kovancev iz 13. stoletja in dmge pobude Počistili tudi spomenik Leopoldu I. Praznično vzdušje pri Rdeči zvezdi Prireditve bodo od nanes do nedelje Danes bo v stolnici sv. Justa za tukajšnjo Cerkev slovesen dogodek, škof Lovrenc Bell orni bo namreč: dva diakona posvetil v novomašnika, hkrati pa bo posvetil dva nova diakona. Eden od novomašnikov je 31-let-ni Fabio Gollinucci, ki ga je škof Bellomi pred nekaj dnevi imenoval za svojega posebnega tajnika, drugi pa je 29-letni Maks Suard, ki sicer izhaja iz italijansko družine iz Rojana, vendar se je odločil, da bo deloval med slovenskimi verniki. Najprej je služboval v Rojanu in Barkovljah, v zadnjih časih pa je pomagal župniku Angelu KosmaCu v Ricmanjih in pri Domju. Nova diakona bosta Roberto Pasetti in Mauro Cionini. Slovesnost v stolnici bo ob 18.30. Jutri pa bo Maks Suard daroval novo mašo, in sicer ob 15. uri v Ricmanjih. Pomen posvetitve novomašnika, ki se je odločil, da bo dušnopastirsko službo opravljal med Slovenci, najbolje ponazarja podatek, da je bil zadnji slovenski novomašnik na Tržaškem posvečen pred 32 leti. Tržaški občinski muzeji za zgodovino in umetnost so ta teden proglasili za Teden kulturnih dobrin in v tem okviru priredili vrsto srečanj in prireditev z namenom, da bi približali javnosti svojo dejavnost ter jo seznanili z vsem kulturnim in umetniškim bogastvom, ki ga premore Trst. Poskrbeli so zato za vrsto razstav, za predstavitev didaktičnih, arhivskih, knjižničarskih in drugih služb ter za preureditev, vzdrževanje in restavriranje raznih kulturnih dobrin in spomenikov. Včeraj sta bili na vrsti dve pobudi. V občinski umetnostni dvorani so odprli pomembno razstavo tržaških kovancev iz XIII. stoletja (na sliki -foto KROMA) ter predstavili knjigo docenta za numizmatiko videmske univerze prof. An-drea Saccoccija »II Duecento a Trieste. Le monete«. V dopoldanskih urah pa so preverili stanje kipa Leopolda I. na Borznem trgu ter ga počistili. Po nastopu banovskih deklet v Tergesteu od jutri pri Banih božična razstava Niz prireditev o današnji ženski stvarnosti, ki se je odvijal v kavami ter v knjigarni Ter-gesteo v organizaciji krožka »II caffe delle donne«, se je zaključil prejšnjo nedeljo z nastopom skupine deklet in žena v narodnih nošah, Članic SKD Grad od Banov, ob spremljavi dveh mladih harmonikarjev. Zaplesale so v istoimenski pasaži in radovedni mešCani so z zanimanjem sledili valovanju živopisanih noš ob spremljavi harmonike. Z njimi so bila tudi štiri dekleta, ki so se prejšnje dni vrnila z gostovanja v Rusiji. Predstavila so se s pesmijo in plesom in s tem navdušila zbrano občinstvo. Ob zaključku te prireditve je pred organizatorji SKD Grad druga pomembna obveza, in sicer že tradicionalna razstava na božično temo, ki je v teh zadnjih letih naletela' med širšim krogom obiskovalcev društvenih prireditev na spodbuden odziv. Letos se nam obeta nadvse zanimiva razstava izdelkov iz lesa, bakra in keramike. Predmeti bodo na ogled v prostorih za dmge Ban od jutri, 8. decembra, od 16. me dalje. Vsi toplo vabljeni! P.V. Arhivska slika mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda (foto KROMA) Jutri, 8. decembra ob 17.30 bo v zgoniškem športno-kulturnem centru osrednja proslava ob 50-letnici domačega kulturnega društva RdeCa zvezda. Poleg pestrega programa bo na njej tudi odkritje obeležja ob tem jubileju - neke vrste plošCa iz kraškega kamna, na kateri sta vklesani Črki R Z. V uvodnem delu programa bo nastopil moški pevski zbor RdeCa zvezda pod vodstvom Rada Miliča, ki bo zapel nekaj pesmi. V slavnostnem govoru bo dolgoletno delovanje društva nakazala Ingrid Sulli. Sodelovali bodo tudi osnovnošolski otroci iz šol »1. Maj 1945« iz Zgonika in »Lojze Kokoravec - Gorazd« iz Saleža, ki že vec let gojijo stike s krajevnim društvom. Prvi bodo podali nekaj misli o tem kaj zanje pomeni kulturno društvo RdeCa zvezda, drugi pa bodo zapeli pod vodstvom učiteljice Ide Bitežnik ter re- citirali nekaj pesmi. Sledili bodo Častni pozdravi zgoniške županje Tamare Blazina ter podpredsednika deželnega sveta in obenem bivšega predsednika društva Miloša Budina. Glasbeno točko bosta imela gojenca Glasbene matice, ki v okviru tega območja vadi v društvenih prostorih v Saležu pod vodstvom Klavdije Sedmak. Podelili bodo tudi Gallusove nagrade dolgoletnim zaslužnim pevcem. Najbolj slovesen in hkrati najbolj občuten pečat proslavi bo na koncu dal ojačeni pevski zbor z vsemi nekdanjimi pevci in pevkami, ki šteje do 76 ljudi. Sledila bo prijetna družabnost, med katero si bo občinstvo lahko ogledalo diapozitive o zadnjih desetih letih delovanja, ki jih bodo vrteli v ozadju. S tem pa praznovanj pravzaprav še ne bo konec. V soboto, 9. in v nedeljo, 10. decembra bo namreč v društvenih prostorih v Saležu na vrsti veseloigra Priprava na zlato poroko, s pričetkom ob 18. uri. Igro je v narečju napisala domačinka Gizela Budin Pegan, in so jo v Saležu igrali že pred petdesetimi leti. Režiral jo je igralec Slovenskega stalnega gledališča Anton Petje, ki je dal gotovo velik doprinos k temu, da so igro pripravili v pičlih dveh mesecih. Dramsko skupino, ki se je zbrala za to priložnost, sestavljajo: Darja Kobau, Luana Grilanc, Tanja Gruden, Silva PerCiC, Igor Milic, Miloš Milic ter Lojze Furlan. Nedvomno bo predstava izredno zanimiva in duhovita in bo privabila lepo število obiskovalcev. Istočasno bo zgoraj v prostorih občinske knjižnice na ogled razstava z dokumentacijami iz zgodovine društva in slikami, ki jih je ob raznih kulturnih dogodkih posnel fotograf Janko Kovačič. (bis) IVAN / OBČNI ZBOR SKD SLAVKO ŠKAMPERLE Naprej v duhu bogate kulturne dediščine Pred začetkom občnega zbora KD S. Škamperle so v ponedeljek, 4. t.m. zveCer odprli v društvenih prostorih zanimivo razstavo spominskih predmetov, ki jih je pevski zbor prejel na turnejah po Jugoslaviji v letih 1948 in 1949. Darila nosijo nedvoumen pečat Časa in so obenem dokaz o kvaliteti takratnega svetoi-vanskega zbora, pričajo pa tudi o takratnem prisrčnem odnosu jugoslovanskih narodov do slovenske manjšine v Trstu. Na predlog elanov je občni zbor vodil nekdanji društveni predsednik Lojze Abram, ki je po pregledu dnevnega reda napovedal predsedniško poročilo. Bogomila Kravos je omenila, kako se je od začetnega navdušenja pred tremi leti stanje po eni strani delovno izbrusilo, po drugi pa sloni celotna dejavnost na majhnem številu elanov. Pozvala je članstvo naj se odbornikom pridruži pri delu v društvu, ker zahteva razvejana dejavnost novih moči. Kulturni, poljudni in razvedrilni večeri krijejo v glavnem potrebe, vendar niso dovolj smotrno porazdeljeni in zato včasih tudi neučinkoviti. Predvsem pa je premalo poskrbljeno za najmlajše, ki bi nujno potrebovali kaj ve C kot zgolj miklavževanja in pustovanja. Povezave s šolo se do zdaj niso obnesle, novi poizkusi pa nujno potrebujejo večjo vpletenost vseh elanov. Posebej je povabila starejše Člane, ki so kot mladinci delovali v 50. in 60. letih, naj si v društvu spet ustvarijo svoj prostor. V bistvu gre za širši problem obstoja društva, ker se zdi danes marsikomu kulturna dejavnost povsem nepo- trebna. Pri tem se pozablja, je naglasila predsednica, da se je slovenstvo, ne le pri Sv. Ivanu ali v Trstu, prebijalo skozi vse težave in se kljub negativnim pritiskom razvijalo, samo zaradi trdne kulturne podlage. Društvo je naslednik bogate kulturne dediščine in se ji noče odreci. Toda zato, da bodo poznejši rodovi vedeli, kdo so bili Vr-delski, Piano, Sila, Trobčevi, Negodetovi, Nadliškovi, pa tudi Marija Mijot, skladatelj Venturini in njegov zbor, od kod in zakaj razstavljeni predmeti, se morajo za društveno življenje pobrigati vsi, ki se zavedajo važnosti širšega kulturnega delovanja. Prav zaradi velikega kulturnega naboja se je iz društva Škamperle izoblikovala prva skupina telovadcev, ki so postavili temelje slovenskemu športnemu delovanju. IzCrpno tajniško poročilo Tatjane Gač je nazorno prikazalo uspešnost pobud, pa tudi velik obseg opravljenega dela. Naj omenimo vsaj plesne teCaje, trud za vzpostavitev stikov s starši predšolskih in osnovnošolskih otrok ter pomemben ciklus predavanj ob 50. obletnici osvoboditve. Ob pestrost prireditev je blagajničarka Sara Dougan pristavila prikaz finančnega stanja. Zaradi skrbnega gospodarjenja, predvsem pa zaradi predvidenih večjih stroškov prihodki trenutno presegajo izdatke, kar je seveda raz- veseljivo. Po krajši razpravi je v imenu nadzornega odbora Marko Kravos o-pomnil na pomanjkljivosti, nakar je odbor dobil razrešnico. Sledile so volitve, na katerih so bili v novi upravni odbor soglasno sprejeti: Tatjana Cac, Rinaldo GaC, Sara Dougan, Marino Dovgan, Sabrina Gec, Jadranka Grgič, Nadja Fonda, Bogomila Kravos in Jasmina Ru-dež; v nadzorni odbor pa Marko Kravos, Zdenko Floridan in Nadja Debenjak. V imenu ZSKD je občni zbor pozdravil Ace Mermolja, ki je posebej opozoril na pomen obstoja mestnega društva in na važno vlogo za celotno skupnost, v imenu SD Bor in Odbora za ohranitev Stadiona pa je Adrijan Kovačič poudaril željo po vse večjem sodelovanju in skupni rasti. (bk) V kratkem potni list v enem samem dnevu Tudi tržaška kvestura želi stopiti v korak s Časom, in sicer ž mehanizacijo raznih uslug in uporabo elektronike: z 11. decembrom bo namreč že v Enem samem dnevu lahko izdala potni list, potem ko bo zainteresirani v pristojnem uradu vložil ustrezno prošnjo. Prebivalci okoliških občin tržaške pokrajine pa bodo potni list dobili v roku 48 ur, če bodo dokumentacijo predstavili na komisariatih javne varnosti v Miljah, v Devmu-NabreZini in na Opčinah. Potrebna pa je naslednja dokumentacija: 1. izpolnjen posebni obrazec, ki ga brezplačno delijo na kvesturi in na omenjenih treh komisaria- 2. koleM za vsako nadomestno izjavo (družinski list in italijansko državljanstvo; morebitni pristanek staršev, ki imajo otroke; overovljena fotografija - potrebni sta dve); 3. upravni kolek za 60 tisoč lir za izdajo potnega Usta; 4. plačilo 8.800 lir na poštni tekoči račun 244343 ali 11.000 lir za plačilo samega potnega lista. Kvestura opozarja, da so možne zamude pri izdaji potnih Ustov, in sicer v primerih, da se istočasno nabere večje število prošenj in ko gre za ločene starše z mladoletnimi otroki, ali pa ko ima nekdo težave s sodstvom. Uporabo mehanizacije in elektronike so poimenovali »nacrt v realnem času«, a v okviru tega nacrta naj bi prišlo do novosti tudi glede drugih Pomembnih področij delovanja kvesture, ki si prizadeva, dahi bila čimbolj ob strani prebivalstvu. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 7. decembra 1995 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide 16.20 in zatone ob 7.29. Jutri, PETEK, 8. decembra 1995 BREZM. SPOČETJE VREME včeraj ob ■t2' URI: temperatura zraka 4,5 stopinje, zračni tlak 1010,1 mb ustaljen, veter 5 8 km na uro vzhodnik severovzhod-nik, burja, vlaga 62-od-stotna, nebo oblačno, jnorje zelo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Stefano Lattonar, Samuel Mesar, plessia Pobega, Nicoletta t;ej, Emiliano Leghissa, Ratia Marrone, Alberto in 1 ommaso Ceschia. UMRLI SO: 88-letni . Useppe Barbaro, 90-let-m Giuseppe Clari, 85-let-^rmenegildo Stefani, 2-letna Violetta Ventu-rm, 68-Ietni Alfredo Plai-no. LL 'LEKARNE Od PONEDELJKA, 4., do NEDELJE, 10. decem-ora 1995 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 Iml. 766643), Ul. Flavia 09- Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za naj-nu)nejše primere. boknrne odprte od 19-30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zo-vutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Havla 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). PETEK, 8. decembra 1995 Lekarne odprte od 8-30 do 13.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661) UL Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Gavana 11 (tel. 302303), Ul. Ber-nini 4 (tel. 309114), Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. dell’Orolo-gio 6-U1. Diaz 2 (tel. 300605), Istrska ulica 33 (tel. 638454), Ul.Dante 7 (tel. 630213), Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK - Božje polje (tel. 229373). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK - Božje polje 1 (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Ul. Gavana 11, Ul. Ber-nini 4, Ul. Ginnastica 6, Ul. delVOrologio 6-U1. Diaz 2, Istrska ulica 33, Ul. Dante 7, Ul. Oriani 2. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 18, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK - Božje polje 1 (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 636368. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.05 »Jade«, r. William Friedkin, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. Ilovensko Utalno Gledališče George Tabori MEIN KAMPF Režija: BOMS KOBAL PONOVITEV Danes, 7. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED E Us KROŽEK DEVIN-NABRE2INA ..:: r "DOVOLJ JE KRVI IN VOJNE. POTREBUJEMO KRUHA IN MIRU” IVO ANDRIC Potujoča fotografska razstava o vojni v Bosni, ki so jo organizirali ACLI-ENAIP in Zveza E. Balducci. Fotografija: Danilo Krstanovič, izbira tekstov: Božidar Stanišič in prevodi: Aliče Parmeggiani. OTVORITEV RAZSTAVE bo danes, 7. t. m., ob 20. uri v Državni nižji sredni šoli C. De Marchesetti v Sesljanu, Naselje sv. Mavra. Aliče Iteranih del ter Melita Richter, sociologinja na zagrebški univerzi. Razstavo si bo mogoče ogledati ob delavnikih od 9. do 12. t. m., od 9. do 12. ure. Sodelovali bodo: Božidar Stanišič, bosanski pisaelj, prof. . Parmeggiani, prevajalka in poznavalka Stanisičevih lilterani ter Melita Richter, sociologinja na zagrebški univerzi. SKD I. GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke, v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo vabi na ogled IV. RAZSTAVE ‘KAMEN ...“ Razstavljajo krajevni obrtniki in oblikovalci kraškega kamna v župnijski dvorani v Nabrežini OTVORITEV DANES, 7. t. m., ob 18. uri od 7. do 10. in v ncdejjo, 17. decembra s sledečim urnikom: delavniki od 18. do 20. ure prazniki od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure ^ll Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj mm u&i vabi vse tiste, ki so na karšenkoli način sodelovali pri naših pobudah na SLOVESNO OTVORITEV prenovljenih športnih prostorov Stadiona l.maj jutri, 8. t. m., ob 10.30 Slovensko pevsko društvo PRIMOREC-TABOR / KONCERT OB 10-LETNICI zborovodja: MATJAŽ SCEK danes, 7. decembra, ob 20 JO v Ljudskem domu v Trebčah Toplo vabljeni! KD LIPA iz Bazovice prireja danes, 7. t. m., ob 20. url v Baznvskem domu VEČER O NARAVNIH ZNAMENITOSTIH AMERIŠKEGA JUGOZAHODA kijih bo prikazal Lojze Abram. Vabljenil EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo del mosto selvatico«, i. Kea-nu Reeves. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gašper«, i. Števen Spielberg. NAZIONALE 1-15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart - Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »For-get Pariš«, i. Billy Cristal, Debra VVinger. NAZIONALE 3-18.15, 20.15, 22.15 »I ragazzi della notte«, i. Jerry Gala, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La pazzia di Re Giorgio«, r. Nicholas Hytner. NAZIONALE DISNEV - 16.15 »Santa Klause«, i. Tim Allen. MIGNON - 16.00, 22.00 »Vizi aristocratici«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »II primo cavaliere«, i. Sean Connery, Richard Gere. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Terra e li-berta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor. LUMIERE - 18.00, 2 0.00, 2 2.15 »L’uomo delle stelle«, r. G. Torna-tore, i. Sergio Castellito. M PRIREDITVE DANES, 7. t. m., ob 16. uri bo na Visoki Soli modernih jezikov za prevajalce in tolmače (Ul. D’AIviano 15) bo predavala dr. Alenka Sivic -Dular o slovenskem etimološkem slovarju. Vabljeni! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL, Ul. Ginnastica 72 prireja danes, 7. t. m., ob 15. uri za osnovnošolce in otroke z vrtca lutkovno predstavo z naslovom ZLOBNI ZAKIRAKI SPED NAPADA. Vljudno vabljeni! KD GRAD prireja tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO lesenih, bakrenih in keramičnih izdelkov jutri, 8.12., soboto, 9. in 16.12. ter nedeljo, 10. in 17.12. v društvenih prostorih pri Banih s sledečim urnikom: delavniki 18,- 20.00, prazniki 16,- 20.00. Toplo vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA vabi na prizorček “Priprava na zlato poroko", KD RDEČA ZVEZDA vabi na OSREDNJO PROSLAVO ob 50-letnici kulturnega delovanja ki bo v š.k.c. v Zgoniku jutri, 8. t. m., ob 17.30 avtorica Guzela Budin -Pegan. Režija A. Petje. Igrajo amaterski elani KD Rdeža zvezda ter na razstavo dokumentacij ob 50-letnemu kulturnemu delovanju. Salež - sedež društva in občinska knjižnica v soboto, 9. t. m., ob 20. uri ter v nedeljo, 10. t.m ., ob 18.uri. MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu in otroški zbor Kresnice gostujeta mladinsko skupino s Pro-seka-Kontovela s predstavo “SALON EXPON” v nedeljo, 10. t. m., ob 16.30 v Ul. Brandesia 27. Toplo vabljeni mali in veliki. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT pod vodstvom Marina MarsiCa v nedeljo, 10. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu. SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom. Do 10. decembra razstavlja DEMETRIJ GEJ. Ogled ob delavnikih med 16. in 20. uro ter ob prireditvah. BIVŠA DRUŠTVENA GOSTILNA V RIC-MANJIH vabi na ogled likovne razstave Liliane Spirito do 10. decembra. SKD TABOR - OpCine - Prosvetni dom. V nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri gostuje KUD Domovina iz Ospa z veseloigro POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO. Vabljeni na prijeten popoldan! DRUŠTVO SLOVEN SKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vas vljudno vabi v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 na otvoritev razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994. Razstavo bo odprla arh. Jana Valencie iz Londona. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v torek, 12. t. m., ob 17.30 na predstavitev kasete KONTAMINACIJA besedilo in glasba PAOLO PAOLIN PRIVITERA. O avtorju in kaseti bo spregovoril Boris Kobal. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu obvešča, da se bo miklavžev knjižni sejem nadaljeval še v torek, 12. t. m. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 v Kulturnem domu v Trstu - V torek, 12. t. m., ob 20.30 GODALNI KVARTET GM. Sodeluje Aljoša Starc, klavir. (Osterc, Beethoven, Schumann). Vabljeni! SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20. decembra in v Četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v društ-venh prostorih v Sempo-laju. DRUŠTVO SLOVEN-SIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 15. t. m., ob 18. uri na POGOVOR O DUŠANU PLENIČARJU ob tretji obletnici njegove smrti. Pogovor v okviru razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994 bo vodil Ivo Jevnikar. J} OBVESTILA KD RDEČA ZVEZDA obvešča vse bivše pevke in pevce, da bo generalka danes, 7. t. m., ob 20.30 v telovadnici v Zgoniku. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo urad v Trstu danes, 7. t. m. odprt samo dopoldne in sicer od 8.30 do 13. ure. PRVA priprava za mlade, ki se bodo udeležili novoletnega taizejskega srečanja v Vroclavu na Poljskem bo danes, 7. t. m., ob 20. uri v Ul. Risorta 3. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 9. t. m. na svoj REDNI OBČNI ZBOR. Na sporedu bodo poročila odbornikov, pogovor o delovanju v tekoCen delovnem letu in volitve novih odbornikov. Sledila bo zakuska in družabnost. ZaCetek ob 18.30. SK BRDINA obvešča, da bo v sredo, 13. t. m. IZREDNI OBČNI ZBOR v Domu Brdina na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. OBČINA Devin - Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2 (tel. št. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l. PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 18. t. m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. H ČESTITKE Ob 14. rojstnem dnevu želi ERIKU KURETU mnogo zdravja in veselja nekdo, ki ga vsako jutro skozi okno opazuje in za katerega naj sam ugotovi. Novopečeni prodajalki MARTINI voščita vso sreCo in še vec dobička družini Sancin - Vazzi. H " IZLETI KRIŠKA SEKCIJA UPOKOJENCEV obvešča izletnike, da avtobus za Treviso odpelje jutri, 8. t. m., ob 8.30 izpred vaškega spomenika. MALI OGLASI tel. 040-361888 _ POHIŠTVO rabljeno in novo po prilični ceni, otroška soba, knjižna omara, kuhinjsko pohištvo in veliko drugih artiklov. Tel. št. 575145, 350150. LANCIA BETA coupe 1600, modre barve, letnik ’83 v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040/200757. PRODAM avto Polo Volkswagen C1 1100, letnik ’92. Tel. na št. 0481/78092 ali v večernih urah na št. 040/392715. PRODAM Sintetiser Jamaha DX-7 2 D s stojalom in kovčkom v odličnem stanju (zelo malo rabljen). Tel. od jutri do Četrtka po 20. uri na št. 040/823054. PRODAM polžaste stopnice: premer 120 cm , višina 3 m. Kličite v večernih urah na št. 220547. GRAMOFONSKE plošCe na 33 in 45 obratov iz let 60/70: Slovenski oktet, Slak, Berdor-fer, Kovačič ter 28 nemških marš na pihala prodam amaterju. Imam tudi 46 starih plošč na 78 obratov z arijami znanih oper v izvajanju znamenitih pevcev. Tel. št. 040/943388 - zveCer. PRODAJAM božične smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trieste 347 ( zraven go-riškega pokopališča). Tel. št. 0481/21227. MAUOGUSIINRAZNA OBYEHM^£a.J£vo NASLEDNJI DAN ZAPRTO PUBUEST- U. Voldirtvo 36 -1. nad. Tel. 361888 - Fax 768667 PODARIMO majhnega dvomesečnega psička, pasme nemški ovčar. Tel. št. 220333. GOSPA z izkušnjami išCe delo kot hišna pomočnica ali varstvo otrok v jutranjih urah. Tel. št. 0038667/31261. POKLICNA bolničarka nudi zdravstveno pomoč bolniku ali ostareli osebi. Tel. st. 213287. SLAŠČIČARNA Saint Honore zaposli vestno prodajalko-vajenko. Tel.ob poslovanju trgovine na št. 213055. DIPLOMIRANA na fakulteti tujih jezikov z izkušnjo poučevanja nudi lekcije iz angleščine in španščine. Tel. 040/308089. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! MIRKO in CVETKA v BrišCikih sta odprla osmico. V DOBERDOBU je Berto TonkiC odprl osmico. ToCi belo in Crno vino ter nudi domaC prigrizek. PRISPEVKI Ob rojstnem dnevu mame Valerije daruje Nada Pertot 100.000 lir za Licej Prešeren. 60-Ietniki iz Sempo-laja in Nabrežine darujejo v spomin na preminule soletnike g. Petelin, Evgena Bana, Alda Suc, Daria Semoliča in Silvana Antoni 50.000 lir za popravilo orgel v Sempolajski cerkvi. V spomin na Bruna Kuka darujeta Marica in Silvano Rebula 50.000 lir za popravilo orgel v Sempolajski cerkvi. V spomin na drago Ljudmilo Tauceri vd. Arban darujeta družini TavCar 40.000 lir za SKD Barkovlje. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - lel. 040-7796600 VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benete 7.59 (E) (6.04) 8.53 (E) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benete 6.04 (IR) (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke 10.05 (E) 6.13 (R) (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benete 10.42 (IR) 7.13 (E) 11.42 (IC) 7.50 (IC) (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benete (9.46) 13.42 14.12 (IR) ([)) 8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benete (IR) (10.20) 15.42 (IR) 10.13 nete (122(1’ Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be- -|AD4 (IC) (D) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Tržič (13.33|, Portogmaro (14.19), Mestre (15.07), Be- 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benete (16.20) 18.57 (D) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benete (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benete (17.46) 20.00 (IC) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benete (18.20) 20.55 (R) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benete (19.18) 21.42 (IR) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benete (19.58) 22.00 (IC) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) 23.42 (E) 19.13 (E) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benete (21.15) 0.42 (IR) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), 2e- 1.42 (IR) neva 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogmaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) 2.35 (D) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini SMER___________________________________ Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18) Benete ('H ,35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Benete (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benete (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benete (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18) Benete (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22) Benete (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benete (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) Benete (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36) Benete (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Benete (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21,18) Benete (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Benete (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Benete (020), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz- 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.56 (IR) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) (IR) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 14.19 praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) 15.19 16.19 (IR) (D) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob 18.26 (R) 16.56 17.19 17.38 (R) (IR) (R) praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 18.33 19.20 19.44 (IR) (R) (D) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih) 20.22 (D) (IR) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob 20.33 Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) praznikih) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) 6.52 (E 240) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264) KRAS-prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC 243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242) DRAVA- prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 (IC265) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb 19.51 (E 220) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja 0.02 (E 241) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Breovlak R Deželni vlak V PRIREDBI KLUBOV SMREKK IN MITTELART Multimedialni večer posvečen tudi delu Karla Michelstaedterja Glasba, gledališče, poezija V Kulturnem domu bo jutri, 8. t.m. zanimiv umetniški večer, ki ga prirejata SMReKK in Mittelart pod pokroviteljstvom občine Gorica. Večer z naslovom "Scelta vitale”(Življenjska izbira) bo namenjen različnim umetniškim zvrstem in sicer poeziji, glasbi in gledališču. V prvem delu bo na sporedu predstava Giulia Nerinija, ki bo skušala preplesti recitacijo s poezijami Carla Michelstaedterja in Giulia Nerinija, ter mimiko, ples in bojne spretnosti. Spremljala jih bo glasba, ki so jo sestavili goriški glasbeniki. V drugem delu večera pa bodo točke namenjene posameznim zvrstem. Za poezijo se bosta predstavila Jurij Pal j k in Alberto Princis; gledališko točko bosta pripravila Gledališka skupina Gorica ter Oder 90; glasbeno točko v živo bodo po navdihu slik A. Bernardisa, M. Draščka in H. Kosiča oblikovali Pier-luigi Bumbaca, Oscar Duiz, Pierluigi Pintar ter Davide Sfiligoi. Organizatorji so upoštevali tudi mlajšo generacijo in sicer ljubitelje dance glasbe, ki bo na sporedu po 23. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavili novo CD ploščo Roberta Magrisa. Večer bodo lahko popestrili tudi drugi likovni umetniki, ki bodo lahko razstavili vsak po eno delo in tako dali svoj umetniški doprinos večeru. Možno si bo tudi izmenjati publikacije in informacije o lastnih umetniških izkušnjah. Povezovala bo Elisa Trani. Obeta se torej zanimiv in pester večer, na katerem bo sodelovalo veliko "domačih” umetnikov. Začetek je napovedan ob 20.30. MARTINOVANJE / GORIŠKI UPOKOJENCI Prijetno v Gallianu Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem je tudi letos, za svoje člane, priredilo prijetno družabnost ob Martinu. Po dobrih izkušnjah pred letom dni, so se spet odločili za obisk gostišča Al Fogolar v Gallianu pri Čedadu, kjer so v nedeljo 19. novembra v prijetnem vzdušju, dobri kapljici in obloženih mizah preživeli lepo popoldne. Na družabnosti se jih je zbralo precej preko sto, iz vseh krajev na Goriškem. Razpoloženje je mogoče razbrati že kar na gornji sliki-Pri društvu pa že zbirajo prijave za novo družabno srečanje ob koncu leta. Tokrat bodo ostali kar v Gorici, saj bo silvestrovanje v veliki dvorani UGG. Pohiteti velja s prijavami, saj jih bodo sprejemali še do 13. t.m. H RAZSTAVE V GALERIJI KINA VIT-TORIA razstavljajo na pobudo krožka Exit goriški slikarji Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Luciano de Giron-coli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Mocchiutti in Claudio Mrakic. Razstava z naslovom “Pogled na okolje” je na ogled do 10. decembra po umiku kinodvorane. V KULTURNEM DOMU V GORICI je še do 10. t.m. odprta razstava podvodnih fotografij S. Zavrtanika. Ogled je ob delavnikih od 9. do 13. ure ter zvečer ob prireditvah. V VIPAVSKEM HRAMU v Vipavi je na ogled keramika Nade Rodman. Posodje je narejeno po vzom svetolucijske keramike iz halštatskega obdobja. Razstava bo odprta do 25. decembra. Ogled vsak dan razen ponedeljka med 11. in 22. uro. □ OBVESTILA KD SOVODNJE obvešča, da je v domačem Kulturnem domu razstava slik in plakatov o 50-letnem društvenem delovanju. Odprta je od ponedeljka do petka od 14. do 20. ure, v tem času je v prodaji tudi publikacija "Protagonisti sovodenj-ske stvarnosti”. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM priredi, skupaj s sorodnim društvom iz Trsta, tradicionalno silvestrovanje v veliki dvorani UGG na Batti-stijevem trgu. Prireditev bo 28. decembra ob 17. uri. Vstop samo z vabili. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek 11. decembra zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, ob torkih in četrtkih pa od 10. do 12. ure. KINO GORICA VITTORIA Gorica Ki-nema 20.45 »L’uomo del-le stelle» CORSO 17.30-19.45-22.00 »Franch kiss». I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340. LEKARNA V SOVODNJAH dr. M. Rojec, Ul. L Maja 76, tel. 882578. ________POGREBI Danes, ob 11. uri, Luciano Bandelli, iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. GORICA Četrtek, 7. decembra 1995 11 __OBČINA TORKOVA SEJA GORICA / SREČANJE NA ZANIMIVO TEMO NOVICE Komedija o amandmajih k proračunu Res škoda, da je torko-vi seji občinskega sveta sledila le pešCica obCa-ftpv, ki prav gotovo ni brla navdušena nad Spektaklom". Najprej se je zapletlo glede izvolitve elana nadzornega odbora. Na to mesto je bil izvoljen Mauro Candotti, vendar pa je iz nadaljevanja seje bilo mogoCe razbrati, da se je nekaj zapletlo med volilnim Postopkom, oziroma Štetjem glasovnic. Nekaj casa pa je seja zaradi ostrega spora med elanom občinskega sveta in nbcinskimi funkcionarji potekala za zaprtimi vrati. vendar je bilo celo na trg pred županstvom slišati vpitje in prerekanje. Bralcem lahko mirno povemo, da tokrat ni bil udeležen Fiorelli. Napletlo se je nato pri sklepu o spremembah v Proračunu za tekoCe leto m interpretacijah zakona glede roka, do katerega le mogoče spremembe opraviti. Končalo se je tako, da je bil v celoti sprejet predlog sklepa občinskega odbora in da sta predlagatelja amandmajev Cosma in Spazza-pan svoje predloge umaknila, oba po pojasnilu in "zagotovilu” župana. Spazzapan je predlagal, da se spet vnese postavka za razširitev štandrskega pokopališča in postavka za šolo Ivan Trinko ter posebna postavka za pobudo ekološkega osveščanja. Cosma je osporaval uporabi 67 milijonov lir za nakup opreme za elektronsko glasovanje.Proti koncu seje je bilo nekaj hladne prhe (Fiorelli) glede pokončne drže, predstavnikov CDU, ki so z eno nogo že v večini. Kaj naj si poprečni občan misli o tem kako so se upravitelji odrezali pri pojasnjevanju posameznih vprašanj glede sprememb v proračunu. Vseh toCk pa kljub pozni uri in nekajurnemu zasedanju niso izčrpali. Tako še zmeraj Caka na odobritev načrt obrtniške cone. Med številnimi interpelacijami, velja omeniti tri, ki jih je predložil Igor Komel. Spet je opozoril na nevzdržno stanje glede prostorske stiske šole Ivan Trinko, pohvalil bogat program kulturnih in drugih prireditev v decembru, vendar priporočil večje upoštevanje slovenske Prisotnosti. Zupanu je predlagal, naj bi Cimprej, tudi v znaku konkretne solidarnosti z italijansko anrodnostno skupnostjo, povabili v Gorico gledališče Ivan Zajc z Reke. Glede slednjega je župan odgovoril, da se v tej smeri že dela; bolj medel pa je bil glede šole, Čeprav je kasneje, v razpravi o spremembah proračuna svetovalcu Spazzapanu povedal, da je občina prišla do spoznanja, da bi pravzaprav kazolo urditi poslopje v Kapucinski ulici in da bodo potrebna sredstva vključili v Proračun za 1996. Dve pomembni in obenem nadležni vprašanji pa je zastavil Crocetti: glede načrtovalca za prenovo območja ulice sv. Klare in glede urejanja cestnih dostopov v mesto. Dobil je precej medla in izmikajoča odgovora. Čipke ■ posebnosti in tradicija Sodelujejo pedagogi zgodovinarji in strokovnjaki iz številnih evropskih dežel Obnoviti in ovrednotiti dejavnost, primerjati izkušnje, Suiti zanimanje, posredovati znanje. To so cilji, ki so si ga zastavili prireditelji dvodnevnega mednarodnega srečanja o Čipkah in Cipkarstvu v Evropi, ki se je včeraj pričel na razstavišču ob loCniškem mostu in ki se bo zaključil danes. Gre za zanimivo pobudo Goriške Čipkarske šole, ki deluje v okviru deželne uprave, ki sta jo podprli Občina, Pokrajina in Goriška hranilnica. Goriška Čipkarska šola je uvedla preko petdeset tečajev v različnih krajih, za različne starostne skupine in za dejavnost, ki ima na Goriškem bogato tradicijo, zainteresirala preko tisoč oseb, je v uvodnem delu srečanja povedala ravnateljica šole Giovan-na Paolini Fabrissin pred pretežno ženskim avditorijem, Čeprav je splošno znano, da so se in se še zmeraj s kleklanjem ukvarjajo tudi moški. Prav tako so bile ženske v večini med raz- pravljalci. Povedati velja, da so se prvega mednarodnega srečanja o Čipkah v Evropi - za to priložnost so pripravili tudi poseben simbol, krog zvezd Evropske zveze na Čipkastem prtičku -udeležili pedagogi, strokovnjaki in zgodovinarji iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Anglije, Irske, Norveške Danske, Francije in seveda Italije. V preddverju kongre- sne dvorane pa je na ogled nekakšna vzorCna razstava izdelkov spretnih (in potrpežljivih) rok iz različnih dežel. Prava paša za oci. Skoda le, da na raztavi ni starih idrijskih, oziroma goriških Čipk iz Coroninijeve zbirke, je v pozdravnem nagovoru dejal Zupan Valenti. (Foto Studio Repor-tage - z uvodnega dela srečanja - zgoraj izdelek spretnih rok). 11 |11 Jutri spet Mala Cecilijanka Vsakoletna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov, bo tudi letos, in sicer jutri, 8. decembra. Revija bo v telovadnici pri Katoliškem domu ob 15.30. Nastopilo bo 10 pevskih skupin z Goriškega, Tržaškega in Slovenije. Nastopih bodo zbori iz Doberdoba, Rupe-Peci, Vrha sv. Mihaela, Standreža, Stmavra, Steverjana in s Plešivega. S Trsta bosta prišla otroški zbor Kresnice od sv. Ivana in Ladjica iz Devina, iz Nove Gorice pa mladinski zbor osnovne šole Fran Erjavca. Predkongresna skupščina združenja Confagricoltori V sejni dvorani Trgovinske zbornice bo danes pr-redkongresna skupščina stanovske organizacije kmetov Confederazione Italiana Agricoltori. Zasedanje se bo pričelo ob 9.30, zaključilo pa v prvih popoldanskih urah, udeležila pa se ga bo predstavnica vsedržavnega vodstva Paola Ortensi. Na skupščini bodo izvolili tudi delegate za vsedržavni kongres. Knjiga o prisotnosti nemške kulture v Gorici Institut za versko in družbeno zgodovino je pred kratkim izdal knjigo o nemški kulturi v Gorici. Gre za 360 strani obsegajoče delo, ki v glavnem prinaša gradivo dveh tečajev, ki so se na isto problematiko odvijali v Gorici v letih 1991 in 1993. Knjigo je uredil prof. Sergio Tavano. Knjigo bodo predstavih danes, v avditoriju klasičnega hceja Dante Ahghieri. Financerji zasegli pet stotov svežih rib Finančna straža je na območju Tržiča že spet zasegla večjo količino rib sumljivega izvora. Na tovornjaku z italijansko registrsko tablico - vozilo so zasegh, skupaj z ribami - so našli okrog 500 kilogramov svežih rib, ki so bile ilegalno vnesene na državno ozemlje in so bile, kot kaže, namenjene na tržnice v raznih krajih naše dežele. Tovornjak je prihajal s Hrvaške. Rok za prijavo vina podaljšan Konzorcij za zaščito briških vin obvešCa, da je pristojno ministrstvo do 15. decembra podaljšalo rok za prijavo pridelka grozdja in količine vina. Prvotno določeni rok bi zapadel danes, 7. t.m. Vinogradniki imajo zdaj še teden dni Časa, da uredijo po zakonu predvidene obveznosh. Nezgodna kronika V križišču pokrajinske ceste'št. 8 in državne ceste št 56 (križišče med StandreZem in Sovodnjami) sta včeraj nekaj po 9. uri trčila ford fiesta, ki ga je upravljal 54-letni Ernest Posega iz Nove Gorice ter vozilo ekipe za hitro pomoC, ki ga je vozil Mario Samiz iz Gradišča. Rešilni avtomobil je bil na službeni vožnji in je prevažal pacienta. V trčenju je bila laže ranjena bolničarka. Brez hujših poškodb sta se zmazala tudi 32-letni Mauro Baldussi iz Tržiča in 53-letni Albino Petraz. S poltovornjakom sta nekaj po prvi uri zjutraj trčila v parkiran avtobus podjetja APT. elektrika / o vzrokih torkovega mrka Cimprej je treba prenoviti celotno omrežje Med vzroki izpada prevelika obremenitev in dotrajanost naprav na omrežju Ponoven izpad elek-rike v severnem delu fiesta opozarja na potre-b° bo Čimprejšnji rekonstrukciji, oziroma posodobitvi omrežja”, ugotavlja inž. Carlo Mistret-a ravnatelj občinskega Podjetja. V torek zveCer je namreč dobršen del mesta znašel v popolni temi dobro poldrugo uro. Dežurna eki-Pa v torek zveCer še ni Uspela z gotovostjo ugotoviti razlog izpada, Kakor smo na kratko poročali včeraj. Stanje je do jasno šele po podrobnem pregledu om-režja in potem ko so postopoma, v dveh sklo-Pm. področju spet začeti dobavljati tok. Izpad je, kot se zdi, Posledica preobremenit-Ve' Pri mestnem podjetju imajo sicer in že tudi izvajajo naCrt posodabljanja električnega omrežja, vendar le to poteka postopoma. Za celotno izvedbo bo treba še kakšno leto. "Poiskali smo nekakšno začasno rešitev in namestili posebno aparaturo, ki naj bi pomaga- • la premošCati "krizne” trenutke ob preveliki obremenitvi. Ugotovili smo, da ta naprava ni delovala tako kakor je bilo predvideno”, pojasnjuje torkov izpad inž. Mistretta. Glavne težave in možnosti podobnih prekinitev naj bi dokončno odpravili Cez nekaj mesecev, ko bodo izpeljali drugo stopnjo načrta posodabljanja električnega omrežja. Zal bo treba spet prekopati ulice in tudi Korzo in vgraditi nove vode. To bi bili morali narediti že pred meseci, vendar pa ni bilo soglasja z županstva. Mestno podjetje pa obenem z rekonstrukcijo omrežja, postopoma uresničuje tudi drugi načrt: zgraditev nove prevzemne centrale v južnem delu (v bližini mosta odseka drž. ceste št. 56). Taka ureditev glede preksrbe z električno energijo bi nudila dovolj jamstev za redno in kostantno dobavo energije. Mestno podjetje, ki je zdaj v fazi preoblikovanja (v smislu nove zakonodaje) pa se zanima tudi za proizvodnjo električne energije. OBČINA / UGOTOVITVE SL Uprava se zelo hitro potaplja Sporočilo tajnika Geromette "Zdaj je že jasno, da občinski odbor, ki ga vodi župan Valenti, ne namerava sprejeti predloga za razpis referendumov. Na seji 5. t.m. se je odbor zatekel k politiki zavlačevanja in skrivanja pred odgovornostjo”, ugotavlja v daljšem poročilu za tisk tajnik Severne Lige v Gorici Gero-metta, ki ob tem ne štedi s kritikami na račun občinske uprave, ki se po njegovem hitro potaplja in ki je v glavnem dokazala nemoč. Ta nemoč uprave se odraža tudi v tem, da ni sposobna izdelati organskega načrta za tisto posebno mednarodno vlogo in razvoj mesta. Po načrtih in napovedi} občinske uprave naj bi Evropska Zveza finansirala projekte, ki se pripravljajo v okviru tisočletnice. In kaj bo ostalo, ko bo obletnica mimo, vprašauje Gerometta, ki obenem zbode tudi senatorja Romolija, ki je najbrž preveč zaposlen in ne vidi, kako se duši njegov odbor. Tako tajnik Severne Lige. Ni znano, Ce samo zaradi gole polemike, ali pa zaradi drugih razlogov, saj je v zadnjem Času slišati vesti o določenih premikih in zbliževanjih med večjimi in manjšimi strankami. Kdo ve! Navsezadnje pa župan Valenti ne bo imel težav odgovoriti na kritike. Ce je Občina nesposobna, bi bilo dobro pogledati tudi na stanje na Pokrajini, kjer upravlja Severna Liga- NIZ PRIREDITEV Miklavža so tudi letos počastili otroci in odrasli V veliko veselje vseh otrok je v torek zveCer tudi v naše kraje prišel Miklavž in prinesel ogromno vreCo daril, seveda na podlagi pisem, ki so mu jih otroci poslali. Zvedeli smo, da jih je bilo tudi letos izredno veliko. Nekatere je Miklavž obiskal kar na domu, drugi pa so ga pričakali vsi skupaj v prostorih vaškega društva kot npr. v Doberdobu, kjer so mu v župnijski dvorani otroci pripravili igrico z naslovom Kdo bo spremljal sv. Miklavža. KD Kras Dol-Poljane pa je Miklavža sprejelo v prostorih šole na Palkiscu. V Kulturnem domu v Gorici so se zbrali gojenci Dijaškega doma, osnovnošolci ter otroci iz otroških vrtcev iz Gorice in bližnje okolice. ZSKD je v sodelo- vanju s skupino Oder 90 poskrbela, da so Miklavža primemo sprejeli. V razigrani dražbi otrok se je res dobro počutil tako, da je vse zelo radodarno obdaril. Gojencem Dijaškega doma je prinesel igre, s katerimi se bodo lahko vsi skupaj igrali v domu, poleg tega je imel v vreCi še igrače za vse otroke, ki so si darilo zaslužili, ker so bili pridni v šoli, ker so ubogali starše in so se lepo obnašali tudi, ko teh ni bilo zraven. V vreCi pa ni imel Miklavž samo darila, ampak tudi dobro voljo, ki jo je razdelil med otroke zato, da bi celo leto bili srečni in veseli. Danes se Miklavž že vrača v oddaljene severne kraje, a ne mislite, da je s tem pozabil na vas, otroci. Cez eno leto se bo spet vrnil, Ce ga le ne boste razočarali... GLASBA / NASTOPIL BO PRIHODNJI ČETRTEK Godalni kvartet GM ob prvi desetletnici Med letošnjimi jubilanti na glasbenem področju je tudi Godalni kvartet Glasbene matice. Ustanovljen je bil pred desetimi leti ob 75-letni-ci Glasbene matice v Trstu in od takrat redno in neprekinjeno deluje in bogati tržaško glasbeno življenje. Pri tem je pomembno tudi to, da je v Trstu zdaj še edina tovrstna instrumentalna komorna skupina. Za seboj ima okrog sto nastopov, na repertoarju pa kakih 40 del za kvartet in kvintet z občasnimi gostujočimi solisti. Razen doma je dolsej nastopal po raznih krajih Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, gostoval pa je tudi v bivši Sovjetski zvezi. Snemal je tudi za radio in televizijo na italijanski RAI, avstrijski ORF in beloruski TV. Čeprav zajema izvajana dela tudi iz svetovne komorne zakladnice, posveča godalni kvartet Glasbene matice posebno pozornost izvajanju skladb domačih slovenskih in italjanskih skladateljev kot so Delak, Florjane, Lovec, Merku, Sofianopulo in Viozzi, od drugih slovenskih skladateljev pa Lipovšek in Osterc. Od Merkuja ima na primer na repertoarju vse tri njegove godalne kvartete. Leta 1989 je Godalni kvartet GM sodeloval na prestižnem državnem natečaju za komorno glasbo v Pozzuoliju pri Neaplju in v katergoriji godalnih kvartetov osvojil 2. mesto, pri čemer prvega mesta niso podelili tako, da je bil tam dejansko zmagovalec. Po- samezni člani kvarteta pa sodelujjo od vsega začetka, t.j. od 1990 dalje, na Mednarodnem seminarju Alpe-Jadran v Fari pri Gorici, ki se ga udeležujejo sestavi kvartetov in kvintetov z raznimi instrumenti. Umetniški vodja seminarja je prvi violinist kvarteta GM prof. Žarko Hrvatič, sicer pedagog na Konservatoriju »Tartini«, mentor za čelo pa je član kvarteta GM prof. Peter Filipčič, pedagod na šoli »M. Kogoj »GM. Na tem seminarju sodelujejo tudi pedagogi in priznani instrumentalisti iz Slovenije, Italije in Avstrije, poleg njih pa še znani, v naših krajih delujoči, klavirski pedagog Sijavuš Gadži-jev. V letih svojega desetletnega obstoja je Godalni kvartet Glasbene matice štirikrat menjal svojo zasedbo, pri čemer sta v vseh štirih zasedbah stalno prisotna le prvi violinist Hrvatič in violončelist Filipčič. Prvo zas'edbo so sestavljali violinista Hrvatič in Aleksandra Pertot, violist Pavel Ota in čelist Filipčič, drugo violinista Hrvatič in Jagoda Kju-der, violist Marko Bitežnik in čelist Filipčič; tretjo violinista Hrvatič in Stefan Job, violist Bitežnik in čelist Filipčič, sedanjo pa sestavljajo violinista Hrvatič in Job, violist Božo Petrač iz Kopra in čelist Filipčič. S Kvartetom so doslej kot solisti sodelovali pianisti Paola Chiabudini, Miran Devetak, Sijavuš Gadžijev, Beatrice Zonta in Aljoša Starc, klarine-stista Miran Košuta ijn Lino Urban, fagotist Francesco Furlanich, flavtistka Daniela Brus-solo ter kitarista Giulio Chiandetti in Marko Feri. Za počastitev kvarte- tove 10-letnice ga je umetniško vodstvo GM vključilo v repertoar abonmajske koncertne sezone GM za leto 1995-96, v okviru katere bo koncertiral 12. decembra letos v Kulturnem domu v Trstu z deli Osterca, Beethovna in Schumanna. Glede na vlogo, ki jo godalni kvartet GM odigrava v našem glasbnem življenju, pa bi bilo prav gotovo prav, da bi bil vključen tudi v seznam tistih, ki so deležni rednih podpor iz ustreznih deželnih in krajevnih skladdov za spodbujanje glasbenega udejstvovanja na kakovostnem nivoju. To bi predstavljajo tudi priznanje za požrtvovalnost in predanost in umetniškega stremljenja, ki jih člani kvarteta ob svojih poklicnih zadolžitvah izkazujejo že deset let. Jože Koren UUBUANA / LETNA SKUPŠČINA ZKOS Podelili i vde Razpravljali so o reorganizaciji zveze V torek je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani letna skupščina Zveze kulturnih organizacij Slovenije, na kateri so slavnostno podelili nagrade za posebne dosežke na ljubiteljskem področju. V pozdravu tajnika Vojka Stoparja in slavnostnem govoru predsednika organizacije Frančka Rudolfa pa so izzvenela vprašanja, ki zadevajo reorganizacijo ljubiteljske kulture v Sloveniji- V prejšnji ureditvi so za ljubiteljsko kulturo skrbele osrednja ZKOS in posamezne občine, ki so gmotno in drugače podpirale ljubiteljsko kulturno dejavnost. Sistem je danes neaktualen iz različnih razlogov. Večstrankarski sistem je segel tudi v kulturne dejavnosti in njihovo razčlenjenost, čeprav to ni razbilo ljubiteljske mreže. Rudolf je v svojem govoru naglasil, da so se znali ljubitelji izogniti strankarskim zahtevam in so, kljub razlikam v mišljenju, ohranili smisel za skupno kulturno delo. Vsekakor pa so se spremenile kulturne zahteve in potrebe. Zanje je značilen kakovostni dvig, ki narekuje tudi nove pristope. Krajevne kulturne organizacije v marsikateri občini skrbijo za kulturno delovanje nasploh. Ponudba je danes izrazito razvejana in sega na najrazličnejša področja. Veliko vlogo odigravajo mentorstvo in izpopolnjevalni tečaji. Ljubiteljska in poklicna dejavnost se prepletata. Rudolf je izrecno naglasil uveljavljanje novih talentov, povezovanje s šolskim sistemom in hkrati potrebo, da se ohrani kulturno vzdušje »ob vseh mehanizmih tržišča, turizma, politike, pretoka ljudi in idej«. Naloge ZKOS se prilagajajo novi stvarnosti, ki jo označuje tudi neskladnost tako vladnih kot opozicijskih strank v odnosu do kutume dejavnosti. Med različnimi strankarskimi opcijami sta očitna dva »ekstrema«, ki se razpoznavata v čim večji liberalizaciji na eni in ohranjanju tradicije in tradicionalnosti na drugi strani. Različna stališča strank so pogojevala tudi odnos vlade do ljubiteljske kulture. Velik problem je nastal z novim zakonom o lokalni samoupravi. Slovenija se je iz prejšnjih šestdesetih razdelila v kar 147 novih občin. Razpršitev je de- jansko finančno in drugače ošibila marsikatero občino, večina upraviteljev pa ne vidi v kulturi posebne prioritete. Marsikje so prej zagotovljene občinske podpore ljubiteljski kulturi in kulturi nasploh izginile, ali pa so se stanjšale do skrajnosti. Med vsemi spremembami se je ZKOS borila za preživetje in to v zavesti, da pomeni ljubiteljska kultura tradicijo in stvarnost, ki ju ni modro zapraviti. Sedaj se nakazuje sistemska rešitev, saj je pred sprejemom zakon o ljubiteljskem skladu, po katerim naj bi ZKOS omogočala z državnimi sredstvi kulturno dejavnost, in to tudi tam, kjer krajevne uprave nimajo denarja zanjo. Nov položaj ljubiteljske kulture v Sloveniji spreminja tudi odnos do Slovencev na Madžarskem, v Avstriji in Italiji. Stiki med ljubitelji iz različnih držav in matico pomenijo nenadomestljivo vez in tradicijo. To narekuje ZKOS nezmanjšano pozornost do ljubiteljstva manjšin in Slovencev po svetu. Nova ureditev in nove potrebe v Sloveniji pa verjetno narekujejo tudi spremembe v ljubiteljskem delu manjšin. Vsaka manjšina ima svoje specifične potrebe in tudi poglede na ljubiteljsko kulturno dejavnost. V izpostavljenih legah je treba spoštovati še tako drobno delo, ki pa ima za narodno zavest ogromen pomen. Hkrati pa je nam, Slovencem za mejo, jasno, da je Slovenija vedno bolj dojemljiva za kakovostne ponudbe, močno pa se je zmanjšal »rodoljubni« odnos, ki ni deloval selektivno. Dejstvi imata pozitivne in negativne posledice. Po eni strani delujeta kot vzpodbuda manjšinam, po drugi pa ohlajata človeško toplino in prijateljstva ob meji, ki so včasih pomembnejša od golega nastopanja. Nagrajeni so bili Primorec Danilo Japelj, ki je med drugim pesnik, urednik revije Fontana in je med najaktivnejšimi člani Društa književnikov Primorske, Tatjana Lampre in Koroška dijaška zveza (iz Avstrijske Koroške) za film Mladje. Nagrade za posamezna področja (glasbeno, knjižničarsko, gledališko itd.) bodo razdelili v naslednjih dneh in to v različnih krajih. A.M. ZGODOVINA GLASBE / PROJEKT JE PREDSTAVILA LUISA ANTONI Mednarodna štipendija AlpeJadran za ureditev in objavo Kogojevih spisov Studenti z zanimivimi in kvalitetnimi pobudami si utirajo pot v raziskovalne in akademske kroge. Tako vsaj menijo statistike, tako upajo številni mlajši kolegi in tako dokazujejo tudi posamezniki, ki se po končanem visokošolskem študiju posvetijo raziskovalnemu delu na svojem področju. Luisa Antoni je diplomirala na tržaški Filozofski fakulteti s tezo iz moderne in sodobne filozofije, svoje zanimanje pa je že kot študentka osredotočila na glasbeno področje. Za svoje delo je prejela sicer že več priznanj, zadnje med temi pa je štipendija Rektorke konference Delovne skupnosti Alpe-Jadran. »V razpisu je bilo pre- dvidenih v celoti štiriindvajset štipendiranih mesecev, meni pa jih je komisija dodelila devet. Za projekt, ki sem ga predstavila, bi jih morda potrebovala kakih osemnajst, vendar pa je že doseženih devet veliko presenečenje,« meni Luisa Antoni. Projekt, ki ga omenja, predvideva ureditev in publikacijo spisov Marija Kogoja. »Nad zamislijo je bil navdušen predvsem profesor Pavle Merku, ki bo sledil mojemu delu, najbrž kot “tržaški referent” - somen-tor.« Luisa bo glavnino dela opravljala v Ljubljani, točneje na Muzikolo-škem oddelku tamkajšnje univerze, s katerim je že sodelovala. Lani je namreč prejela šest-me-sečno štipendijo za izpo- polnjevanje v tujini, ki jo najboljšim diplomirancem nudi tržaška univerza. Podpora ji je omogočila, da je, vedno v okviru ljubljanskega muziko-loškega oddelka, izpeljala obširen projekt o Globokarjevem delu. »Zanimam se predvsem za slovensko glasbeno estetiko prve polovice našega stoletja, Ljubljana pa mi da možnost, da me ob raziskovalnem delu spremljajo priznani mentorji, kot je npr. profesor Andrej Rijavec. Poleg tega pa je ljubljanski kulturni utrip res nekaj izrednega. V mestu je veliko mladih, krasna atmosfera, neverjetna živahnost.« Raziskovalno delo, ki je eden najpomembnejših dejavnokov kulturne- ga življenja določenega naroda ali celo narodnostne skupnosti, naj bi se sklenilo s objavo gradiva in avtorjevimi izsledki. »Delo o Globokarju bo morda objavljeno, toda s tem v zvezi zaenkrat še nimam točnejših podatkov. Nekaj več konkretnih možnosti je za projekt o Mariju Kogoju, s katerim se bom ukvarjala v bližnji prihodnosti. Verjetno (vsaj tako upam), bo delo doživelo tudi italijanski prevod, s tem da bi bilo treba seveda italijansko izdajo dopolniti s primernim predgovorom in predstavitvijo glasbenega ustvarjalca, ki ga slovensko občinstvo dovolj dobro pozna, italijansko pa ga šele odkriva.« Med drugimi publikacijami Luise Antoni velja omeniti koncertno brošuro ob 13. festivalu v Radovljici (gre za festival stare glasbe), sodelovanje z glasilom Trieste con-temporanea in Gioventu musicale, ki je v pripravi, brošura ob openskem koncertu, posvečenem Hindemithu, koncert bo 19. decembra) in sodelovanje ob multimedialni predstavi, ki bo 7. januarja. K temu dodajmo sodelovanje s Primorskim dnevnokom in slovensko radijsko postajo RAI v Trstu. Med raziskovanjem, pisanjem in objavljanjem se nadaljuje tudi Luisina samostojen umetniška pot: v juniju morda diploma iz klavičembala, dotlej pa nastopi, koncerti, sodelovanja... MG VESOLJE / PO ŠESTIH LETIH IN DVEH MESECIH Odločilni dan za sondo Galileo Poseben modul bo prodrl v Jupitrovo atmosfero NEW YORK - Danes se bo z vesoljske sodne Galileo, ki kroži okrog Jupitra, ločil posebni modul, ki bo posredoval prve točne podatke o sestavi atmosfere največjega planeta našega osončja. Pot, dolgo 3, 7 milijarde kilometrov, je sonda Galileo opravila v Šestih letih in dveh mesecih. Pot je bila tako dolga, ker so jo z ameriškega vesoljskega trajekta v zemeljski orbiti izstrehh s pomočjo relativno Šibke rakete na trdo gorivo. Ameriška vesoljska ustanova se je namreč bala v vesolje z shuttleom poslati močnejšo raketo na tekoče gorivo. Prav zaradi tega je morala sonda Galileo na svoji poti izkoristiti Privlačevalne sile drugih planetov, tako da se je njena zapletena spiralna pot podaljšala za tri leta. Danes bo torej odločilni dan. »Samomorilni« modul bo moral prodreti v Jupitrovo atmosfero pod kotom 8, 6 stopinje. Pri manjšem kotu bi modul odskočil podobno kot ploščat kamen na vodni površini, pri ostrejšem pa bi se zaradi izrednega trenja z gostejšimi plastmi v trenutku vnel in zgorel. Vseeno pa se bodo tudi ob takem optimalnem kotu razvile izredno visoke temperature, tako da ima modul v svojem spodnjem delu 15,2 centimetra debel termičen Ščit iz fenolnih najlonskih vlaken in fenolnega ogljika. Med prodiranjem skozi gostejše plasti Jupitrovega ozračja se bo izrabila kar polovica tega ščita. Na višini 57 kilometrov (dve minuti po prodoru v Jupitrovo atmosfero) se bo zaradi trenja hitrost znižala na 200 kilometrov na uro. Takrat se bo odprlo padalo, iz zaščitnega ohišja se bo ločil del z znanstvenimi napravami, ki bodo takoj posredovale podatke o atmosferi (sestava, gostota, temperatura in pritisk) sondi Galileo, ta pa jih bo nato ra- dijsko poslala proti Zemlji, kamor bodo prispeli čez 43 minut. Po 33 minutah od vstopa v Jupitrovo atmosfero bo modul dosegel vrhove oblakov in prodrl v območje čistega in vročega vodika. Po predvidevanjih se bo samomorilna misija končala po 60 minutah od vstopa v atmosfero. Lahko bi se podaljšala še za 15 minut, po tem roku pa bo sonda Galileo že izven dosega radijskih valov modula. Med drugim bo gostota uklenila radijske valove, zaradi izrednega pritiska in temperature pa bo modul dobesedno izhlapel. Znastveniki upajo, da bodo končno razvozlali skrivnost našega največjega planeta, ki oddaja več toplote, kot jo sprejema. V to so vložili ogromne napore in tudi sredstva, saj je samo sonda Galileo stala 1.300 milijonov dolarjev, njena izstrelitev in kasnejši nadzor pa še dodatnih 300 milijonov dolarjev. V Kanadi porušili hišo serijskega morilca Oblasti v kanadskem St. Catharinesu so porušile hišo serijskega morilca Paula Bernarda, ki je niso uspeli zavarovati pred vandali in mazači opolzkih grafitov, tako da je postala prava sramota (AP) vnr — • Čiščenje Pekinški delavci se trudijo, da bi bil tudi park ob Nebeškem templju iz leta 1420 čimbolj »nebeški«. (Jelefoto AP) Do sončnega zatona Deskar se je šele ob sončnem zatonu vrnil na kalifornijsko obalo, saj je do zadnjega izkoristil prekrasen dan in oceanske valove (Telefoto AP) l-VANUATU / DOSMRTNA JECA ZA LUCIANO P1CCH1- Umor z magijo PORT-VILLA - Francesco Picchi, italijanski gradbenik, ki se je pred nekaj leti preselil na južnopacifiški otok Vanuatu, je bil žrtev obreda črne magije, trdi njegova zena Luciana Picchi. Kaže pa, da se sodnik Charles Vaudin d’Imercourt z njo ne strinja, saj jo je obsodil na dosmrtno ječo. Kljub temu je sodnik izrazil svoje obžalovanje za »premilo kazen«; brutalnost umora bi po njegovem mnenju zaslužila celo smrtno kazen, ki pa je vanuatski zakoni ne predvidevajo. Francesco Picchi (51 let) je slovel po svoji strasti za razkošno in razgibano življenje, čeprav si ga po smrti premožnih starSev ni mogel več privoščiti. V 80. letih je začel delati v tujini in se po ločitvi od prve žene poročil z Luciano, danes 29-letnim dekletom iz Ternija, s katero sta se preselila na Vanuatu. Tja sta odšla morda tudi zaradi finančnih in sodnih težav, ki jih je poslovnež imel v Italiji. Po mnenju sodnikov si je Zenska izmislila podel načrt, da bi se znebila moža: 29.no- vembra 1994 je Picchija prepričala, da je ostal doma in pristal na obred črne magije, med katerim ga je privezala na stol. Zatem je poklicala pajdaša, ki sta se nad žrtvijo znesla s krepeli ”nal-nal“, ki jih na otoku uporabljajo za obredno klanje prašičev. Prizoru je prisostvovala tudi hišna pomočnica, medtem ko je bil njun 4-letni sin zaprt v sobi. Luciano Picchi so aretirali junija na Singapurju, kamor je prispela z jadrnico nekih prijateljev. Tamkajšnje oblasti so jo nato izročile vanuatskim. Med sodno obravnavo, ki je trajala dva meseca, se je ženska proglasila nedolžno. Dejala je, da jo je mož varal, pretepal in zapravljal ves njun denar v igralnici. Zaradi tega je sklenila prositi za pomoč vrača, vendar njuni zvarki in čarovnije niso zalegli. Oba pajdaša sta bila obsojena na 20 let zaporne kazni, hišna pomočnica pa na 12 let. Zenska bo lahko vložila priziv proti razsodbi, glede na stališče vanuatskih sodnikov pa njen položaj ni najboljši. NOVICE Odškodnina za konec kariere SYDNEY - Avstralski igralec Jon Blake (36 let) bo dobil več kot 7 milijonov dolarjev odškodnine zaradi hudih možganskih poškodb in paralize, posledic prometne nesreče pred 9 leti. Vrhovno sodišče v Sydneyju je razsodilo, da je Blake, ki je tik pred nesrečo posnel film The Light Hor-semen, imel 15% možnosti ogromnega uspeha, 35% možnosti precejšnjega uspeha in 25% možnosti zmernega uspeha, danes pa je zaradi nesreče težek invalid. Nesreča se je pripetila pipho-či: Blake je vozil naglo, a v predpisanih mejah, ko se je nenadoma znašel pred avtomobilbm, ki je bil brez luči ustavljen na nasprotnem voznem pasu. / Letalo strmoglavilo po vzletu MOSKVA - Letalo tipa antonov 2 letalske družbe Kotlavski je strmoglavilo tri minute po vzletu, ko se je nahajalo nad pokrajino Arkangelsk na severu evropske Rusije. Od 12 potnikov in 2 članov posadke jih je 11 ranjenih. V Rusiji je s privatizacijo letalskih družb število nesreč naraslo, kakor dokazuje tudi dejstvo, da je skoraj istočasno letalo antonov 26 na progi Magadan-Anadir (na skrajnem vzhodu Rusije) zaradi težav moralo zasilno pristati kake 4km od letališča. Pri tem je bilo nekaj potnikov ranjenih. Fosilni zarodek dinozavra VVASHINGTON - S pomočjo najsodobnejše tehnologije (in kančkom sreče) skupina floridskih paleontologov upa, da bodo odkrili dinozavrov zarodek v fosiliziranem jajcu, ki so ga pred šestimi meseci odkrili v Argentini. Jajce, ki je zelo redko in odlično ohranjeno, bi lahko vsebovalo zarodek rastlinojedega dinozavra z dolgim vratom, ki je živel pred 70 milijoni let. Ko bi bil zarodek dovolj razvit, bi znanstveniki lahko prišli celo do dinozavrovega okostja. 23 milijonov gledalcev za Diano LONDON - Po uradnih podatkih je pred dvema tednoma skoraj 23 milijonov Angležev gledalo intervju princese Diane, ki ga je predvajala televizijska mreža BBC. S tem je Lady D dosegla tretje mesto na lestvici oddaj v zadnjih 14 letih. Na prvem mestu je oddaja o Dianini poroki s princem Charlesom leta 1981 (39 milijonov gledalcev), na drugem pa ena od nadaljevank serije Eastenders leta 1986 (30 milijonov). Kradla sta parkirnino SYDNEY - Občinska uslužbenca v VVellingtonu, glavnem mestu Nove Zelandije, sta iz parkirnih ur izmaknila približno 550.000 dolarjev. Prijavil ju je kolega, tako da so ju obsodili na več kot 2 leti zapora, čeprav so odvetniki Gordona Stotta in Davida Mitchella sodnikom zagotovili, da bosta ukradeni denar vrnila. NOVICE Zanimanje za gospodarsko sodelovanje s Slovaško LJUBLJANA - V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je bila včeraj slovensko-slovaška poslovna konferenca, ki so se je udeležili predstavniki 24 slovaških in 36 slovenskih podjetij. Kratkemu plenarnemu delu konference so sledila dvostranska srečanja gospodarstvenikov obeh držav. Jožko Cuk, predsednik GZS, je v uvodu na kratko orisal politični in makroekonomski okvir slovenskega gospodarstva. Poudaril je, da je Slovenija izčrpala rezerve na makroekonomski ravni. »Ni več rezerv pri tečaju tolarja, obrestnih merah in davkih. Te kategorije smo v zadnjih treh letih že izkoristih.« Po njegovem mnenju se država zdaj usmerja v razvoj, čedalje pomembnejša pa postajajo prizadevanja podjetij za čim višjo kakovost in za intema-cionaliziranje poslovanja. Miroslav Malik, direktor oddelka za srednje- in vzhodnoevropske države na slovaškem ministrstvu za gospodarstvo, pa je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija pred nedavnim podpisala sporazum o pristopu k Srednjeevropski prostotrgovinski zvezi (Cefta). Slovenski trg je za Slovaško kljub majhnosti izredno pomemben, saj na njem proda več kot na primer na finskem, španskem, bolgarskem ah danskem trgu. Sporazum o prosti trgovini, ki je med državama začel veljati prvega januarja 1994, je močno pospešil medsebojno trgovanje. Po podatkih GZS se je leta 1994 obseg blagovne menjave med državama povečal kar za 65 odstotkov, v prvih devetih mesecih letos pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani slovenski izvoz na Slovaško povečal kar za 73 odstotkov. Vnovčevanje čekov po novem LJUBLJANA - Svet Banke Slovenije je objavil navodilo o vnovčevanju čekov, po katerem se bodo čeki vnovčevah v poslovnih bankah in ne več pri agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Združenje za trgovino pri GZS je pristojne državne organe že konec julija letos v zvezi s tem opozorilo, da sprememba ne bi bila potrebna, če banke ne bi izdajale čekov v številu, ki presega dotok denarja na tekoči račun posameznega imetnika. Nov način plačevanja s čeki bo začel veljati 1. januarja 1996. Navodilo ureja postopek vnovče-vanja čekov, postopek in način pobotanja in plačila terjatev in obveznosti med bankami ter pogoje in postopek zavrnitve čeka s strani trasata. Tako bo od 1. januarja trasat (tisti, ki naj plača) ček zavrnil, če ček ni bil predložen v skladu z zakonom o čekih, kar pomeni da na računu tra-santa (tistega, ki je ček izdal) ni sredstev, da ček ne vsebuje vseh elementov, da je bil zlorabljen, ni bil trasiran nanj ali ni bil pravočasno predložen v vnovčenje ali pa ni bil predložen v izplačilo v skladu s pogodbo o vodenju tekočega računa. 11 gg lili * 1! ig M TRENDI / URADNI PODATKI ZAVODA ISTAT Inflacijska stopnja je znašala novembra okroglih 6 odstotkov RIM - Statistični zavod Istat je včeraj potrdil podatek, da je novembrska inflacijska stopnja znašala okroglih 6 odstotkov in s tem postavil na laž govorice, ki so se bile v torek razširile v Londonu, češ da naj bi bila inflacija v resnici višja. Potrjen je bil tudsi podatek, da se je inflacijska stopnja novembra v primerjavi z oktobrom zvišala za 0,6 odstotka, naj dražje mesto pa so bile pretekli mesec Benetke (7,2 odstotka). Sledita ji Milan in Neapelj (6, 6%), medtem ko najdemo na dnu dra-ginjske lestvice južna mesta Reggio Calabrio (4,3%), Palermo (4,4%) in Potenzo (5%). Po mnenju proračunskega ministra Rainerja Mašere je novembrski inflacijski podatek sicer visok, vendar ne posebno vznemirljiv. Precej manj optimistični pa so razumljivo sindikati, ki menijo, da gibanje inflacije svetuje vladi, naj z menevrom ob koncu leta ne učinkuje na posredne davke, predvsem pa je na dlani, da tako gibanje zahteva prilagoditev plač. Za zaviranje inflacije politika plač očitno ne zadostuje, ugotavljajo sindikati, zato je potrebno posegati z drugimi sredstvi ekonomske politike in predvsem preprečiti, da bi plače odvisnega dela še naprej izgubljale kupno moč. Po izračunih zavodah Istat se je inflacijska stopnja v obdobju med januarjem in novembrom letos glede na enako obdobje lani zvišala v povprečju za 5, 4 odstotka, ta podatek pa bo po mnenju statistikov obveljal tudi za vse letošnje leto. Zavod Istat pa se medtem pripravlja na uvedbo novega indeksa, ki bo imel za osnovo 100 prav leto 1995. Veljati bo začel 1. januarja, nekaj sprememb pa bo tudi v vsebini statistične košarice, na kateri temeljijo statistični izračuni. Sedanji osnovni indeks je iz leta 1992. Skupaj z borznim svetom (Consob) se je Istat odločil tudi za nekatere tehnične popravke pri metodologiji zbiranja podatkov, ki naj bi v prihodnje preprečevali predčasno in nenadzorovano razširjanje kazalcev o gibanju inflacije, kar je že večkrat povzročilo zmedo in špekulacije na finančnih trgih. r TRGI / SPLET UGODNIH OKOLIŠ CIN -i Vidna okrepitev lire do vseh glavnih valut Marko izgubila kar 10 lir RIM - S pomočjo nekoliko živahnejšega dolarja se je lira včeraj pommembno ovrednotila in pridobila v menjavi z vsemi pomembnejšimi bankovci. Nekoliko bolj sproščeno politično ozračje in odločitev vlade, da ne obdavči državnih vrednotnic v posesti nerezi-dentnih lastnikov, je dala liri svežega kisika, kar se je nemudoma poznalo na trgu. Marka je tako izgubila kar 10 lir, dolar pa se je spet spustil pod 1.600 lir. Podobno se je zgodilo tudi z ostalimi evropskimi bankovci, kar je potrdilo tudi včerajšnje odprtje ameriškega trga na Wall Streetu, kjer je marka veljala le še 1.108 lir. Analitiki me- nijo, da marka popušča zaradi krepitve francoskega franka, ki ga krepi pričakovanje, da bosta nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac na jutrišnjem bilateralnem vrhu oznanila navezavo franka na marko. Amandma Dinijeve vlade k finančnemu zakonu, ki potrjuje davčno razbremenitev za državne vrednotnice v lasti oseb, ki nimajo stalnega bivališča v Italiji, je včeraj močno poživila trg pogodb future na BTP, katerih tečaji so močno poskočili tako v Milanu kot v Londonu. Desetletne BTP so dosegle najvišjo vrednost 106, 05 točk, menjave pa so bile zelo intenzivne. Italijanske devizne rezerve se tanjšajo RIM - Inšpektorji Mednarodnega de-nernega sklada so včeraj ves dan delali na zakladnem ministrstvu, kjer so med drugim ugotoviti, da so se devizne rezerve Italije spet znižale. Italija je tako izpadla iz lestvice držav z najbogatejšimi rezervami. Septembra so se devizne zaloge zmanjšale za 6,6 odstotka in znašale le še 57.216 milijard lir. Delegacija MDS se je sestala tudi z državnim računovodjo Mo-norchiom, s katerim je začela analizo državne bilance ob koncu leta, finančnega zakona 1996 in ckonomsko-financ-nega programskega dokumenta. POKLICNO USPOSABLJANJE / SDZPI V SODELOVANJU S SDGZ Trije tečaji za področje zunanje trgovine Tečaji so prilagojeni specifičnim potrebam članov SDGZ, ki so toplo vabljeni k vpisu TRST - Pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje bodo v kratkem (takoj, ko bo dovolj vpisanih) stekli trije tečaji, namenjeni izobraževanju lastnikov podjetij in zaposlenih na področju zunanje trgovine. To bodo tečaji poslovne angleščine (80 ur), tečaj zunanje trgovine za vmesne kadre (50 ur) in tečaj marketinga v zunanji trgovini (20 ur). Potekali bodo zunaj delovnega časa in po dogovoru s tečajniki. Za vpis in informacije se lahko interesenti obrnejo na tajništvi SDZPI -v Trstu (tel. 40/566 360) in v Gorici (0481/362941). Tečaji so biti pripravljeni v sodelovanju med SDZP in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem oziroma njegovo sekcijo za zunanjo trgovino, kar pomeni, da so usklajeni s potrebami tistih članov Združenja, ki delajo v zunanji trgovini. »Izobraževanje in stalno izpopolnjevanje je tudi v zunanji trgovini nujno potrebno,« ugotavlja tajnica zunanjetrgovinske sekcije SDGZ Mirjam Koršič, »zato tečaje toplo priporočam vsem, ki delajo na tem področju. Vsako leto prinaša novosti, obnoviti je treba tudi znanje angleščine, konkurenca pa je vse ostrejša, zato se je treba primerno opremiti.« Pri tem Mirjam Koršič opozarja tudi na kakovost tečajev Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ki po eni strani ustrezajo potrebam naših operaterjev, po drugi strani pa so zanje zagotovljeni tudi strokovnjaki, ki prihajajo tudi iz drugih, gospodarsko razvitejših okolij. »Sama sem povabila docente, s katerimi sem prišla v stik pri svojem poklicnem delu, nekateri prihajajo na primer iz Emilije. Vabilo za vpis je zato toliko bolj utemeljeno, saj je danes na trgu veliko drugorazrednih izobraževalnih ponudb, medtem ko mi zagotavljamo visoko kakovostno raven teh sprecializira-nih tečajev.« Podiplomski tečaj informatike s prispevkom EU in Dežele TRST - Pri Deželnem zavodu za ekonomske in socialne raziskave -IRES se je začelo vpisovanje za po- diplomski tečaj za poklicni profil tako imenovanega »Information Brokerja«, ki so sofinansirata Evropska unija in Dežela Furlanija - Julijska krajina. Brezplačni tečaj, ki bo obegal 360 ur, bo potekal v Trstu, slušatelji pa bodo na koncu prejeti neke vrste študijsko štipendijo oziroma plačilo za vsako opravljeno uro predavanj. Na selekcijo za obiskovanje tečaja, ki temelji na informatiki in komunikaciji, se lahko vpišejo kandidati, ki so opraviti univerzitetno diplomo pred najmanj enim letom, ki so brezposelni in ki imajo stalno bivališče v eni od občin FJK. V primeru enakih pogojev bodo imeli prednost kandidati, ki obvladajo angleški jezik, ki imajo temeljno informatsko znanje in ki stanujejo v tržaški ali goriški pokrajini. Rok za prijavo na selekcijo zapade 22. decembra, tečaj pa bo lahko obiskovalo največ 20 slušateljev. Interesenti se lahko na selekcijo prijavijo pri CNA v Trstu (Trg Venezia 1. tel. 308545) ali na IRES v Vidmu (Ul. Bertaldia 24, tel. 0432/505924). 6. DECEMBER 1995 v LIRAH T2 Š3 valuta nakupni prodajni § arrferiški dolar 1571,00 1619,00 nemška marka 1096,00 1129,00 I francoski frank 317,00 326,00 sf holandski gulden 979,00 1009,00 E Q "F .2. belgijski frank 53,10 55,30 11 funt šterling 2424,00 2497,00 ^5 O) irski šterling 2509,00 2586,00 f 5 danska krona 283,00 292,00 IS grška drahma 6,60 7,00 kanadski dolar 1151,00 1186,00 japonski jen 15,40 16,00 |S švicarski frank 1348,00 1389,00 avstrijski šiling 155,90 160,60 ^ s norveška krona 249,00 256,00 $ 'g švedska krona 241,00 248,00 portugalski escudo 10,40 10,80 i španska pezeta 12,80 13,40 1 avstralski dolar 1166,00 1202,00 1 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 12,50 13,00 1 hrvaška kuna 265,00 305,00 6. DECEMBER 1995 v LIRAH 6. DECEMBER 1995 v LIRAH 5. DECEMBER 1995 v DEM valuta nakupa! prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1568.00 1104.00 316.00 978.00 53,30 2420.00 2506.00 283.00 6,60 1150.00 1354.00 155,70 12,40 1618,00 1139.00 327.00 1008.00 55,10 2510.00 2601.00 293,00 7,20 1190.00 1389.00 160,70 12,90 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar _ 1593,720 2041,400 1106,750 320,890 2464,330 988,230 53,837 12,992 285,820 2539,430 6,724 10,602 1167,300 15,709 1364,950 157,280 251,060 242,680 370,590 1181,270 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona talijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4288 2.2012 2.2796 1.0440 89.205 123.07 4.8540 28.773 25.765 22.630 22.910 0.8922 14.190 1.1668 0.9490 1.4154 33.460 14328 2.2082 2.2865 1.0480 89.315 123.17 4.8640 28.833 25.825 22.690 21.970 0.8962 14.210 1.1708 0.9520 14169 33.540 1.4368 2.2152 2.2935 1.0520 89425 123.27 4.8740 28893 25.885 22.750 22.030 0.9002 14.230 1.1748 0.9550 1.4124 33.620 < a < g < O Q — E 3 o ^ sc Kdaj bodo lipicanci v Sloveniji zaščiteni tudi z zakonom? Novi predlog zakona o kobilarni že pred parlamentarno razpravo vzbuja različna mnenja LJUBLJANA - Že pred dvema mesecema so poslanci državnega zbora dobili na svoje mize predlog zakona o Kobilarni Lipica, ki ga je pripravila vlada in je bil predviden za sprejem po hitrem postopku. Poslanka Združene liste je pozneje sicer zbrala deset podpisov kolegov, s katerimi so dosegli glasovanje o spremembi hitrega postopka v rednega. S tem se je strinjal tudi državni zbor. V razpravi so poslanci izrazili različne poglede na predlog zakona, ki bi podržavil. vso lastnino, določil varstveni režim in kazni za kršitelje. Zmago Jelinčič je takrat v imenu poslanske skupine SNS dejal, da je vesel pripravljenega predloga, saj se je že več kot dve leti zavzemal za sprejem podobnega zakona. Menil je tudi, da je vladni predlog brez težav mogoče primerjati s podobnimi zakoni v Evropi. Breda Pečan, ki je zagovarjala stališča poslan-. ske skupine ZLSD, je temeljni koncept zakona sicer podprla, poudarila pa je, da v stranki nasprotujejo temu, da bi bilo celotno območje Kobilarne podržavljeno in v upravljanju enega zavoda, kot je to predvideval predlog zakona. Po njenem mnenju bi takšen za- kon omogočal vladi, da bi ob poznejši stabilizaciji podjetja lahko posamezne dela območja kobilarne tudi odprodala. Poudarila je, da je nujno, da imajo delavci Kobilarne možnost do uveljavljanja lastninske pravice v lastninskem postopku, česar pa predlog zakona ni predvidevi. Poslanci so predlog zakona zavrnili, vlada pa je čez dva meseca podala nov predlog zakona. Zmago Jelinčič je o novem predlogu zakona dejal, da se v stranki strinjajo z njim in da bi ga bilo treba čimprej sprejeti, zato bo na kolegiju predsednika državnega zbora zahteval, naj se predlog zakona uvrsti na dnevni red prve seje. Se vedno je drugačnega mnenja Breda Pečan, ki je dejala, da je direktor KTC Lipi- Območje Lipice in gojenje kraških konj sta se sporadično začela razvijati v antiki, intenzivneje pa v 16. stoletju. Od leta 1580 je kobilarna delovala neprekinjeno in strokovno. Lipica je bila -skupaj z osnovno čredo - razglašena za krajinski park leta 1992 in je edini kulturni spomenik svoje vrste v Sloveniji in širšem prostoru. To vedo tudi v svetu, saj bila Lipica včlanjena v Evropsko združenje rejcev lipicancev. Priznali so ji, da je matična kobilama vseh lipicancev, leta 1994 pa je skupina desetih poslancev Evropskega parlamenta vložila zahtevo, naj se zagotovi preživetje lipicanca in njegova mednarodna zaščita. Predlagatelj zakona zato meni, da bi bilo zaradi vsega tega nujno razglasiti celotno posestvo Lipica za kulturni spomenik nacionalnega pomena. Kot dele kulturnega spomenika, ki so pod posebnim varstvom, je treba posebej razglasiti tudi kultivirano kraško krajino, čredo konj lipicancev ter stavbno in umetnostno dediščino. ca Andrej Franetič v dopisu sporočil, da se delavci odrekajo pravici do notranjega lastninjenja. Po njenem mnenju je to neresnično, ker delavski svet nima več legitimne pravice do odločanja o tem, ali bo šlo za notranjo lastnino ali ne. Breda Pečan se zavzema, da bi se delavci sami izjasnili, kaj si želijo, saj zakon o lastninskem preobh-kovanju podjetij Kobilarne Lipica ne izvzema, čeprav je razglašena za kulturni spomenik, poleg tega pa sploh še nimamo zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov. Po njenem mnenju so notranji lastniki najboljši gospodarji, zato se zavzema, da bi imeti delavci 20-odstoten lastninski delež, s čimer pa ne bi dobili toliko moči, da bi lahko samostojno prodajali lastnino Kobilarne Lipica. Bernard Pesjak Lipicanci naj bi predstavljali tudi slovensko kulturno dediščino (Foto: Barbara Reya) MINISTRSTVO ZA DELO / POROČILO O DELU Redka so podjetja, pri katerih ne najdejo kršitev Kršilci se zavedajo, da bodo koristi, ki jim jih prinašajo kršitve predpisov, večje od kazni, ki jo bodo morali plačati LJUBLJANA - Naloga republiškega inšpektorata za delo je nadzor izvajanja predpisov na delovnopravnem področju in na področju varnosti ter zdravja pri delu, je dejal glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar na včerajšnjem srečanju z novinarji v prostorih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. »Na obeh področjih je stanje zaskrbljujoče. Le redka so podjetja, v katerih ne najdemo nobene kršitve,« je inšpektor opisal stanje. »Nekatera podjetja zakonov ne morejo upoštevati, ker niso finančno sposobna za to, druga pa bi jih lahko, a nočejo, ker bi jih to stalo več, kot znašajo kazni za take prekrške - če jim sploh naložijo kako kazen,« je opozoril Brezo- var. Menil je, da so tako množične kršitve predvsem posledica pomanjkljivega odzivanja nanje: 65 inšpektorjev je po njegovih besedah premalo za takojšnje ukrepe pri vseh kršitvah. Poleg tega njihovi predlogi za kaznovanje kršiteljev na sodiščih tako dolgo Čakajo na obravnavo, da prestopki v tem času večkrat zastarijo in primer je tako zaključen, je razložil Brezovar. Kot je dejal, imajo na inšpektoratu poleg kadrovskih tudi organizacijske probleme, ki jih je povzročila reorganizacija lokalne samouprave. »Vendar smo se z notranjimi spremembami prilagodili drugačnim potrebam, k boljšemu delu pa je prispevala tudi boljša opremljenost na področju informatike,« je dejal glavni inšpektor. Ministrica Rina Klinar je predstavila poročilo o letošnjem delu ministrstva: »Naša temeljna naloga je bila priprava zakonodajnih predlogov. Nekaj zakonov smo že uresničili, veliko pa jih je še v parlamentarnem postopku oziroma še Čakajo nanj.« V parlamentarni obdelavi so zakon o kolektivnih pogodbah, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o zdravju in varstvu pri delu in so-cialno-varstveni program do leta 2000. Zakon o invalidnini in za- kon o delovnih razmerjih, ki je po besedah Klinarjeve temeljni sistemski zakon za urejevanje področja dela, pa še Čakata, da ju poslanci vzamejo v roke. Na ministrstvu pripravljajo tudi analizo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter analizo uresničevanja resolucije o družinski politiki. Na temelju teh analiz bodo pripravili še nekatere druge zakonske spremembe, ki jih nato čaka še dolgo usklajevanje z drugimi pristojnimi telesi. Sergeja Sirca LJUBLJANA - Liberalna demokracija bo predlagala revizijo vseh spornih primerov vračanja gozdov veleposestnikom ter ocenila, ali je smotrno predlagati ustrezno spremembo zakona o denacionalizaciji. Ugotavlja namreč, da v postopkih vračanja prihaja do opuščanja zahtevkov sedanjih upra-vljalcev gozdov, da bi jim prisodili povečano vrednost premoženja, kar po mnenju LDS pomeni posebno obliko divje privatizacije in ropanja nekdanjega družbenega premoženja. Kot legalistična stranka, kakor se je izrazil Janez Kopač, doslej niso ukrepali, ker niso imeli ustreznih dokazov o oškodovanju družbene imovine. K takšnim stališčem dr. Pavle Gantar in Jaje LDS, kot sta na vCeraj- nez KopaC, vzpodbudilo gnji novinarski konfe- veliko ogorčenje ljudi na renči pojasnjevala novi Koroškem ob zadnjem predsednik vladno-cer- primeru vračanja go-kvene krovne komisije zdov, kjer naj bi bil STRANKE / LDS O VRAČANJU GOZDOV Proti vnovični fevdalizaciji države Minister Jože Osterc naj bi oškodoval družbeno premoženje upravičenec grof Thurn. Ogotovili so namreč, da je šlo v tem in še nekaterih drugih primerih (denimo vračanje pohorskih gozdov upravičencem iz plemiške družine Attems) za denacionalizacijska vračila, kjer se je zaradi neizracunava-nja vlaganj v povečano vrednost premoženja in neizplačevanja ustreznih zahtevkov zakon izvajal na škodo države. Glavni delež odgovornosti je Kopač pri tem naprtil kmetijskemu ministru dr. Jožetu Ostercu, ker ta od junija 1993 ni odpravil pravne praznine, ki je to dopuščala. Takrat je namreč ustavno sodišče razveljavilo tisto določilo navodil o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin (podzakonski akt je izdalo kmetijsko ministrstvo), ki je govorilo o tem, da se povečanje ali zmanjševanje vrednosti podržavljenih gozdov ne ugotavlja, Ce se nanaša zgolj na gospodarjenje v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Vse do danes ministrstvo tega navodila potem ni ustrezno dopolnilo. Se več: v LDS ugotavljajo, da je ministrstvo še naprej menilo, da dosedanji upravljale! gozdov - največkrat gre za gozdnogospodarska podjetja - niso upravičeni do odškodnine za svoja vlaganja. Podobno pa se je obnašal tudi državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. K temu je Kopač navedel še en razlog, zaradi katere- ga bo LDS s svojimi stališči šla v parlament. Meddržavni sporazumi, ki jih je naša bivša država na podlagi Londonskega sporazuma po vojni sklenila s sosednjimi državami, predvidevajo, da razlaščenci svojo pravico do odškodnine uveljavljajo v državi, kjer živijo. Grof Thurn bi moral potemtakem odškodnino zahtevati od Avstrije. Na podlagi povedanega se je seveda takoj zastavilo vprašanje, zakaj so v LDS šele sedaj prišli do tako radikalno novih ugotovitev in predlogov. Minister Gantar je v odgovoru poudaril, da vračanje gozdov kmetom in župnijam za njihovo stranko nikoli ni bilo sporno, naspro- tujejo pa vračanju veleposesti, ki so po obsegu daleč večje od po predvojni zakonodaji dopuščenih in torej niso mogle biti pridobljene brez grobega kršenja že takrat veljavnih pravnih norm. Prav zato predlagajo revizijo spornih denacionalizacijskih postopkov, kar se jim zdi tudi pravno bolj korektno kot moratorij na vračanje, ki ga je predlagal Zmago Jelinčič. Seveda se bo o potrebi za spremembo zakona o denacionalizaciji moral dokončno izreči parla- ment, vendar je Gantar menil, da predlagano revizijo dopušča že obstoječa zakonodaja, odškodninske zahtevke pa bi bilo mogoče ponovno uveljavljati že z ustrezno dopolnitvijo navodil kmetijskega ministrstva. Glede nadaljevanja pogovorov z rimskokatoliško cerkvijo je potrdil, da bodo tudi v bodoče potekali diskretno, vendar po enakih načelih, kot so bila povedana za primere, ko upravičenec nastopa kot veleposestnik. RobiKovšca RUSIJA PO SERIJI BOMBNIH NAPADOV Kremelj v strahu pred predvolilnim nasiljem Varnostna služba predlaga ostrejše protiteroristične ukrepe MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin se je na včerajšnjem sestanku z direktorjem Službe za državno varnost Mihailom Barsukovim pogovarjal o položaju v Čečeniji in boju proti terorizmu. Pri tem je izrazil veliko zaskbljenost Kremlja zaradi naraščanja nasilja pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale 17. decembra. Povod za sestanek je bila torkova eksplozija v poslopju dume in zaostritev razmer v Čečeniji, kjer bodo vzporedno z ruskimi parlamentarnimi volitvami potekale predsedniške volitve, ki pa jih vodja upornikov Džohar Duda-jev zavrača, saj naj bi le utrdile rusko navzočnost v uporniški republiki. »Na sestanku sta predsednik in Barsukov podrobno razpravljala o položaju v državi v predvolilnem obdobju in možnih načinih za nadzorovanje upora v Čečeniji,« je dejal Jelcinov predstavnik za javnost. Barsukov je predsedniku predlagal uporabo ostrejših metod v boju proti terorizmu, ki se je v zadnjih Časih »grozeče razbohotil«. Opazovalci opozarjajo na možnost, da se bo Čečenski gverilski upor razširil onkraj meja republike, vendar Moskva še ni sprejela nikakršnih izrednih protiterorističnih ukrepov, katerih cilj bi bila dokončno zadušitev upora. Ruska vlada je namreč pripravljena Čečeniji dodeliti določeno stopnjo avtonomije, zavrača pa popolno neodvisnost republike, ki jn je razglasil odstavljeni predsednik Dudajev. Neuspeh Kremlja pri reševanju CeCen-ske krize je le še zmanjšal ugled vlade v oCeh prebivalcev, ki se jim že toži po »dobrih starih Časih«. Prav CeCenska vojna je poleg naraščanja organiziranega kriminala osrednja tema predvolilnega boja, v katerem se 43 političnih strank poteguje za zaupanje 105 milijonov volilcev. Predvolilni boj je poživila izjava nacionalističnega skrajneža Vladimirja 2iri-novskega, češ da v Rusiji ne vlada predsednik Jelcin, marveč temne sile, ki delujejo za njegovim hrbtom. »Jelcinova sedanja vloga je natanko takšna, kot je bila vloga Leonida Brežnjeva konec leta 1982. Je zgolj lu- tka, ki jo vodijo dejanski oblastniki,« je dejal Žiri-novski. V nasprotju s predvolilno kampanjo leta 1993, ko je Žirinovski požel velik uspeh z nenehnim blatenjem Jelcina, je bil to prvi neposreden napad na predsednika v letošnjem predvolilnem boju. Žirinovski je včeraj prevzel nase tudi odgovornost za Jelcinove zdravstvene težave, čeprav je v zadnjih tednih za bolezen krivil zaroto ameriške obveščevalne agencije. »Samo nekaj dni pred njegovim srčnim napadom sem se v Kremlju pogovarjal z njim,« je dejal Žirinovski. »Rekel sem mu, ‘Boris Nikolajevič, v državi vlada zmeda, v tovarnah se ne dela, ljudje so laCni in bolni.' Jelcin je postal rdeC, nato zelen, kmalu po tem pa je zbolel« Razdejanje v pisarni ruskega poslanca Nikolaja Lišenka (ielefoto: AP) ZAMEGLJENO RUSKO OKNO V SVET »St. Petersburg ni Rusija« Komunisti v mestu izobražencev nimajo nobenih možnosti ST. PETERSBURG - Baltiško pristanišče St. Petersburg, ki je rusko okno v svet, bi se ob prihajajočih parlamentarnih volitvah po rezultatih javnomnenjskih raziskav moralo zavzemati za nadaljevanje gospodarskih in političnih reform. STAVKOVNI VAL FRANCOSKEGA JAVNEGA SEKTORJA Sindikati hočejo pogajanja PARIZ (Reuter) - Stavka francoskih javnih delavcev se je včeraj nadaljevala, sindikata - komunistični CGT in neodvisni FO - pa sta delavce v vseh francoskih departmajih pozvala, naj se danes, ko bo parlament zaCel razpravljati o spremembah sistema blaginje, demonstracij udeležijo v še večjem številu. Učitelji, zdravstveni uslužbenci in delavci v letalskem prometu so udeležbo na današnji stavki že potrdili. Nekdanja carska prestolnica se je ponovno znašla v nenavadnem položaju. V obsežnih vzhodnih predelih države narašča nezadovoljstvo, ki ga ob splošni stiski, nastali v štirih letih po padcu Sovjetske zveze, podpihujejo komunisti in nacionalisti. »St. Petersburg ni Rusija,« je izjavil eden od liberalnih kandidatov v petmilijonskem mestu. Toda izid lokalnega spopada, ki bo 17. decembra med liberalci, ki podpirajo Jelcina, in med tistimi, ki mu nasprotujejo, bi lahko bil namig za predsednika, ali bo lahko na junijskih predsedniških volitvah zbral dovolj glasov v spremenjenem volilnem okrožju St. Petersburga. Jurij Nesterov, kandidat skupine za prosto trgovanje Jabloko, se je jasno izrazil glede svojega nasprotovanja Jelcinu. Skliceval se je na to, da je ekonomist Grigorij Javlinski leta 1993 ustanovil stranko kot demokratični odgovor na predsedniško obstreljevanje parlamenta. Dejal je še, da je bil Jelcinov predsedniški sistem »zabloda«. Osredotočenost inteligence v mestu, ki ga je leta 1703 ustanovil ruski car Peter Veliki z namenom, da bi Rusijo približal Evropi, je bila v preteklosti razlog za to, da je bila komunistična oblast v mestu še posebej stroga. Mesto so preimenovali v Leningrad, prestolnico države pa preselili v Moskvo. Sedaj so se številne izobraževalne in raziskovalne ustanove, prav tako pa tudi obrambna in težka industrija ter industrija za proizvodnjo visoke tehnologije, morale lotiti reform v stilu zahodnih držav. V štirih letih pod Ana-tolijem SobCakom, profesorjem prava, si je mesto prizadevalo za večjo fiskalno in zakonodajno samoupravo, da bi pospešilo nastajanje svobodnega tržišča in vzpodbudilo nove investicije na lokalni ravni. V poskusu, da bi tekmovali z Moskvo kot poslovnim središčem, se zanašajo predvsem na bližino zahodne Evrope, na strokovno tehnično znanje in na privlačnost petersbu-ških zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Čeprav je uradno povprečna plaCa v Petersburgu podobna kot v ostalih predelih države in veliko nižja kot v Moskvi, je pritok zahodnega potrošnoga blaga skoraj tako velik kot v prestolnici. Pri tem pa je treba poudariti, da imajo prebivalci Petersburga veliko zaupanje v nov ekonomski sistem. Toda mesto se ne navdušuje za reforme zgolj iz ekonomskih razlogov. Kot je povedal eden od pe-tersburških učiteljev, svoboda govora, možnost potovanj in kulturna svoboda ljudem v mestu pomenijo več kot delavcem na družbenih posestvih. Pogovor z mimoidočimi v hitro rastočem predmestju KupCino je razkril veliko zanimanje ljudi za prihajajoče volitve. Ljudje so zbegani zaradi možnosti izbiranja med 43 različnimi strankami in negotovi glede tega, ah bodo volitve pripomogle k izboljšanju slabih življenjskih razmer. »Nameravam iti volit, toda nisem prepričana, za katero stranko bom glasovala. To prav gotovo ne bo komunistična stranka, kajti ne moremo se vrniti v preteklost,« je povedala neka mlada ženska. Nedavna anketa je pripisala Jabloku 21,9 odstotka glasov v mestu. To je blizu 21,2 odstotka, ki so jih dobili na volitvah decembra 1993 in skoraj dvakrat več, kot po rezultatih javnomnenjskih raziskav znaša državno povprečje. »St. Petersbur-ški izobraženci vidijo v Ja-vlinskem svojega predstavnika,« je povedal 50-letni inženir Nesterov. Najpomembnejši Jablo-kov tekmec na drugem mestu je proreformistiCna vladna stranka »Naš dom je Rusija«. Naš dom bi po Snitovihovih anketah dobil 15,2 odstotka, medtem ko bi na državni ravni dobil 10 odstotkov. Naslednja posebnost St. Petersburga, ki jo razkrivajo raziskave javnega mnenja, je močno zanimanje za ostale tri liberalne stranke, ki se drugje v državi borijo za preživetje. Ruska demokratična izbira, ki jo vodi nekdanji predsednik vlade Jegor Gaj dar, bi v primerjavi s komunisti dobila 13,6 odstotkov glasov. Stranka delavskega samoupravljanja, ki jo vodi oCesni kirurg in podjetnik Svjati-slav Fjodorov, je z 10,6 odstotki pristala na Četrtem mestu. Njegov soimenjak, bivši finančni minister Boris Fjodorov, bi po rezultatih anket prejel šest odstotkov glasov. Zadnja omenjena stranka, »Rusija naprej«, je svoje liberalno sporočilo »zacinila« s strastnim domoljubjem, ki ga je deloma povzela po italijanskem gibanju Italija naprej. Ob tako velikem številu pomembnih reformističnih strank, med katerimi bodo lahko izbirali, bo izbira prebivalcev St.Petersburga lahko dragocen namig predsedniku Jelcinu, kako naj v naslednjih šestih mesecih okrepi svoje vrste. Alastair Macdonald / Reuter. Premier Juppe je med včerajšnjim govorom v parlamentu predstavnikom sindikatov ponudil, naj se udeležijo vnovičnih pogovorov s predstavniki vlade in se dogovorijo, kako bi bilo mogoCe predlagane reforme sistema socialnega varstva uskladiti z željami delavcev. Francoski minister za socialne zadeve Bar-rot je že sporočil, da se bo s sindikatoma CGT in FO in drugimi delavskimi organizacijami sešel še ta teden. Voditelji stavke so napovedali, da se bodo pogovorov z vlado bržkone udeležili, obenem pa so izrazili veliko razočaranje, saj gre le za pogovore in ne za prava pogajanja. Iz včerajšnje uradne izjave sindikata FO je razvidno, da se sindikat ne bo odrekel zahtevi po popolnem umiku predlaganih reform. »Zahtevamo pogajanja, pri katerih bo sodeloval tudi ministrski predsednik,« piše v izjavi. »Ljudje ne pričakujejo zgolj posvetovanj, pač pa resnična pogajanja, kjer nas bo vlada poslušala in naše predloge tudi upoštevala,« je včeraj poudaril eden od članov tega združenja francoskih delavcev. Laugier, predstavnik komunističnega CGT, je v izjavi najprej pozval vse delavce javnega in zasebnega sektorja, naj se današnje stavke udeležijo v čimvecjem številu, nato pa je napovedal, da se bo CGT udeležil pogovorov z vlado. Komunistični in neodvisni sindikat sta nesoglasja glede organizacije protestnega gibanja le stežka usklajevala, ločeni pogovori z Barottom pa bi, tako analitiki, utegnili pokazati, v kolikšni meri se razlikujejo stališča sindikatov glede reševanja problemov. Premier Juppe se reformam, ki naj bi Francijo približala vstopu v Evropsko monetarno unijo, noče odreci. Francoski predsednik Chirac, ki se v zadnjih dveh tednih javnosti ni pretirano izpostavljal, je vCeraj vnovič izrazil »polno podporo« Juppejevim prizadevanjem pri pogajanjih s sin- dikati. Hkrati je pozval vlado, naj pomaga brezdomcem, ki so zaradi zaprtja postaj podzemne železnice ostali brez strehe nad glavo. V Franciji se namreč brezdomci zbirajo na pariški centralni postaji in se v hladnih dneh zadržujejo znotraj nje, zvečer pa jih avtobusi odpeljejo v zavetišča. Nemiri ovirajo denarno unijo Francija je trenutno najpomembnejši evropski laboratorij BRUSELJ - Vzpostavljanje skupne evropske denarne enote je postalo zelo boleče, kar je najbolj opazno v Franciji. Analitiki menijo, da so prav francoski socialni nemiri trenutno največja ovira na poti k evropski denarni uniji, saj se zdi da Pariz ni sposoben preprečiti napadov na ostre proračunske ukrepe, s pomočjo katerih naj bi Francija izpolnila kriterije Mastrichtske pogodbe. Strokovnjaki menijo, da pri vodenju denarne politike, ki naj bi pripeljala do stabilnega menjalnega teCaja, ni varnostnih mehanizmov, ki bi omilili pretrese, do katerih prihaja zaradi ekonomskega nazadovanja. »Ko s pomočjo prenizkega menjalnega tečaja vodiš proces monetarnega prilagajanja, vzpostaviš številne potencialne napetosti,« je dejal glavni ekonomist londonske Chase Manhattan Bank Robin Marshall in dodal, da je Francija zdaj najpomembenejši laboratorij za preizkušanje te teze. Eden največjih zagovornikov denarne unije, predsednik Evropske komisije Jacques Santer, je prepričan, da francoske težave niso posledica stremljenja po izpolnjevanju kriterijev za pristop k skupni denarni enoti. »Evropska denarna unija ne nasprotuje socialni varnosti, ampak ustvarja novo in moderno družbo z novimi delovnimi mesti za prihodnost.« Zdaj ko se je Francija lotila izvajanja zelo strogih ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, se je pojavila nevarnost, da bo morala povečati obrestne mere, Ce naj bi frank ohranila pred nadaljnjim padanjem. Potreba po vzdrževanju stabilne denarne enote, ki je glavni dejavnik evropskega monetarnega sporazuma, je le bežna predstava o tem, kakšno življenje Caka Evropo z eno samo denarno enoto. V denarni uniji bo gospodarsko odločanje postalo zelo centralizirano, saj bo obstajala le ena denarna politika, en menjalni teCaj in zelo stroga merila javne porabe. Temu je treba dodati še nepro-žen trg delovne sile - tako bo vladam ostalo le malo manevrskega prostora za uporabo tradicionalnih vzvodov uravnavanja vzponov in padcev gospodarskega ciklusa. »Države EU (zlasti Francija) bodo imele zvezane roke pri vodenju denarne politike in razvrednotenju svoje valute, s Cimer bi pospeševale rast,« so v poročilu napisali analitiki londonske Chemical Bank. Ker na vlade Čedalje bolj pritiska rok za začetek delovanja evropske denarne unije, so morale pospešiti hitrost ekonomskih in socialnih reform. Mnogi menijo, da so te spremembe prepozne in da bodo rezultati prihajali zelo poCasi. »Vsi vemo, da so pred nami boleče strukturalne spremembe, katerih rezultati se bodo pojavili Cez štiri ali pet let,« je dejal mednarodni ekonomist Steve Englander. Potem ko države ne bodo imele vec vpliva na določanje obrestnih mer, proračunsko politiko in davke, bodo vse rešitve v rokah finančnih trgov. V primeru Francije analitiki menijo, da so mednarodni vlagatelji skeptični glede tega, da bo vladi uspelo obdržati položaj. Vse kaže, da se utegne nepogrešljiva Članica bodoCe denarne unije znajti v brezizhodnem položaju. Strogo izpolnjevanje pravil denarne unije namreč grozi, da bo nezadovoljstvo med prebivalstvom še naraščalo. Morebiten odstop od proračunskih reform pa bi utegnil povzročiti krizo na finančnih trgih, kar bo še dodatno spodkopalo šibko ekonomijo. Henry Engler / Reuter MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI SESTANEK SEVERNOATLANTSKEGA SVETA ZA SODELOVANJE Zima se je postavila po robu predhodnici Iforja Srbsko prebivalstvo se ni sprijaznilo z rezultati Daytona Vse Natove partnerice podpirajo operacijo v BiH Minister Thaler je predstavil slovenska stališča SARAJEVO (dpa) - Namestitev Natovih enot za vzdrževanje ndru na območju Bosne je že dva tedna pred podpisom mirovnega sporazuma v Parizu v polnem zagonu. Hkrati je prišlo do pr-vih zamud pri namestitvi predhodnice, saj je včeraj na območju BiH zelo močno snežilo. BRUSELJ (Reuter, STA) - Na včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov v okviru Sevemoatlanskega sveta za sodelovanje (NACC) so razpravljali o operaciji za vzdrževanje miru v BiH ter sodelovanju v okviru NACC in Partnerstva za mir, predstavih pa so tudi Natov delovni program za dialog, partnerstvo in sodelovanje v obdobju 1996/97. Včeraj je v Zagreb prispela Predhodnica bodočega glavnega poveljstva Nata. Petinštirideset Častnikov in podčastnikov, ki jim poveljuje britanski general Andrevv Cumming, ima nalogo, da v Zagrebu zgradi začasno poveljstvo Iforjevih enot. V Bosni je medtem sneg povzročil prve zamude v prihodu Natove predhodnice. »Prvi poleti imajo znatno zamudo, nekatera bomo morali bržkone odpovedati,« je dejal predstavnik ZN v Sarajevu Chris Vemon. Tudi pot po kopnem ni bila Uporabna, saj redki snežni plugi. ki so na voljo, niso mogli očistiti zasneženih gorskih cest. Danes se bo Butros Gali sešel z visokimi predstavniki ZN, s katerimi bo preučil položaj na območju nekdanje Jugosla-vje po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Predstavnica ZN Therese Gastaut je včeraj v Ženevi izjavila, da bo Gali z visoko komisarko za begunce pri ZN Sadako Ogata, Posebnim odposlancem ZN Kofijem Ananom, generalom Rupertom Smithom in mirovnim posrednikom Thorval-dom Stoltenbergom pripravil konferenco o Bosni, ki se bo v petek začela v Londonu. Samo nekaj dni pred uradno predajo dolžnosti mirovne misije v Bosni zvezi Nato so sarajevske oblasti modrim Čeladam izstavile račun v visini 300 milijonov nemških mark. Tolikšna naj bi bila Skoda, ki so jo mirovne sile v bosanskem glavnem mestu pov- zročile v zadnjih .treh letih. Sarajevski mestni veljaki opozarjajo zlasti na nedovoljeno rušenje stavb in različne adaptacije. Vodstvo mirovnih sil ZN v Zagrebu je vCeraj sporočilo, da so bosansko-hrvaske sile požgale vas, ki leži v bližini Mr-konjić Grada. To območje naj bi po podpisu daytonskega sporazuma pripadlo bosanskim Srbom. Vodstvo ZN je v zadnjih dneh večkrat neuspešno opozarjalo na sistematične rope in požige v zahodni Bosni. Medtem se je na jugu države iz veC vasi, ki naj bi pripadle Federaciji BiH, začelo srbsko prebivalstvo množično izseljevati. VeC kot Sest tisoč ljudi se je z območja Podveležja napotilo proti Nevesinju in Dobremu Polju. V sarajevskem naselju Grbavica bodo danes pripravili velik protestni miting, na katerem bodo prebivalci srbskih delov bosanske prestolnice izrazili svoje nasprotovanje daytonskemu sporazumu. Sestanka se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler, saj ima Slovenija v NACC status opazovalke. Sestanek, ki so se ga udeležili zunanji ministri šestnajstih držav Članic Nata in 26 držav podpisnic Partnerstva za mir, je odprl vršilec dolžnosti generalnega sekretarja zveze Nato Sergio Balanzino z mislijo, da »poteka srečanje v zgodovinskem Času, ko je na obzorju mir v Bosni«. Balanzino je ocenil, da je NACC, ki ga je zveza Nato ustanovila pred štirimi leti za razvijanje sodelovanja z nekdanjimi Članicami Varšavskega sporazuma, postal simbol novega obdobja v evropsko-atlantskem sodelovanju, saj se je »dokazal kot forum za pomembna posvetovanja o bistvenih političnih in varnostnih vprašanjih ter sredstvo za razvijanje vezi med državami«. Najpomembnejši korak v sodelovanju nekdanjih sovražnikov je bila Natova ponudba za sodelovanje Partnerstvo za mir, ki ga je podpisala tudi Slovenija. »Po dveh letih se je izkazalo, da je sodelovanje uspešno in da partnerstvo deluje,« je dejal Balanzino. »Partnerstvo za mir je najuspešnejši in najbolj ambiciozen program vojaškega sodelovanja do- slej.« Posredovanje mednarodnih mirovnih sil v Bosni bo za zvezo Nato tudi preizkušnja za sodelovanje z Rusijo in dragimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Iz včerajšnje razprave je očitno, da mirovno operacijo podpirajo tako članice zveze Nato kot njene partnerice, ki so zvezi ponudile tudi nekaj konkretnih predlogov za sodelovanju v operaciji Iforja v Bosni. Madžari so, denimo, ponudili petsto mož za zaledne oziroma inženirske sile, Cehi tisoč, Avstrijci pa približno tristo mož za logistično podporo. V operaciji bodo poleg vseh Članic Nata sodelovale tudi enote skoraj dvajsetih držav nečlanic, s katerimi pa pogovori Se potekajo. Slovenija je zvezi Nato ponudila možnost tranzita Iforjevih enot prek slovenskega ozemlja in zračnega prostora, kar je prišlo na srečanju do izraza. Minister Thaler je imel v Bruslju vrsto dvostranskih pogovorov, sodeloval pa je tudi na večstranskem srečanju z ameriškim državnim sekretarjem VVarrenom Christo-pherjem v okvira rednega dialoga ZDA z enajstimi srednjeevropskimi državami. Thaler je na zasedanju predstavil slovensko stališče do razpada Jugoslavije in do nasledstva, zavzel pa se je tudi za stabilizacijo v vojno vpletenih območij z razoroževanjem in razpustitvijo paravojaških enot. Iz Natovega delovnega programa je razvidno, da bo v prihodnjih dveh letih veC dejavnosti potekalo tudi v Sloveniji: tako bosta pri nas potekati dve delavnici, ki se bosta ukvarjali z Natovo zasnovo zdravniških operacij; maja 1996 bodo potekale vaje pod imenom Rog‘96; maja 1997 pa zdravniške vaje, ki bodo namenjene področju mirovnih operacij in človekoljubne pomoči. »Sibirska« zima, ki je zajela vso Bosno, je prekrižala načrte predhodnici enot Nata (AR) Širjenje zveze Nato proti vzhodu BRUSELJ (Reuter) - Zveza Nato je potrdila svojo pripravljenost za širitev proti vzhodu, ki bo potekala postopoma, kandidatkam pa je kot osnovni pogoj za članstvo postavila demokratičen nadzor nad vojsko in dobre odnose z Rusijo. Odločitve o tem, katere kandidatke izpolnjujejo zahtevane pogoje, ne bodo sprejeti do leta 1997. V tem roku bodo skuSali zahodni diplomati zagotoviti Rusiji, da jo sirjenje Nata ne bo ogrožalo, kandidatke za članstvo pa bodo imele Cas za demokratizacijo svojih vojsk. Ruski zunanji minister Kozirjev je zavrnil možnost širjenja Nata proti vzhodu in ponovil stališče Rusije do vprašanja varnosti v Evropi: »Partnerstvo da, Sirjenje ne!« L____________ ANALIZA_______________________ Nemci so prestopili Rubikon Z napotitvijo nemških enot v BiH je zrušen eden največjih povojnih tabujev BONN - Nemčija je po združitvi leta 1990 naredila toliko majhnih korakov k novi vojaški vlogi, da je težko določiti natančen trenutek, ko je bil veliki povojni tabu vojskovanja na tujem naposled zrušen. Kot politični dejavnik je dokončno izginil vCeraj, ko je parlament izglasoval sklep o sodelovanju nemških enot v operaciji Ifor v Bosni. Za sodelovanje 4 tisoč nemških vojakov je glasovalo 543 poslancev, nasprotovalo pa jih je 107. To je prepričljiva zmaga, ki bi bila Se pred šestimi meseci nemogoča. Na junijskem zasedanju, ko je parlament glasoval o sodelovanju nekaj nemških bojnih letal v operaciji ZN v Bosni, so zagovorniki sodelovanja zmagali s 386 proti 258 glasov. »S tem smo dejansko prestopili Rubikon,« je tedaj komentiral kolnski Zahodnonem-ski radio. »S tem se je končal nas izostanek iz zgodovine.« To se je zgodilo le nekaj let po zalivski vojni, ko je nemška vlada prepričevala mednarodno skupnost, da ne more poslati svojih enot v Perzijski zaliv in ko se ni hvalila s svojo logistično pomočjo ameriškim letalom, ki so preletavale njeno ozemlje na poti v Zaliv. »Ge pogledamo nazaj na razpravo ob zalivski vojni, smo prehodili dolgo pot,« je ocenil Karl Lamers, sekretar za zunanje zadeve nemških krščanskih demokratov. Sprememba stališč je bila precej boleča za opozicijske socialne demokrate in zelene, ki so, ko so glasovali za predlog kanclerja Kohla, morali opustiti dolgoletno tradicijo politike pacifizma in antimilitarizma. Precej opozicijskih poslancev, ki so včeraj podprli sodelovanje nemških vojakov v operaciji Ifor, je od leta 1990 obtoževalo Kohla, da skuSa militarizirati nemško zunanjo politiko. Sprememba stališč je bila, kot se zdi, najtežja za voditelja zelenih Joschka Fischerja, dolgoletnega mirovnika, ki se mu je obrnil želodec, ko je »varovano območje« Srebrenice julija padlo v roke Srbom in ko je izginilo nekaj tisoč Muslimanov. »Nahajamo se v resni krizi vesti,« je tedaj dejal Fischer. »Smo pred dilemo, ko moramo izbirati med solidarnostjo in omogočanjem preživetja soljudi ter nenasiljem.« Na izredno Čustveno obarvani konferenci stranke zelenih je prepričal poslance iz svoje stranke, da podprejo sklep o sodelovanju nemških vojakov v Bosni in tako pripomorejo k uresničevanju daytonskega mirovnega sporazuma. Dokaz, da so nemški politiki dojeli kritičnost stanja, je tudi poteza obrambnega ministra Volkerja Ru-heja (ta je običajno izredno oster do opozicije), ki se je poslancem socialnih demokratov in zelenih zahvalil za podporo pri glasovanju.. Čeprav je ostalo Se nekaj mirovnikov, ki se niso premislili, zdaj večina nemških politikov podpira stališče, da se Nemčija - kot Članica Nata in ZN - veC ne more izogibati sodelovanju v vojaških operacijah. Kohlova politika postopnega Sirjenja nemške mednarodne vojaške vloge s sodelovanjem v operacijah ZN je končno pripravila nemško politiko in javnost, da sprejme to novo nemško vlogo, a pot do tega ni bila lahka. Nemčijo je Zalivska vojna presenetila in morala je zavrniti sodelovanje v mednarodnih enotah, ker ustava ni dovoljevala delovanja nemških enot zunaj ozemlja držav Članic Nata. Ko pa je začel Irak z raketami obstreljevati Izrael, je Bonn ugotovil, da ustavne omejitve silijo Nemčijo na samo-izkljucevanje iz multilateralnih vojaških operacij novega obdobja. Bonn zaradi ustavnih omejitev ni mogel sodelovati niti v mirovnih enotah v Bosni, za katere se je tako močno zavzemal. Zato so nemško vlado obtožili, da se je v Bosni pripravljena boriti do »zadnje kaplje francoske krvi«. Ruhe je nato zagotovil sodelovanje nekaj vojakov, pretežno zdravnikov, v operacijah ZN v Kambodži in Somaliji ter poslal v Jadransko morje bojno ladjo, ki je nadzorovala blokado Cme Gore in Srbije. Opozicija je tedaj nasprotovala njegovi politiki, kar pa ni zaustavilo nove nemške zunanje politike, ki naj bi Bonnu zagotovila ugledno mesto v mednarodni skupnosti, ki si ga gospodarska sila želi in zasluži. Tom Heneghan / Reuter SREČANJE OVSE V BUDIMPEŠTI Organizacija, ki še išče svojo vlogo, pred velikim izpitom BUDIMPEŠTA - Zunanji ministri držav članic Organizacije o varnosti in sodelovanju v Evropi (OVSE) bodo ta teden na srečanju v Budimpešti razpravljali o pomoči OVSE pri vzpostavljanju miru v Bosni in Hercegovini in drugih evropskih varnostnih vprašanjih. Diplomatski viri menijo, da prizadevanja te 54-članske organizacije pri opazovanju novih bosanskih volitev utegnejo pomagati BiH pri ustvarjanju njenega položaja znotraj evropskega varnostnega sistema. OVSE, ki že od konca hladne vojne - takrat še kot KEVS - isce svojo vlogo v Evropi, bi si lahko z uspešno organizacijo bosanskih volitev občutno povečala ugled. Posebni odposlanec OVSE Istvan Gyarmati je za madžarski Časnik Magyar Hirlap dejal: »V primeru, da bi organizacija opravila ‘južnoslovanski izpit', si bo tudi dokončno ustvarila položaj na področju evropske varnosti.« Uradniki OVSE v okviru priprav na volitve načrtujejo vzpostavitev štabov v Sarajevu, uradov na srbskih ozemljih in 20-do 30-članska moštva, ki bodo delovala na območju vse države, hkrati pa menijo, da je šest- do devetmesečni rok za izvedbo volitev zelo optimističen. OVSE bo odgovorna za nadziranje kršenja človekovih pravic in vzpostavljanje sistema, ki bo po ukinitvi prepovedi uvoza orožja skrbel za preprečevanje izbruha oboroževalne tekme. Ameriški zunanji minister Christopher in njegov britanski kolega Malcom Rifkind se sestanka v Budimpešti ne bosta udeležila zaradi drugih diplomatskih obveznosti, povezanih z mirovnim načrtom za BiH. Kljub temu bodo na sestanku razpravljati tudi o drugih nerešenih varnostnih vprašanjih na tem območju. Zunanji ministri držav članic OVSE upajo, da bodo predstavniki Armenije in Azerbejdžana predlagali konkretne rešitve o demilitarizaciji sporne enklave Gornji Karabah. Madžarski zunanji minister Laszlo Kovacs, ki bo predsedoval konferenci v Budimpešti, je novinarjem izjavil, da je politična rešitev tega vprašanja zelo blizu. »OVSE je v zvezi s krizo v Gornjem Karabahu dosegla uspeh, saj sta obe strani občutno bližje političnemu dogovoru. Zelo verjetno je, da bo do političnega dogovora prišlo se pred začetkom ministrske konference OVSE,« je izjavil Kovacs. Dodal je se, da bodo v tem primeru na konferenci v Budimpešti sprejeli odločitev o napotitvi mednarodnih mirovnih sil v sporno enklavo. Kovacs je Se dejal, da bi po njegovem mnenju morati v OVSE vnovič sprejeti ZRJ. »Vnovična vključitev Beograda v OVSE bi organizaciji pomagala pri nadzorovanju kršenja manjšinskih pravic na Kosovu in v Vojvodini,« je povedal madžarski zunanji minister. Mitja New / Reuter NOVICE Miloševič prosi Unhcrza pomoč BEOGRAD - Sadako Ogata, visoka komisarka ZN za begunce, se je včeraj v srbski prestolnici sestala s predstavniki jugoslovanske zvezne vlade in tamkajšnjih človekoljubnih organizacij, zatem pa jo je sprejel še Slobodan Miloševič. Na novinarski konferenci je povedala, da je z rezultati obiska zadovoljna, saj so jugoslovanske oblasti Unhcr obljubile vso podporo. »S predsednikom Miloševičem sva se pogovarjala tudi o razmerah v srbskih delih Sarajeva, pri čemer me je sogovornik prosil, naj Unhcr po svojih najboljših močeh pripomore k temu, da bi se tamkajšnje prebivalstvo čim prej znebilo strahu in negotovosti,« je poudarila gospa Ogata in dodala, da je Visoki komisariat v srbskem delu bosanske prestolnice že odprl dva urada. (M. M.) Za Koljeviča je Dayton navadna prevara SARAJEVO - Podpredsednik Republike Srbske Nikola Koljevič je predsinočnjim v oddaji, ki jo je predvajala televizija na Palah, izjavil, da je bil sporazum, sklenjen v Daytonu, velika improvizacija. Najbolj boleča točka te »navadne prevare« naj bi bila po njegovih besedah rešitev vprašanja »Srbskega Sarajeva«. Koljevič je pri tem poudaril, da utegne dejstvo, da se v mestu »dogaja narod«, vplivati na določene spremembe sporazuma. »Organizatorji pogajanj v Dayto-nu so imeti en sam cilj - skleniti dogovor. Pravična rešitev jih ni zanimala,« je ugotavljal Karadžičev namestnik. (M. M.) • Tajno srečanje naftnih družb Jugopetrol in INA ZAGREB (dpa) - Se pred uradno vzpostavitvijo diplomatskih odnosov med Beogradom in Zagrebom sta največji naftni družbi Hrvaške in ZR Jugoslavije že navezali stike. Neodvisni hrvaški časnik Novi list je poročal, da so predstavniki Jugopetrola »po pustolovski poti« prispeti na sedež naftne družbe Ina v Zagrebu. »Skozi podzemno garažo in nato skozi zadnja vrata so srbski gospodarstveniki prišli na sedež družbe Ina,« piSe v tem časniku. Osrednja tema tajnih pogajanj je bila takojšnja vzpostavitev tesnega sodelovanja teh družb, in sicer takoj po medsebojnem priznanju Hrvaške in ZR Jugoslavije in podpisu mirovnega sporazuma za Bosno 14. decembra v Parizu. Natančnejših podatkov o oblikah sodelovanja med Jugopetrolom in družbo Ina Se niso znani. Gospodarski strokovnjaki v Zagrebu domnevajo, da bo Jugope-trol po jadranskem naftovodu dobival surovo nafto za rafinerije v Srbiji. SLOVENIJA SNG LJUBLJANA. Erjavčeva \ Veliki oder Sobota, 9. decembra, ob 20. uri: A. P. Čehov: TRI SESTRE, PREMIERA! IZVEN (KONTO). LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Danes, 7. decembra, ob 12.30: E. Umek: CAPEK IN KLARA, delno IZVEN. M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU (foto), Danes, 7. decembra, ob 17. uri, za IZVEN. Sobota, 9. decembra, ob 10.00 (delno IZVEN) in 11.30, za IZVEN. Sobota, 9. decembra, ob 17.30: N Simončič: VELIKI KIKIRIKI, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Jean Jacgues Bricaire: DOHODNINA, Danes, 7. decembra, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI B in IZVEN. Sobota, 9. decembra, ob 19.30, za abonma VIKEND in IZVEN. Sobota, 9. decembra, ob 11. uri: S. Makarovič: SHOW STRAHOV, za IZVEN in KONTO. Mala scena MGL Jutri, 8. decembra, ob 20. uri: L. VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Zlatko Kriliti: JAJCE. Režiserka K. Pegan. Danes, 7. decembra, ob 9.30 in 10.45. Gostovanje v Kobaridu. Jutri, 8. decembra, ob 22. uri: E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. Gostovanje v Pragi. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN. Jutri, 8. decembra, ob 19.30. PREMIERA! Sobota, 9. decembra, ob 19.30, za abonma SOBOTA VEČERNI in IZVEN. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Adolphe Adam: GISELLE. Ponovitve: 12. decembra - red torek, 21. decembra - red Četrtek (ob 19.30), 15. decembra - red petek (ob 16.30). Vse predstave so tudi za IZVEN in KONTO. Jutri, 8. decembra, ob 16.30: J. Golob: KRPANOVA KOBILA, za IZVEN in KONTO. Sobota, 9. decembra, ob 19.30: J. Strauss ml: NETOPIR, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva II. Ljubljana LEONCE IN LENA Danes, 7. decembra, ob 18.30, za IZVEN in KONTO. Jutri, 8. decembra, ob 19.30, za IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana J. JurCiC-A. Inkret: ZGODBA O DESETEM BRATU Danes, 7. decembra, ob 16. uri, za IZVEN. Jutri, 8. decembra, ob 17. in 19.30. Gostovanje v Šentvidu pri Ljubljani. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Dante-Prokiti-Pandur: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO Danes, 7. decembra, ob 20. uri v Veliki dvorani, za ABONENTE in IZVEN. CANKARJEV DOM Danes, 7., jutri, 8., in v nedeljo, 10. decembra, ob 20. uri v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOW YOUR ENEMY! FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 7. t.m., ob 20.30 (red E) ponovitev farse Georgeja Taborija »Mein Kampf«. Režija Boris Kobal. SSG ponovi za Sole Prokofievo pravljico »Peter in volk»: danes, 7. t.m., ob 13.00 v Trebčah. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 7. t.m., ob 17.00 v Dvorani Tripcovich - srečanje z interpreti, režiserjem in scenografom Bellinijeve opere Norma. V soboto, 9. t. m., ob 20. uri (red A) Bellinije va opera »Norma« pod vodstvom Torama Davida. Režija Aldo Reggiani. Naslednje predstave: nedelja, 10. t. m., ob 16. uri (red D), v torek, 12. t. m., ob 20. uri (red B), v sredo, 13. t. m., ob 20. uri (red C), v četrtek, 14. t. m., ob 20. uri (red E), v soboto, 16. t. m., ob 17. uri (red S), v nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri (red G), v torek, 19. t. m., ob 20. uri (red F), v četrtek, 21. t. m., ob 20. uri (red H) in v petek, 22. t. m., ob 20. uri (red L). Predprodaja vstopnic za vse predstave ježev teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,18-21). Gledališče Rossetti Danes, 7. t.m., ob 20.30 (red četrtek) bo Teatro Stabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le ultime lune«; režija Giuho Bosetti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abonmaju odrezek St. 4-rumen. Za abonente popust. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »II giardino dei cilie-gi« (odrezek 11-modri) in »Una delle ultime sere di Carnovale« (odrezek 5-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada Od 9. do 17. t.m., bo na sporedu U. Chitije-vo delo »Fregoli«, ki ga bo predstavila skupina Rancia. Rezija Saverio Marconi. Igrajo Arturo Brachetti, Saverio Marconi in Bian-camaria Lelli. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Jutri, 8. t.m., ob 14.30 - gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane z grenkosladko komedijo J. God-berja »Na smučišču« (»Auf der Piste«), Režija Jaša Jamnik. TINJE V torek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom*. 11. dnev?gay iti'lezfnCnega'filma. Slovenska kinoteka. 10. decembra ob 20. uri: Umreti za (To Die For / Heaven s a Drag), Peter Mackenzie Litten, VB, 1994. Zaključek 11. dnevov gay in lezbičnega filma. 1.-30. decembra: Filmski potep, potujoči program petm na novo odkupljenih vrhunskih filmskih klasik po Sloveniji: Thelma in Louise, Casablanca, Ameriški grafiti, Lasje, Taksist. (Mladina film) Sobota, 9. decembra, ob 20. uri v Videoteki Cankarjevega doma: Videopredstavitev Plesne skupine Mercea Cunninghama. Torek, 12. decembra, ob 20. uri v Gallusovi dvorani: Merce Cunnineham Dance Comnanv: FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA VIDEM zagrebške univerze na temo »Poučevanje ita- PalaCa Florio: v četrtek, 7. t.m., ob 16.00 - iijanšCine v osnovnih šolah na Hrvatskem- Predavanje prof. Nives SironiC-BonefaCič z Didaktika in učbeniki. Danes, 7. decembra, ob 12. url bo v Galeriji Tivoli : SbKsShSS gMBflS : -: PIPI v Mednarodnem grafičnem ■ ■■. (v: vi . : i'i ':v:::::v iiv-iV'vvJvr-'.i. likovnem centru otvoritev razstave -7 ; v „ ? - 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995 VLADIMIRJA MAKUCA. Na fotografiji: ■Hjjjpggb' i POKRAJINA 1, 1980, barvni globoki in reliefni tisk. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Danes, 7., in jutri, 8. decembra, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA 1. in 2.. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Janos Kovacs; solisti: Aleksandar Madžar, klavir; Evaristo Casonato,-oboa; Slavko Goričar, klarinet; Paolo Caligaris, fagot. Program: P. Ramovš, L. van.Beethoven, N. Rimski-Korsakov. KUD FRANCE PREŠEREN Danes, 7. decembra, ob 20.30: PIJANO BAR: Šepavi soneti. Milan Dekleva, klavir; Zvone Hribar, vokal. Jutri, 8. decembra, ob 23. uri: KLUBSKI VEČER, koncert in perfor-mans: Zoambo Zoet VVorkestrao. Korunova 14. Ljubljana Sobota, 9. decembra, ob 20. in 23. uri: GARY FLOYD BAND v zasedbi: Gary-Floyd, vokal; Danny Roman, kitara; Ed Ivey, bas; Bruce Ducheneaux, bobni; Jonathan Burnside, kitara. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Danes, 7. decembra, ob 19.30 v Veliki dvorani: Koncert ob desetletnici umetniškega delovanja. Irena Baar, sopran; Alenka Scek-Lorenz, klavir (foto). Program: F. Schubert, H. Wolf, J. Brahms, L. M. Škerjanc, E. Grieg. Jutri, 8. decembra, ob 19.30 v Veliki dvorani: Pihalni orkester študentov akademije za glasbo. Dirigent: Milivoj Surbek. Program: P. S tanek, C. M. von Weber, H. Mer-tens, C. Gounod, A. L. VVeber, J. Privšek ILIRSKA BISTRICA Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Jutri, 8. decembra: Zabavljač, rocker in raper iz Beograda RAMBO AMADEUS. Kot predskupina bodo nastopili TOUCH FRICTION iz Splita. BARFLV Trubarjeva 1. Celje Jutri, 8. decembra, ob 22. uri: Tomaž Domicelj in projekt TRIGLAV. CLUB MAONA Arze 5. Fiesa. Piran Jutri, 8. decembra, ob 21. uri: Alan Taylor. Britanski folk. Sobota, 9. decembra, ob 21. uri: Slovenija Jazz Projekt in Alenka Godec. SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. V mali galeriji CD je na ogled fotografska razstava Marjana Paternostra z naslovom Pozabljeni negativi 2. Razstava bo na ogled do 12. decembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V spodnjih prostorih Moderne galerije razstavlja Antonv Caro, Kaskade. Razstava bo na ogled do 12. decembra. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. GALERIJA ŠKUC. Stari trg 21. Ljubljana GALE R I J A ŠTABI T R « 2.1 tJUllJAHA V galeriji jq do 15. decembra na ogled razstava Ljubljana-Budimpešta, ČAS KOT STRUKTURA, METODA-KOT POMEN. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna raz-Istava VSE O SRCU. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Liubliana V galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana V galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN. Razstava bo na ogled do 31. decembra. GA1EMJA EOURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji bo do 14. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GALERIJA ŠOU. KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana V galeriji je do 10. decembra na ogled razstava fotografij Mathiasa Hermanna. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Korunova 4 Otvoritev razstave arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Nebug ob Črnem morju v Rusiji - danes, 7. decembra, ob 19. uri v prostorih Arhitekturnega muzeja na FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31.12. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko srediSCe »II Giulia«: do 13. januarja je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Postna palaca (Trg Vittorio Veneto):Se danes, 7. t.m., je na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi: Do 15. t.m. je na ogled razstava slikarja Quintina Bassanija »II paesaggio istriano». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): 14.12. bodo odprli razstavo ameriškega slikarja Jamesa Brovma, ki bo trajala do 31. januarja . Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - Na ogled je skupinska razstava z naslovom »Carta e segno», ki bo trajala do 7. januarja. OPČINE SKD Tabor: v Prosvetnem domu je na ogled razstava Demetrija Geja. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. SEŽANA V Kosovelovi knjižnici je na ogled razstava Franka Vecchieta. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Ve vre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 V torek, 12. t. m., bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice in Aljoša Starc - klavir. Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 11. t.m., ob 20.30 - Nastopata violinist S. Milenkovič in pianist L. Caenazzo. Na programu Bach, Mozart, Schumann, Saint-Saens. Gledališče Miela Danes, 7. t.m., ob 21.00 -koncert kvarteta, ki ga sestavljajo Fred Frith (kitara) Rene Lussier, MarcStevvart in Nick Didkowsky v sklopu ciklusa« Zattere alla deri-va». Kavama Tommaseo Jutri, 8. t. m., ob 21.30 koncert rock blues glasbe s skupino Jimmy Joe’s Band. V nedeljo, 10. t. m., ob 11. uri nastop dua Silvie Di Marino (flavta) in Luise Antoni (čembalo, orgle, klavir); ob 16. uri pa bo na programu jazz koncert s skupino Time Jazz Trio. Dvorana Santa Maria Mag-giore V ponedeljek, 11. t.m., ob 21.00 - Koncert »celtik rock» skupine The Gvven. BOUUNEC Gledališče France Prešeren V nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri zaključni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 7.12., ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotniko-ve. Na programu Skrjabin in Prokofijev. NOGOMET / V EVROPSKI LIGI PRVAKOV PADLE ZADNJE ODLOČITVE Zadnje kolo ni prineslo večjih presenečenj Rosenborg ni izkoristil domačega spodrsljaja Legije - V Bukarešti po snegu in ledu Juventus in Steaua igrala 0:0 Franck (Borussia, levo) in Robertson (Glasgow) Izidi 6. kroga in končne lestvice v Ligi prvakov Nantes - Panatl dnaikos SKUPINA A 0:0 2:2 mm Panathinaikos 6 3 2 1 7:3 11 Aalborg 6.5 v 1 4 5:12 n SKUPINA B 0:1 LESTVICA Spartak 6 6 0 0 15:4 18 Legija 6 2 1 3 5:8 7 Rclenborg 6 2 0 4 11:16 6 Bladtibum 6 114 5:8 2:2 0:0 SKUPINA C Borussia Dortmund - Rangers Steaua-Juventus LESTVICA Juventus 6 4 1 Borussia 6 2 3 Steaua 6 1 3 2 2:5 6 Glasgow R. 6 0 3 3 6:14 SKUPMAD Ajax - Ferencvaros 4:0 Grasshopper - Real Madrid 0:2 LESTVICA Ajax 6 5 10 15:1 Fereiicvruos 6 12 3 19:19 Grasshopper e 0 2 4 3:23 2 Tako v cetrfinalu (6. in 20. mama 1996) 1. Legija - Panathinaikos 16 10 ? ; 4. Real Madrid - Juventus Takn v polfinaluO. in 17. aprila 1996) Zmagovalec 1 - Zmagovalec 3 Zmagovalec 2 - Zmagovalec 4 Finafe bo 22. maja 1996 m ■ : A- . LONDON - Legija - Panathinaikos, Nantes -Spartak Moskva, Borussia ' Dortmund - Ajax in Real Madrid - Juventus so četrtfinalni pari evropskega nogometnega pokala prvakov. Dokončne odločitve o tem so padle včeraj v zadnjem kolu Lige prvakov, nejasnosti pa so zadevale predvsem moštva v skupinah A in B (deloma tudi D), medtem ko je bilo v C skupini že vse odločeno prej. Francoski prvak Nantes je proti Panathinaikosu potreboval vsaj točko in točko je tudi osvojil in se uvrstil v četrtfinale, kjer pa bo imel precej težje delo, saj ga Caka moskovski Spartak, ki je edini od vseh ekip dobil vseh šest tekem. Toda skupina B je bila vsaj na papirju nekoliko šibkejša, zato bodo morali Moskovčani svojo Pravo vrednost šele dokazati. Sinoči so v Varšavi Premagali Legijo. Edini zadetek je v 40. minuti dosegel Ramiz Mamedov. Po- raz bi lahko ekipo iz Varšave drago stal, ce bi norveški Rosenborg premagal najvecje razočaranje letošnje Lige prvakov, angleški Blackburn. Vendar so Angleži včeraj ves svoj bes zaradi izločitve iz nadaljnjega tekmovanja stresli na Norvežane. Največ zaslug za visoko zmago Blackbuma (4:1) ima Mike Nevvell, ki je od 31. do 40. minute dosegel tri gole in zagotovil Angležem visoko zmago, ki njim nič ne pomeni, Roseborg pa je izločila iz Četrtfinala. Najbolj mirno je bilo tokrat v C skupini. Obe srečanji sta se končali neodločeno, zadetke pa so gledalci videb samo v Dortmundu na srečanju med Borussio in Glasgovv Rangersom. V Bukarešti sta Steaua in Juventus merila moCi na zasneženem in poledenelem stadionu, italijanski prvak pa je na srečanje prispel Sele nekaj ur pred tekmo, potem ko v torek letalo zaradi snega ni moglo pristati v Bukarešti. Formalnost so opravili tudi v D skupini, kjer je bilo sicer Se v igri drugo mesto, za katerega pa je imel Ferencvaros bolj teoretične kot pa realne možnosti. IgriSCe je pokazalo, da Madžari nimajo kaj iskati med osmerico, saj so v Amsterdamu visoko izgubili, Real pa si je z zmago v Ziirichu ne glede na izid tekme med Ajaxom in Fe-renevarosom zagotovil nastop v Četrtfinalu. TENIS Drugi dan favoriti naprej V Munchnu po napovedih MUNCHEN - Pete Sampras je včeraj z zmago nad rojakom Patrickom McEn-roeom zaslužil 762.500 ameriških dolarjev. Pol mihjona zelencev mu je pripadlo kot zmagovalcu dveh turnirjev za veliki slam (VVimbledon in US Open), 262.500 dolarjev pa dobi poraženec v Četrtfinalu. Sampras je po srečanju povedal, da od nadaljevanja ne pričakuje veliko, saj še čuti posledice (psihične in fizične) hudih naporov na finalnem srečanju Davisovega pokala v Moskvi. Njegov nasprotnik v Četrtfinalu bo Goran Ivaniševič. V Četrtfinalu sta tudi American Todd Martin in Ukrajinec Andrej Medvedev. Martin je na tribune poslal Spanca Sergija Bmguero po dokaj izenačenem srečanju, Medvedev pa je bil boljši od Američana Aarona Kricksteina, ki pa se je predvsem v drugem nizu, ki se je konCal šele po podaljšani igri, izredno dobro upiral. IZIDI: Todd Martin (ZDA) - Seigi Bruguera (Spa) 7:6 (7:2), 6:4, Pete Sampras (ZDA) - Patrick McEnroe (ZDA) 6:1, 7:6 (7:1), Andrej Medvedev (Ukr) - Aaron Krickstein (ZDA) 6:2, 7:6 (10:8), Jevgenij Kafeljnikov (Rus) -Renzo Furlan (Ita) 6:4, 6:1. DANES - Becker -Black, Martin - Medvedev. POKLICNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO NBA h Olajuvvon odločil srečanje z Utahom NEW YORK - Hakkem Olajuvvon je v končnici odločil tekmo ameriške poklicne košarkarske lige NBA med Houston Rockets in Utah Jazz. Branilci naslova iz Houstona so zmagali s 103:100, čeprav so v zadnji minuti zaostajali z 99:100. Olajuvvon, ki je dosegel 25 točk, je Štiri dosegel v zadnjih 54 sekundah, z metom čez Grega Posterja, ki ga ta ni mogel zaustaviti, pa je 11 sekund pred koncem postavil konCni izid srečanja. Robert Horry je tudi dosegel 25 točk, Glyde Drexler 17, za Utah pa sta bila najuspešnejša Karl Malone (27) in Chris Morris (21), vendar zadnji ni igral v zadnji Četrtini. New York Knicks so doma ugnali Dallas Ma-vericks z izidom 92:87. Tudi na tej tekmi je bil najboljši center. Patrick Evving (22 točk in 12 skokov) je odločilne kose prispeval v tretji Četrtini, ki se je končala z delnim izidom 18:8 in v kateri je zadel zadnjih 6 košev, Knicksi pa so si priigrali prednost, ki je zadostovala za deveti poraz Dallasa v zadnjih desetih tekmah teh dveh ekip. V Indianapolisu je Vemon Maxwell kar 22 točk dosegel v prvi četrtini, kar je rekord v zgodovini PhUadelphije, ki pa je kljub temu doživela enajsti zaporedni poraz. Indiana Pacers so bili boljši od Philadelphia 76ers s 108:91. Maxwell je bil s 35 kosi najuCinkovitejSi, njegov soigralec Jerry Stackhouse pa je dosegel 26 točk. Mark Jackson je imel 13 podaj, Reggie Miller pa 23 točk za Indiano. Košarkarji kluba San Antonio Spurs so doma odpravili Los Angeles Lakers kar s 117:89. V zadnji četrtini ni bilo treba igrati Davidu Robinsonu, ki je dotlej zadel 24 točk, Sean Elliott pa 22. Ob polčasu so gostitelji vodili s 55:38, v zadnji Četrtini pa tudi za 32 točk. Pri Lakersih je bil najuCinkovitejSi Cedric Ceballos (16). Znova sta bili poraženi obe novinki v NBA iz Kanade. Phoenbc Suns so ugnali Vancouver Gri7.7.1 ies s 112:108, Seattle SuperSonics pa Toronto Raptors visoko s 119:89. Sonca so v Phoe-nbcu po odheni igri Charlesa Barkleyja hitro in visoko vodila, v zaključku pa skoraj doživela poraz. Grizbjem je zmanjkalo Časa za presenečenje, Bryon Scott pa je v zadnjih 43 sekundah zadel 6 od 14 točk, ki jih je dal na tekmi. Pri gostih sta bila uspešna še Bine Edvvards in Greg Anthony (25), vendar je slednji 27 sekund pred koncem zgrešil kljucni met. Poleg Barkleyja je bil s 25 koši pri gostiteljih učinkovit tudi Michael Fin-ley. Poraženo je bilo tudi drugo moštvo iz Los Angelesa; proti Orlando Magics so izgubili košarkarji Clippersov, in sicer s 114:105. Tokrat Se niso sodih poklicni sodniki NBA, ki pa se bodo po torkovem dogovoru z NBA in dvomesečni odsotnosti najpozneje v ponedeljek vrnili na igrišča, igralci in gledalci pa si bodo oddahnili, saj je bilo na račun »rezervistov« veliko pritožb. Nova petletna pogodba bo letošnjim novincem med sodniki prinesla po 75 tisoč do- Boj za žogo na tekmi »76ers« - Indiana (AP) larjev letos in 99 tisoč v zadnjem letu, v to pa ni vključena končnica. Veterani bodo dobivali od 211 tisoč do 278 tisoč zelencev. NBA sodnikom očita, da bodo zdaj najbolje plačani uradniki, kar pa sodniki, ki niso bili plačani od sredine septembra, zavračajo. NBA jim ne bo pokrila denarja, ki bi jim pripadel, Ce ne bi stavkah. Izidi torkovih tekem: New York Knicks - Dallas Mavericks 92:87, Indiana Pacers - Philadelphia 76ers 108:91, Houston Rockets - Utah Jazz 103:100, San Antonio Spurs - Los Angeles Lakers 117:89, Phoenbc Suns - Vancouver Grizz-lies 112:108, Seattle SuperSonics - Toronto Raptors 119:89, Orlando Magics - Los Angeles Clip-pers 114:105. 1 ■ G' 1 NOVICE Ortleib najhitrejši Danes ženski super-O VAL D’ISERE - Avstrijec Patrick Ortlieb je bil najhitrejši na prvem treningu smuka za svetovni pokal v Val dlseru, kjer bosta v soboto dve vožnji (prva ob 10.00 in druga ob 12.30). Ortlieb je progo prevozil v Času 1:10.39, drugi je bil Norvežan Atle Skaardal (26 stotink zaostanka), tretji pa drugi Avstrijec Roland Assinger (0, 47 zaostanka). Smučarji so se po treningu na skrajšani progi, ki je bila zaradi pomanjkanja naravnega snega v celoti pokrita z umetnim snegom, pritoževali nad slabo vidljivostjo in poletom čez ocean, po katerem še nimajo urejenega bioritma. Od slovenskih tekmovalcev je bil AleS Brezavšček 70. (1:13.05; 2.66 sekunde zaostanka), Miran Rauter pa 82. (1:15, 12; 4, 73 zaostanka). Do cilja je prišlo 83 tekmovalcev. Izidi: 1. Ortlieb (Avt) 1:10.39, 2. Skaardal (Nor) 1:10.65, 3. Assinger (Avt) 1:10.86, 4. Perathoner (Ita) 1:10.88, 5. Krauss (Nem) 1:10.93, 6. Kjus (Nor) 1:10.98, 7. Alphand (Fra) 1:11.01, 8. Ghedina (Ita) 1:11.04, 9. Runggaldier (Ita) 1:11.11,10. Strahi (Avt) 1:11.16. Danes bo v tem francoskem kraju na sporedu ženski superveleslalom, organizatorji pa so potrdili tudi jutrišnji veleslalom. Edmundo obtožen nenaklepnega umora RIO DE JANEIRO - Nogometaš Flamenga in brazilske reprezentance Edmundo je bil obotožen nenaklepnega umora, ker je v soboto povzročil prometno nesrečo, v kateri so življenje izgubile tri osebe. Edmundo je s svojim terenskim vozilom trčil v nasprotno vozeči avtomobil. Mlada Edmun-dova sopotnica in voznik ter sopotnica v drugem avtomobilu so bili na mestu mrtvi, nogometaša pa je rešila zračna blazina. Preiskovalci so ugotovili, da je Edmundo vozil s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro. Roy zapustil Montreal DENVER (STA/AP) - Eden najboljših vratarjev zadnjih let v NHL Patrick Roy, ki ga je vodstvo Montreal Canadiens zaradi spora s trenerjem in predsednikom suspendiralo, bo svojo kariero nadaljeval pri moštvu Colorado Avalanche. Skupaj z Royom bo v Colorado odšel še dosedanji kapetan Mike Keane, v zamenjavo za ta dva igralca pa bo moštvo iz Montreala dobilo vratarja Jocelyna Thi-baulta, Ceha Martina Ručinskega in Rusa Andreja Kovalenka. Roy je bil trikrat izbran za najboljšega vratarja sevemo-vzhodne skupine NHL prvenstva. S svojim moštvom je bil zmagovalec Stanleyevega pokala leta 1986 in 1993. V 11 sezonah je 30-letni vratar zabeležil 289 zmag, 66 neodločenih izidov in 175 porazov. Njegov odstotek uspešnih obramb •je 90.2%, kar pomeni, da na tekmo povprečno prejme 2, 77 gola. Florida znova na čelu NHL NEW YORK (STA/AP) - Florida Panthers so v ameriški poklicni hokejski ligi NHL premagali VVashington Capitals s 4:3 in so z 39 točkami zdaj prva ekipa lige, saj je vodilna ekipa centralne skupine Detroit predtem ugnala vodilno Philadelphijo s 5:3. RdeCa krila iz Detroita so vodila s 4:0, obrambni igralec Paul Coffey pa je bil trikrat podajalec. Gostom v zadnjem delu ni uspelo, da bi nadaljevali niz osmih zaporednih zmag. Cofiy je ima zdaj 997 podaj v karieri in bo po tej statistiki prvi obrambni igralec v zgodovini NHL, ki bo presegel Številko tisoč. Pri Panthersih, ki so pred zadnjo tretjino vodih s 4:1, je bil v napadu učinkovit Jesse Belanger z dvema zadetkoma in asistenco, tri točke pa je dosegel tudi najboljši strelec ekipe Scot Mellanby. Izidi torkovih tekem: Boston -Dallas 6:4, Pittsburgh - N.Y. Islanders 6:3, Florida -VVashington 4:3, Toronto - Ottavva 4:1, Detroit -Philadelphia 5:3, Colorado - San Jose 12:2, St. Louis - Calgary 1:1, Vancouver - Edmonton 6:2. Vokohama Marinos prvak TOKIO (STA/AP) - Novi nogometni prvaki Japonske so nogometaši Yokohame Marinosa, ki so v dveh finalnih srečanjih dvakrat s po 1:0 ugnali Verdy Kavvasaki, prvake v zadnjih dveh letih. Na odločilni tekmi v Tokiju se je zbralo 48.000 gledalcev. Ti so videli taktično igro, v kateri ni bilo veliko priložnosti. Edini zadetek je v 29. minuti srečanja dosegel Masami Ihara. Naslednje prvenstvo Japonske se bo začelo 16. marca 1996. Od leta 2004 manj denarja za prireditelje olimpijskih iger TOKIO (STA/Sinhua) - Izvrsni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je na zasedanju v japonskem mestu Karuizava odločil, da bodo od leta 2004 naprej prireditelji olimpijskih iger dobivali le 49 odstotkov denarja od prodaje televizijskih pravic in ne veC Šestdeset odstotkov kot doslej. Direktor marketinga pri MOK Dick Pound trdi, da se bodo tako sredstva pravičneje razdelila med vse, ki so imeli karkob opraviti s pripravo in potekom olimpijskih iger. Zdaj še velja pravilo, da šestdeset odstotkov denarja od televizijskih pravic dobi prireditelj, ostalih štirideset odstotkov pa si razdelijo mednarodni olimpijski komite, mednarodne športne zveze in nacionalni olimpijski komiteji. NOVICE KOŠARKA / KORACEV POKAL KOŠARKA / EVROPSKI POKAL Pokal UEFA: danes Sparta - Milan MILAN - Nogometaši Milana se bodo drevi ob 20.15 v Pragi pomerib s Sparto, proti kateri branijo prednost dveh zadetkov (2:0) s prvega srečanja v Milanu. Zaradi poškodb so doma ostali Simone, Baggio, Albertini in Gabi, odpotoval pa ni niti Sa-vicević, ki je sicer fizično že nared, toda na poledenelem igrišču bi lahko obnovil poškodbo. OSTALA IZIDA: Benfica - Bayern Miinchen 1:1 (prva tekma 1:4, naprej Bayem), Betis Sevilla (Spa) - Bordeaux (Fra) 2:1 (prva tekma 0:2, naprej Bor-deaux), Lens (Fra) - Slavija Praga (Ceš) danes (prva tekma 0:0) Benetton in Italijani BOLOGNA - Vodstvo avtomobilistične hiše Benetton je že pred Časom sporočilo, da bo v prihodnji sezoni formule ena tekmoval z itahjansko licenco, šef moštva Flavio Briatore pa ni izključil možnosti, da bi lahko vozila kmalu zaupali italijanskim dirkaCem.»Vse je odvisno od njihovih sposobnosti. Ce bodo hitri, jih bomo kontaktirah in preizkusih. Poudarjam pa, da smo itahjansko moštvo. Vsako našo zmago bo odslej pozdravljala Mamelijeva himna, da ne bo veC očitkom, da smo Angleži,« je povedal Britaore na včerajšnjem bolonjskem sejmu Motor show. Jean Aleši in Gerhard Berger bosta be-nettonove dirkalnike prvič preiskusil v Estorilu na Portugalskem od 11. do 15. decembra. iii-S Kazen za Triestino FIRENCE - Športni sodnik, ki pregleduje zapisnike tretjehgaških tekeme, ni v tem tednu diskvalificiral nobenega igralca Triestine, a je zaradi izgredov navijačev klubu prisolil 500 tisoC lir globe, nedeljskemu gostitelju Triestine Trevisu pa še dvakrat bolj slano globo. Scoglio odpravil »tiskovni molk« TURIN - Novi trener Torina Franco Scoglio je že na prvem treningu napovedal konec »tiskovnega molka«, ki ga je društvo uvedlo po slabih prvenstvenih rezultatih. V skladu s svojimi nogometnimi pogledi je napovedal predvajanje conske igre. »Naš položaj zahteva maksimalno angažiranost, toda Torino mora vzbujati jezo, ne pa pomilovanje,« je povedal Scolgio, ki je prepričan, da je Sonetti zadovoljen, da ga je zamenjal prav on, ki je njegov prijatelj, in ne kdo drug. Slalomi na Piancavallu PIANCAVALLO- Od jutri do 11. decembra bodo na Piancavallu štirje mednarodni slalomi za točke FIS. Jutri in v soboto bodo tekmovati moški, v nedeljo in ponedeljek pa ženske. Sodelujejo smučarji iz 17 držav. Italijo bodo zastopati Fabio De Crignis, Kurt Ladstaetter, Angelo VVeiss in Matteo Nana. Sodnik strog z Juventino Rumeni kartoni na nedeljskem derbiju promocijske lige v Standrežu bodo zdesetkali vrste Juventine. Zaradi seštevka opominov je namreč nogometni sodnika s prepovedjo igranja za eno kolo diskvalificiral Luco Montino, Massima Tabaja in Morena Trevisana, ista usoda pa je doletela tudi napadalca Sovodenj Massima Goriupa. Nekaj težasv s postavo bodo v prihodnjih kolih imeti tudi pri Primorcu. Za dve koti je bil diskvalificiran Roberto Butich, za eno pa Stefano Frasson. Ostati nogometaši naših društev so biti tokrat pravi »angelčki«. Od italijanskih ekip uspešen le Stefane! Scavolini izgubil doma, tako Teamsystem kot Cagiva pa sta položila orožje v Grčiji Štiri italijanske ekipe so sinočnje nastope v KoraCevem pokalu sklenile s slabim obračunom. Medtem ko je Stefenel zanesljivo odpravil Fenerbahce v gosteh, pa so vsi trije preostedstavnikim izgubili. Scavolini je mori celo doma priznati premoč francoskega predstavnika Asvela iz Villerbannea, tako Temasystem kot Cagiva pa sta položila orožje v Grčiji. Se posebej boleč je poraz Bo-lonjcanov, ki so proti Arisu v Solunu povsem razočarali in na koncu visoko izgubiti. Skupina A Fenerbahce - Stefenel 67:81 (41:35) FENERBAHCE: Tunckol 11, Biyiktay, Ko-san 4, Turner 23, Kutluay 17, Kanan, Yaycio-glu 6, Comegys 6, Aygar, Guneri. STEFANEL: Gentile 13, Portaluppi 7, Fucka 17, De Pol 4, Bodiroga 15, Alberti, Baleti 4, Cantarello 7, Blackman 14, Sambugaro. Sodnika: Tomczyc (Pol) in Roth (Avt). PM: Fenerbahce 6:6, Stefenel 6:7; 3T: Fenerbahce 7:25 (Tunckol 3:4, Kosan 0:4, Turner 3:7, Kutkuay 1:9, Kanan 0:1), Stefenel 7:21 (Gentile 3:6, Portaluppi 1:6, Bodiroga 1:5, Blackman 2:4) ISTANBUL - Stefenel je z zmago v Istanbulu s polnim izkupičkom zaključil prvi del in si praktično že zagotovil uvrstitev v naslednjo fazo, saj bo dve od naslednjih treh tekem igral doma. Do zmage v Turčiji pa je Stefenel prišel po izredno težkem prvem delu, v katerem je bil Fenerbahce boljši, predvsem pa je obrambi Milančanov povzročal velike težave American Henry Turner. Po prvem delu je Stefenel zaostajal za 6 točk, v nadaljevanju pa je zaigral veliko bolje, turško consko obrambo pa so odprti Gentile, Fucka (8:10 v metu iz igre) in Blackman. Ostati izid 3. kroga: Sporting Atene - Estu-diantes Madrid 84:88. Vrstni red: Stefenel 6, Sporting, Fenerbache in Estudiantes 2. Skupina B Panionios - Cagiva 68:61 (40:36) PANIONIOS: Bosganas 4, Kikitias 7, Jelic 5, Dinkins 17, Paspalj 22, Karagoutis 13, Ka-mariotis, Dregliodis, Kalaitzis, Tsopis. CAGIVA: Biganzoli 5, Morena 6, Vescovi 15, Petruška 16, Meneghin 10, Edvvards 9, Malavasi, Panichi, Cazzaniga, Ravaglia. Sodnika: Shtriks (Izr) in Dozaj (Hrv) PM: Panionios 9:14, Cagiva 11:14; PON: Petruška (35), Jelič (37); 3T: Panionios 3:11, Cagiva 6:18; gledalcev 2.500. Ostali par 3. kroga: Andorra - Efes Pilsen Istanbul. Vrstni red: Efes Pilsen in Panionios 4, Cagiva 2, Andorra 0. Skupina C Aris Solun - Teamsystem 83:60 (40:34) ARIS: Liadelidis 22, Sioutis 13, Nisunof 11, Angelidis 7, Jovanovič 1, Ellis 21, Gouda 8, Poumaris, Crisantopulos. TEAMSYSTEM: Djordjevič 9, Myers 17, Pilutti 5, Frosini 4, Gay 15, Ruggeri, Blasi 7, Damiao 3, Grossi, Barbieri. Sodnika: Schvvarz (Nem) in Jelen (Avstrija). PM: Aris 16:27, Teamsystem 9:20; PON: Frosini (40); 3.500 gledalcev. SOLUN - Gostovanje v Solunu bodo skušali pri Teamsystemu Cimprej pozabiti. Poraz je skoraj katastrofalen, BolonjCani pa so bili izredno slabi v napadu, pa tudi obramba ni bila nic boljša. Poraz s 23 točkami razlike je dozorel od 23. minute dalje,, ko je Teamsystem za Grki zaostajal le dve točki (40:42). Ostali par 3. kroga: Alba Berlin - Amway Zaragoza. Vrstni red: Teamsystem in Aris 4, Zaragoza 2, Alba 0. Skupina D Scavolini - Villeurbanne 83:86 (53:37) SCAVOLINI: Rossi 3, Labella, Magnifico 15, DelTAgnello 9, Conti 14, Pieri 8, Daniels 12, Riva 7, Costa 2, Thompson 13 ASVEL: Rudd 30, Lion, Nebot, Digbeu 9, Hovvard 28, Rippert 7, Galla 6, Smith 6, Eva-no e Pluvy Sodnika: Bruna (Češka) in Pitsilkas (Grčija); PM: Scavolini 22:28; Asvel 25:33; 3T: Scavolini 5:22, Asvel 5:14; gledalcev 1.500. PESARO - Scavolini je vCeraj pokazal dva obraza. V prvem je zaigral zelo dobro in ga dobil za 16 točk, v nadaljevanju pa je povsem popustil in Asvelu dovolil, da ga v zadnjih treh minutah prehiti in premaga. Ostati par 3. kroga: Manresa - Aek Atene. Vrstni red: Scavolini in Villeurbanne 4, Manresa in Aek Atene 0. EUROCLUB Obe italijanski peterki bosta tekmo 5. kroga osmine finala odigrati pred domačimi gledalci. Benetton se bo pomeril z moskovskim Cska, Buckler pa s telavivskim Makabijem. VCeraj so odigrati dve srečanji. Zdovcev Iraktis je doma premagal špansko Unicajo iz Malage z 71:69 (35:39), slovenski reprezentant Jure Zdovc pa je bil s 26 točkami tudi najboljši strelec grške ekipe in srečanja. Pri Unicaji je bil najbolj razpoložen Mike An-sley, ki je dosegel 21 točk. Uspešna je bil tudi Panathinaikos, ki je brez večjih težav premagal portugalsko Benfico s 67:51 (40:34). Pri Grkih sta bila najboljša strelca Stojan Vrankovič s 17 in Pecarski s 14 točkami. Skupina A: Antibel - 01ympiakos, Iraktis -Unicaja Malaga 71:69, Bayer Leverkusen -Ukler Istanbul, Benetton - Cska Moskva. Vrstni red: 01ympiakos in Cska 6, Benetton, Unicaja, Ulker, Iraktis in Antibes 4, Bayer 2. Skupina B: Buckler Bologna - Makabi Tel A vi v, Gibona Zagreb - Barcelona, Panathinaikos - Benfica 67:51, Pau Ortehz - Real Madrid. Vrstni red: Panathinaikos 8, Makabi 6, Real, Buckler, Orthez, Gibona in Barcelona 4, Benfica 0. Moskovski Dinamo v Ljubljani ugnal Smelt Olimpijo Srečanje je bilo izenačeno, na koncu pa so se veselili gostje Smelt Olimpija - Dinamo Moskva 75:79 (31:33) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, 3000 gledalcev, sodnika JancoviC (Slovaška) in Harsanyi (Madžarska). SMELT OLIMPIJA: Jeklin 10 (2:2), Reed 11 (3:3), Hauptman 2, Tušek 5 (1:2), Milic 13 (3:6), Gorenc 21 (4:4), Teheran 10, Nestero-vic 2. DINAMO MOSKVA: Ojdakov (0:2), Astafov 2, Sakutin 21 (2:3), Astanin 9 (2:6), BazareviC 10 (0:1), GraCev 9 (3:3), Nosov 13 (3:5), Dajneko 15. Slovenskemu državnemu prvaku Smelt Olimpiji v prvem domačem nastopu v finalni skupini evropskega pokala ni uspelo premagati predstavnika Rusije, Dinama iz Moskve. Gledalci so spremljati trd boj dveh izenačenih ekip, na koncu pa so biti priča slavju gostov, ki so imeti tokrat v svojih vrstah več razpoloženih igralcev. Po začetnem otipavanju so gostje že v 5. minuti vodili 4:9. DomaCi igralci so biti v teh minutah proti postavljeni obrambi Dinama popolnoma nemočni, edina svetla točka so biti redki protinapadi, ki so tudi pripeljati do vodstva domačih 14:11 v 8. minuti. Sledilo je katastrofalno obdobje šestih minut, v katerih Ljubljančani niso dosegli niti točke in dovolili gostom, da jim v 14. minuti uidejo za 8 točk (15:23). Trener Janez Drvarič je z dvema minutama odmora prebudil svoje igralce, ki jim je v 18. minuti celo uspelo povesti (27:26), prvi polčas pa končati z minimalnim zaostankom. V prvih minutah drugega dela se je mora domačih igralcev nadaljevala, žoga ni hotela skozi obroč niti iz veC zaporednih poskusov, na drugi strani pa je gostujočim igralcem uspevalo prav vse. Na njihovi strani je bila tudi sreCa, saj je večina odbitih žog končala v njihovih rokah. Rusko moštvo si je na ta naCin do 29. minute priigralo visokih 12 točk prednosti (45:57). Ko je že kazalo, da je ljubljanska ladja dokončno potopljena, je Boris Gorenc v 31. minuti prvič na srečanju zadel za tri točke. V naslednjih minutah je izza Crte dvakrat uspešno metal še VValter Jeklin, domači so se približali na 60:63, ob bučni podpori navijačev pa so v 35. minuti izid izenačiti. V zadnjih minutah smo bili priča pravi drami, v kateri domačim ni uspelo postaviti pike na i, odločilni koš pa je nekaj sekund pred koncem dosegel vsem dobro znani Vitatij Nosov. (Tone Turšič) Izidi 3. kroga - skupina A: Taugres Vitoria (Spa) -Zalgiris Kaunas (Lit) 91:93, Limoges Geant (Fra) - Partizan Beograd (ZRJ) 78:75, Bnei Hertzetia (Izr) - Sunair BCO Ostende (Bel) 88:76. Vrstni red: 1. Zalgiris Kaunas 6, Limoges Genat 4, Sunair Ostende, Partizan Beograd, Taugres Vitoria in Bnei Hertzetia 2. Izidi, skupina B: WTK Nobiles Wloclawek (Pol) -Zrinjevac Zagreb (Hrv) 84:81, BC Kalev Tallinn (Est) - PAOK Solim (Gre) 71:75, Smelt Olimpija Ljubljana - Dinamo Moskva (Rus) 75:79 (31:33) Vrstni red: 1. PAOK Solun 6, N. Wloclawek in Dinamo Moskva 4, Zrinjevac Zagreb in Smelt Olimpija 2, Kalev Talin 0. Obvestila SMUČANJE / V DECEMBRU TRENINGI NA DEŽELNIH SMUČIŠČIH SK BRDINA obvešča, da bo v sredo, 13. t. m. IZREDNI OBČNI ZBOR v Domu Brdi-na na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mali telovadnici italijanske srednje Sole - Ul. D’An-nunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862). SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. SKD HRAST- Športni odsek organizira rekreacijsko in predsmucarsko telovadbo. Za informacije klidte St. 0481/78130 in 0481/419957. SK DEVIN obveSCa, da bo tudi ob torkih telovadba od 18.30 do 19.30 v telovadnici v Sesljanu. Pri SK Brdina se mrzlično pripravljajo na bližajočo se tekmovalno sezono Po poletnem delovanju, ki je zajemalo šolo smučanja na avstrijskih ledenikih in redne suhe treninge, se Smučarski klub Brdina mrzlično pripravlja na bližajočo se zimsko tekmovalno sezono. Prav v ta namen so in seveda bodo odborniki in elani društva udejanili različne pobude. Med že tradicionalne aktivnosti sodi prav gotovo sejem rabljene smučarske opreme, ki se je odvijal 17., 18. in 19. novembra, v domu Brdina na Opčinah. Cilj sejma je omogočiti članom in nečlanom ugoden nakup dobre in uporabne smučarske opreme, poleg tega pa je tak sejem tudi dober socialni moment, ko se obiskovalec pobliže seznani z delovanjem smučarskega kluba in dobi ob tem še veliko zani- mivih informacij v zvezi s smučanjem. Letošnji sejem je obiskalo veliko število ljudi, med katerimi so nekateri z zadoščenjem sklepati nakupe, ne da bi segli pregloboko v žep. Ravno v teh dneh se zaključujejo trije smučarski teCaji na plastični stezi v Nabrežini, ki so se odvijati dvakrat tedensko. Voditi so jih izkušeni učitelji tržaškega smučarskega društva Sci Club 70. Vsi tečajniki so biti izredno zadovoljni z doseženimi rezultati. Upati je, da bodo najmlajši še bolj vzljubiti smučanje in okrepili vrste našega kluba. Poleg tega se za najmlajše enkrat na teden odvijajo treningi v repenta-brski telovadnici. Skupinica otrok prihaja redno in z veseljem telovadi. Za prevoz poskrbi društvo ali pa sami starši. Ugodne vremenske in snežne razmere iz prejšnjih dni, ko je v visokogorskih središčih zapadlo veliko snega, nam napovedujejo, da bodo kmalu mogoči teningi v nižjih legah to se pravi ria deželnih smučiščih, kjer se v tem mesecu pričenjajo intenzivni treningi za starejše in že izkušene tekmovalce. Vodil jih bo demonstrator B vrste Tomi Omejc, pri delu pa mu bo pomagal tehnični vodja Rado Suber. Vzporedno s temi treningi se bo nadaljevala tudi tekmovalna šola smučanja, ki je namenjena mlajšim tekmovalcem. Med načrtovane pobude šteje tudi zimovanje za atlete, ki se bo vršilo med božičnimi in novoletnimi počitnicami. Kraja niso še določiti, med raznimi po- nudbami pa bodo izbrali tisto, ki jim nudi najboljše pogoje za treninge in Cim manjšo finančno obremenitev. Vadbe bodo seveda osredotočene na tekmo- valno tehniko v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu. Nenazadnje bodo pri SK Brdina, kot prejšnja leta, ob priliki nedeljskih tekem, organizirali avto- busne izlete. Udeležencem bodo na razpolago vaditelji za morebitni smučarski tečaj; za vse udeležence pa bo to prilika za preživetje lepe nedelje med prijatelji. (N.S.) r GORICA / PANATHLON : ............................................................................................................: 1111 5 h Um. g « I * pilil Pred dnevi je Panath- opravljajo neprecenljivo Ion Club IntmUml iz delo pri vscsLsti U Gorice priredil vsakolet- ditvi mladega človeka. delavci m Športna ctrust- priznanje te ugledne or-va, ki so sev tem letu se ganizacije prejelo šport-posebej izkazali. Kot je no združenje Dom, je tudi tokrat svečana koSt prireditev odvijala v sej- utemeljitvi nagrade, M ni dvorani goriske Pok- jo je prevzel društveni rajine, kar je celotnemu predsednik Samo San- Giamnario Mittino pou- društvo, ki se že polnih daril vlogo in pomen te- 25 let ubada s košarko. * SSSt^as srFK’SjS- delavcev, ki na‘prosto- speval k sploSnemu raz- voljni ravni in pogostok- vojn te Športne panoge ..I povs„» „.opazno »Goriškem. (VF) .. JADRANJE / NAGRAJEVANJE PLAVANJE / V TR2IČU Za Cupo in Sireno res uspešna sezona Razmah kajutnih jadrnic - Franko Sedmak in Livio Pertot blestela na Barcolani Najmlajši Borovi »začetniki« so se dobro odrezali Od starejših pa je spet ugodno ■ presenetil Danjel Pettirosso Ob zaključku sezone se v jadralnih klubih ter pomorskih ustanovah vrstijo nagrajevanja pravkar minule, za Slovence uspešne jadralne sezone. Cupa in Sirena sta se tudi letos dobro odrezali v kategoriji kajutnih jadrnic, ki v zadnjih letih pridobiva vse večjo pozornost SirSe množice ter vse veCje udeležbo ter konkurenčnost na posamičnih regatah. Seveda je za ta pozitiven jadralni signal veliko pripomogla tudi rekorda Barcola-na, ki je tudi letos privabila v tržaške vode preko 1300 jadrnic. V nedeljo je bilo v Trstu nagrajevanje letošnje Barco-lane ob polnoštevilni udeležbi množice ljudi bodisi pomorskega sveta kot tudi deželnih ustanov. V samem vrhu nagrajenih je bila letos ponovno postavljena tudi Cupina zastava. Sesljanski klub je skupno nabral kar osem priznanj, med katerimi je seveda isztopala zmaga sedme kategorije ter odlično 7. mesto na finalni kermesse Franka Sedmaka ter njegove posadke. Sledili pa so mu Aleks Bezin, Vinko Ferfolja, Egidij Martelanc, Dario Bensi, Nadja Kanalac, Ballaben in Meucci. Za barkovljansko Sireno pa je priznanje izboril sam predsednik Livio Pertot, ki je s svojo posadko dosegel absolutno najboljši rezultat lestvice v parametru zamejskega jadralstva letošnje Bar-colane. Dan prej se je v prestižnem klubu JC Adriaco odvijalo še eno nagrajevanje in sicer pokala jadralni teden sestavljenega iz ciklusa štirih regat in sicer Trst - Sv. Ivan NapuCini pri Rovinju - Trst, trofeja Bemetti ter dve regati Trst - Punta Sdoba - Trst. Cupini posadki in sicer Andrej Križnic z jadrnico Five to six ter in Nadja Kanalac z jadrnico Ah baba, sta prejeb vsaka po tri priznanja ter tako potrdili kvalitetno prisotnost Cupe na letošnjih regatah. (Domeniš) V nedeljo popoldne so se Borovi plavalci v Tržiču udeležili 2. preizkušnje izločilne faze deželnega prvenstva v kategorijah začetnikov A in B. Od borovcev je spet zelo ugodno presenetil Danjel Pettirosso, ki se izboljšuje iz tekme v tekmo. Dobro se je odrezal tako na 200 m mešano (3:11, 2), kot na 200 m prsno (3:23, 2). Na 200 m mešano je dobro tekmoval tudi VValter Bullo (3:04, 2). Luka Peric je na zahtevni razdalji 400 m prosto pokazal nesluteno taktično zrelost in plaval v Času svojega osebnega rekorda 5:59, 1. Oskar Peresa je izboljšal dva osebna rekorda (3:23, 6 na 200 mešano) in 6:02, 9 na 400 prosto), slabše pa se je na 200 m mešano tokrat odrezal Matija Ciacchi. Zelo dobro so se odrezali najmlajši Borovi plavalci. Martin Lissiach je na 200 m mešano dosegel Cas 3:37, 7, na 200 m prosto pa so trije borovci dosegli naslednje rezultate: Aljoša Kalc 3:50, 7; Ivan Langella 3:54, 3; Alan Mahne Kalin 4:11, 1. Ti rezultat kažejo, da se pri PK Bor uveljavlja nova generacija perspektivnih plavalcev. * V ženski konkurenci sta PK Bor zastopali dve tekmovalki. Alejandra Glavina je na 400 m prosto (6:10, 8) za eno minuto izboljšalo svoj osebni rekord, Pamela Tedesco pa mora biti bolj pazljiva, saj je bila vnovič diskvalificirana, tokrat v tekmi na 200 prsno. HOKEJ NA KOTALKAH / ZAČETEK C LIGE Poletov! hokejisti računajo na napredovanje v B ligo Mošlvo povsem prenovljeno - Zdaj tudi mladinska ekipa V soboto se bo začelo državno prvenstvo C lige v hokeju na kotalkah, ki se ga bo tudi letos udeležila openska ekipa Poleta, ki jo bo v tej sezoni sponsoriziral Elet-troantoni. Poletova skupina, v kateri nastopa skupno 7 ekip, je zelo konkurenčna in še zlasti močna je Unione Ginnastica Gori-ziana. Tudi poletovci so v tej sezoni sestavili tako ekipo, s katero si nadejajo napredovanje v višjo ligo. Opensko moštvo je v bistvu povsem prenovljeno. Sestavljajo ga izkušeni hokejisti, ki so igrali že v višjih ligah. In nov je tudi trener, to je Giorgio Tirello, ki je v prejšnji sezoni treniral Triestino v B ligi. Dvakrat mesečno pa Poletove igralce trenira kar zvezni trener italijanske reprezentan- ce Francesco Marchesi-ni. Naj omenimo, da bodo poletovci prvih pet srečanj tega prvenstva igrali v gosteh, ker bo (domače) igrišCe Ferro-viaria na razpolago šele po novem letu. Prvo tekmo v Trstu bodo naSi hokejisti tako igrali 3. januarja prav proti Ferro-viariu. NASTOPAJOČE EKIPE: UG Goriziana, Ferro-viario, Bassano, Monte-bello, Breganze, Thiene, Polet Elettroantoni. POLETOVA POSTAVA. VRATARJI: Andrea Rados (letnik 1973), Stefane Biasizzo (1960), Riccardo Pesanti (1970), Enzo Mari (1939). BRANILCI: Riccardo Fonzari (1968, kapetan), Marco Bognolo (1972), Dino Cervo (1969), Samo Kokorovec (1970), Mas- simo Kalik (1973). NAPADALCI: Joel Calliga-ris (1973), Paolo Russo (1968), Mitja Kokorovec (1973), Mojmir Kokorovec (1969), Luca Rados (1976). TRENER: Giorgio Tirello. TRENER ZA FIZIČNO PRIPRAVO: Alessio Romano. TRENER ZA VRATARJE IN TEHNIČNI VODJA: Giancarlo Cartago. Poletovci bodo v 1. kolu igrali v soboto v Breganzah ob 18.30. Kot pogoj, da društvo napreduje v višjo ligo, mora imeti vsaj eno ekipo v mladinskih kategorijah. Zato so tudi pri Poletu sestavili mešano ekipo (punčke in fantki) letnika 1987/88, ki jo trenira Samo Kokorovec. Treningi so ob sredah od 16.00 do 17.00 na »Pikelcu«. Prvenstvo se bo zaCelo januarja. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET iiiiiii Tržaški planinci na izletu v Istri V nedeljo, 3. decembra, je bil na vrsti zaključni izlet SPDT v letu 1995. Skupina 30 izletnikov je ob lepem vremenu obhodila Movraško valo v bližnji Istri, za kar je bilo potrebno skoraj štiri ure hoje. Iz GračišCa, kjer so bila parirana osebna vozila, so udeleženci zakorakali približno kilometer po asfaltni cesti v smeri proti Smokvici ter se nato usmerih po označeni planinski poti, dosegh Veliko Grižo (417 m) in nadaljevali po grebenu do Gradca (410 m). Tu je bil postanek in okrepčilo ter seveda uCitek ob razgledu po vsej okobci: proti severovzhodu od slavnika, Kojnika, Golica do hrvaške Zbevnice, proti jugozapadu pa na Savrinijo s svojimi rodovitnimi bregovi. Pohod so izletniki nato nadaljevali na vzhod v smeri proti Mlinom, zaselku ob slovensko-hrvaški meji. Po sestopu z grebena po kratki zavarovani poti, so ob robu prekoračili Movraško valo in se zopet dvignili do višine 400 metrov, zapustili označeno planinsko pot, ki vodi do Lačne (451 m) nad GraCišCem in se po makadamski cesti usmerili proti Movražu. Od tod pa sta dva požrtvovalna elana pripeljala voznike do parkiranih avtomobilov. Tako se je zaključil izlet, ki je bil primeren za vsakega hodca, ki rad hodi v družbi, ki se rade volje razgleduje in občuduje naravo, ni pa bil primeren za udeleženca, ki nista bila prisotna na končnem preštevanju. (F. A.) Predavanje o Burmi Prevzeti od naravnih in arhitektonskih lepot ter načina življenja in verovanja v indokitajski deželi Burmi, ki jih je z besedo in velikim številom dia posnetkov tako prepričljivi in nazorno prikazala prof. Sonja Gregor!, so številni udeleženci letošnjega zadnjega predavanja SPDT, kljub pozni uri, hoteli še zadostiti svoji radovednosti in zanimanju. Predavateljico so kar obsuli z vprašanji in hoteh izvedeti potankosti in podrobnosti o njenih izkušnjah in spoznanjih v tej, za naše pojme, revni deželi, kjer pa živijo skromni in sreCni ljudje, ki se zadovoljijo s tem kar imajo. Prof. Sonja Gregori je bla izredno izčrpna v odgovorih, zato so prisotni zadovoljni in duhovno obogateni zapuščali dorano z željo, da bi SPDT priredilo še več takih predvanj in posredovalo svojim čal-nom podobne prikaze naravnih lepot in življenja v dalnih deželah. Članarina SPDT Na podlagi sklepa, ki je bil soglasno sprejet na obenem zboru marca letos, je SPDT povišalo članarino od dosednjih 20 tisoč na 30 tisoč lir letno. Povišek začne veljati s 1. januarjem 1996. Zvišala se je tudi vpisnina na 10 tisoč lir, mladinci do 18. leta pa plačajo polovično Članarino, se pravi 15 tisoč lir. Vsi elani imajo tudi možnost, da se zavarujejo proti nezgodam doma in v hribih, zato lahko plačajo poleg članarine tudi zavarovalnino, ki znaša 35 tisoC lir. SPDT priporoča svojim elanom, da uredijo to obveznost do društva Cimprej, da ne bo sredi poletja, ko se posamezniki podajajo v gore zaradi pozabljivosti prišlo do neljubih nesporazumov in zahtev po takojšnji ureditvi clanarinskega stanja za koriščenje popustov v planinskih koCah. Zaključni večer SPDT SPDT pripravlja za Četrtek, 14. decembra, v tem letu zadnji veCer s prikazom videofilmov in diapozitivov z letošnjih izletov in raznih drugih prireditev, ki so jih posneli posamezni elani društva in odbora. Člani bodo tako obujali spomine na prehojene poti, vzpone na posamezne vhrove, udeležbe na raznih planinskih srečanjih in smučarskih tekmovanjih, in se bodo sami videh na posnetkih. Da bosta veselje in dobra volja na višku, bo po predvajanju diapozitivov in videofilmov zaključna družabnost, na kateri si bomo izrek-li voščila za praznike. Na zaključnem večeru SPDT bo na voljo tudi nov program izletov in planinskih prireditev v letu 1996, ki je prav te dni v pripravi. Družabnost bo v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška, 20. z začetkom ob 20.30. (L.A.) Zimovanje SPDT Odziv na zimovanje, ki ga smučarski odsek SPDT prireja od 26. decembra 1995 do 1. januarja 1996 v Auronzu, je bil letos res zelo množičen. Vsa razpoložljiva mesta so bila oddana že takoj na začetku vpisovanja, tako da so morah organizatorji poskrbeti še za dodatno namestitev udeležencev. Teh je skupno sedemdeset in bodo nameščeni v hotelu Diana. Na voljo bodo imeli lepo urejena smučišča, drsališče, stezo za smučarski tek, sicer pa bodo tudi organizatorji poskrbeli, da bodo vsi preživeh prijetne in razposajene zimske počitnice. Društveni smučarski vaditelji bodo udeležencem nudih tudi smučarske tečaje za vse starosti. Ob tem Se sporočilo, da danes zapade rok za poravnavo zadnjega obroka platila za zimovanje. Ta je možen na sedžeu ZSSDI v ul. Sv. Frančiška 20. Smučarski tečaji SPDT V programu smučarskega odseka SPDT so tudi v letošnji sezoni tradicionalni smučarski teCaji. Začeli se bodo 14. januarja 1996 in bodo trajali štiri nedelje do 4. februarja. Kraj izletov bodo smuCišCa v Ravasclettu oz. na Zoncoianu. Udeleženci tečajev se bodo lahko posluževali avtobusnega prevoza, ki ga nudi SPDT ah pa se popeljali z osebnimi prevoznimi sredstvi. Vpišejo pa se lahko tudi izklejuCno izletniki brez tečaja. TeCaje bodo vodih slovenski smučarski vaditelji, trajali bodo po dve uri vsako nedeljo. Na razpolago bo tudi varstvo otrok, namenjeno predvsem starSem, ki obiskujejo teCaje. Vsi tečajniki bodo imeli zavarovanje FISI. Vpisovanja so na sedežu ZSSDI v ul. Sv. Frančiška 20, informacije pa daje Valentina Fa-chin na tel. št. 571327. (R.D.) Drevi planinsko srečanje ob 50-letniti obnovitve SPD v Gorici V mah dvorani Kulturnega doma v Gorici bo drevi srečanje ob 50-letniti obnovitve Slovenskega planinskega društva v Gorici. To bo srečanje v pravem pomenu besede, ob planinski m narodni pesmi, poslušanju recitacij in drobnih zapisov iz dogajanja v obdobju 1945-1947. Ob zlatem jubileju bodo podelili tudi priznanja. Zal so bila vsa razpoložljiva mesta že oddana, vstop pa bo samo z vabilom. Srečanje se bo pričelo točno ob 20.30. Prihodnji teden prijave za smučarski teCaj Smučarski odsek SPDG sporoča, da bodo od srede, 12. t.m. sprejemali prijave za tradicionalni smučarski teCaj (za začetnike in nadaljevalni, za smučarki tek in deskanje). Dejavnost se bo predviudoma odvijala na Trbižu, oziroma Nevejskem sedlu štiri nedelje v januarju, če bodo za to primerne snežne razmere. Prvi izlet načrtujejo prvo nedeljo v januarju. Na razpolago bo tudi letos avtobus. Prednost na avtobusu imajo udeleženci smučarskega teCaja. Poseganje teCaja narekuje vpis v SPD v kolikor tečajniki Se niso Člani drašt- Prosimo samo za malo sodelovanja Od smučarskega sejma so minili že skoraj trije tedni, vendar je na sedežu društva v ulici Malta 2 obležalo še veliko neprodane opreme. Smučarski odsek naproša lastnike, naj neoddano blago Cimprej dvignejo. Po novem letu si društvo pridržuje pravico, da po svoji uvidevnosti razpolaga z "zapuščenim” materialom. Četrtek, 7. decembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Horoskop lllg lil , il| OVEN 21.3,-20.4; S sodelavci boste končno dosegi kompromis. Uspeh vam ho tab selo godil, da nf BIK 21,4-20.5.; Skušal boste karsoda izkoristiti občutek svobode, saj se boste zavedali, da so občutM zelo varljivi. Ihav imate, ampak vas je tokrat dolga- lillil I fi , 5. * 21. OdlocE se boste, da boste A-jr odslej vsaj za kancel bolj skrbel za svoje zdrav-je. Bav j I * ■ I rf/vtrz-tTi wttwi1wiVt AAtvtrt se razleze cez rob in vas potopi v vročinski pot ^ DA„o,A vai ca ra RAK 22.6. - 22.7.: Zdelo se vam bo, dase nekdo *•- prikrito norčuje iz vas, čeprav vas bodo vsi spoštoval, nekateri colo povzdigovali. Morda prav zato. Kogar <61 skrajnosti, partner pa bo izbruhnil bi Vulkan, DEVICA 24.8.-22. 9„: Pogumno boste odvrgli svoje vzvišene cilje. Ne boste jE pogrešali, kajti že kmalu ;E irosle nadomestili z drugimi, sicer prav tako \/vwr,imi, m nmeAat.aKUMAmhh««, rtah nad i^ubljrao priloteos^i, se vam bo pokazala druga, lepša ia boljša. Ne zamudite je, kajti take prib aospuoN aia.22. iu ks ,™ toto povsem apnu Cm vetenospehbodomcriKizkliucnopov^ dobrog, SroEUEC23.T1.-21.l2.;hfevsakriseix$- Tr r' I r j. r .. m enaki. Ne prerivajte se torej, kajti k se boste prevečkrat spotaM ob kup aedolžmh, r r r U8 m * KOZOROG 22.12. - 20.1Ne vztrajajte med š&imi stenami, če se boste pcžutE slabo. Smiiktrite v plasc in veselo na zrak. Vajo ponavljajte tako dolgo, dokler ne boste začutil, da ste obnovljeni, : VODNAR 21. L-!9,2: Če še vedno ne veste, kje se vas drži glava, jo t^a|e iskati, in n^b piepmsto jtoza-_ 1'iiu lirez skrbi; tudi brez glave bodo vaše misli dovolj ; budne, da vas bodo noge uspešnpiSbiekciljn : RiBi 20.2. - 20.3.: Prejel boste vec, kot pričabje-it /ato bo - aše x eset e uprav ič gno Ne b jte se dase bo zgodilo nasprotno, ce boste naslednjič pričakovali ; preveč. Morda tedaj dobite se več,.;. MELANIE IN ANTONIO Generalka za poroko Zaenkrat sta jo le odigrala Španski lomilec src Antonio Banderas in igralka Melanie Griffith sta v svojem najnovejsem filmu zaigrala prizor, ki se bo morda nekega dne uresničil. Fotografije, ki so nastale med snemanjem filma z naslovom Two Much, ko se je vnela njuna ljubezen, prikazujejo poroko lastnika galerije, ki ga igra Antonio, in Melanie v vlogi milijonarke na lovu za možem. V filmu španskega režiserja Fernanda Truebe se galerist zaljubi v Mela-niejino filmsko sestro, ki jo igra Daryl Hannah, in izkoristi položaj tako, da si izmisli brata dvojčka, ki ga seveda igra sam. Toda medtem ko bodo zvonovi za Melanie in Antonia nekega dne resnično oznanjali njuno poroko, se filmska zgodba bržkone ne bo uresničila. Par je namreč tako zaljubljen, da bi bil vsak pomislek, da bi se Banderas lahko zaljubil v Melaniejino resnično sestro, resnično preveč. Je bila Melanie v trenutku, ko je nastal spodnji posnetek, res zaljubljena, ali pa je bil to le pogled profesionalne igralke, bo pokazal čas. Na drugi sliki pa je Melanie v družbi z Daryl Hannah, svojo filmsko sestro. 8 7 6 5 4 3 2 1 3 b c d e f g h B.Lengyel - Mikhalevski / Budimpešta 1993 Po odigrani otvoritvi je beli malce nespretno postavil trdnjavo z daminega krila na e linijo in tako onemogočil razvoj druge trdnjave. To netočnost belega je spretno izkoristil črni, ki je na potezi in v igro vključi obe lahki figuri. Motiv mu je napad na belega kralja, ki se uspešno konča. Pa si oglejmo! Rešitev naloge Pot do belega kralja vodi črnega najprej s potezo l...Lf3! 2.Te3 / seveda ne 2.gf3 zaradi 2...Dh3 z matom ; tudi po 2.Sf5 Lg2: 3.Te7 Dc6 4.Tf7: Sh3 mat; možno je tudi 2.Le6 fe6 3.gf3 Dd5 s prednostjo črnega / V partiji je črni odigral enkratno potezo 2...Dh3!! in beli se je vdal, saj na 3.gh3 sledi 3...Sh3: mat! Silvo Kovač / OČETOVSKA OBLAST MESTO OB IZLIVU S. DVINEV BELO MORJE VSAKA OD PETIH KOSTI V STOPALU BIVŠA AM. SMUČARKA MCKINNEV BABICA, STARA MAMA GRŠKA ČRKA VELIKAN V GRŠKI MITOLOGIJI PREŽIHOV VORANC LADJA NA ŠTIRI VESLA REKA NA ŠKOTSKEM AVTOR: SIMON BIZJAK ŠVED. NORMANI, KI SO JIH ASIMILIRALI RUSI SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA MIŠICA NATEGO- VALKA UGASLI JAPONSKI VULKAN PRIMOŽ TRUBAR NAPRAVA NAD ŠTEDILNIKOM PRVOTNI PREB. APENINSKEGA POLOTOKA 5. ALI 7. DAN V RIM. KOLEDARJU SAHIST NIMCOVIC NAUKO DUŠNEM PASTIRSTVU < PLAČILO ZA OGLED TEKME, PREDSTAVE... ROMAN MAKSIMA GORKEGA NAPADALEC NA ZNANO OSEBO NEMŠKI SMUČARSKI SKAKALEC (DIETER) SNOV, MATERIJA SL. STOMATOLOG VELIKA RAZSTAVNA PLOŠČA LUDVIK ZAJC GLED. KRITIČARKA SUKUE IZTOK JEREB TRANSIL- VANIJA ZORN ANDERS HRVAŠKI PEVEC VITASOVIC KDOR RAVNA PREUDARNO FINSKO JEZERO, ENARE CERKVENO- SLOV.CRKA ZAPRT ZALIV BIVŠI • HRVAŠKI BOKSAR (DAMIR) NAPAD, NASKOK, ATAKA IZTOK BOŽIC TRETJE NAJVECJE SL. MESTO NENASIČEN OGLJI- KOVODIK IT. MESTO (JADRAN) CVETNI PRAH ENA OD HARITV GRŠKI MIT. SOHA, STATUA HRV. MESTO S. OD KUTINE IVAN ARALICA DESNI PRITOK PADA VELETOK V ZAHODNI EVROPI SISTEM BARVNE TELEVIZIJE SREDSTVO ZA POSPEŠITEV IZLOČANJA SEČA JUNAKINJA ROMANA APRIL EL. VODNIK MILANO ZRAK (ZASTAR.) REDKEJŠE Z. IME RECICANA SL. KRASU IN V SV. ITALIJI LOJZE KRAKAR RAJKO KORITNIK NIKOLA TESLA TOM JUG NEKDANJI IT. AVTOMOB. DIRKAČ (ALBERTO) BLAŽENJE TRESLJAJEV TEKSTILNA DELAVKA HRVAŠKA PEVKA SVERKO ŠVICARSKO MESTO J. OD BASLA mno ‘raloovH ‘v>nvxi ‘alNVfflzmicMV ‘ravDSV ‘XI ‘Avrai ‘VT3HV3 ‘dnH ‘Taavs ‘mamici ‘N3H ‘V3INS3HV3 ‘dd ‘viviov doivz ‘HOl ‘IHVNI ‘N3TV ‘VZ ‘MCIH3 ‘vdva ‘ONVct ‘1NVH ‘HVAl ‘VMOHl ‘HOLVlNaiV ‘lAONommtv ‘VNINdOLSA ‘vxmtoisvd :ouABJopoA :A3XIS3H RAI 1 RETE 4 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattma, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film; II caso Trafford (kom.. VB •71. i. T. Boli) Aktualno; Verdemattina Dnevniki iz Neaplja Vreme in dnevnik Man.; Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Kuta) Variete: Prave e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: ItaBa Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Spori Film: L’ ul ti mo viaggio deli' arča di Noe (dram.. ZDA ’80, i. E. Gonld) Dnevnik Aktualno iz telefonskih klicev - Lasciate un mes-saggio dopo il BIP (vodi Donatella Raffai) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Dok.: Taglio basso RAI 2 RAI 3 Kij Jutranji: dnevnik, vreme EEj Drobci | Film: Amici per la pelle J SP v smučanju Dok.; Znanstveni dnevnik, Pozor na kritika E Dnevnik Rubrika: Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, Progr. o soli in delu , Deželne vesti, dnevnik Aktualna odd.iArticolo 1 Man.: Imostri Športno popoldne Aktualne teme; Alle cin-que della sera - Ob 17-ih. Dok.: Geo Nart.; Bine jeans Diievmk:, deželne vesti Variete: Producer klub Aktualna odd.: Tempo Reale (vodi M. Santoro) Dnevnik, deželne Vesti Sport: 1P v boksu Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Fstori orano Film v originalu TV film; La ciociara Nad.: Piccolo anioni. 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.00 Felicita, 10.15 Valeria in Masimi-liano, 12.30 Zingara, vmes (1L30) dnevnik Dnevnik Tg4 Rubrika o iepoti Nad.: Sentieri Nad.: La forza deli’ amo-re, 16.15 Un volto, due donne Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giorno per giorno. vmes (19.30) dnevnik TV film: La ciociara Film: L* assasino di pie-tra (Mm., ZDA 73, i. C. Bronson, M. Balsam) Filmske novosti: Ciak Film: Mutande pazze (kom., It. ’92), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 Otroški variete Nad.: Pant(,iise Beach Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivosti Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: 'Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L* Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Sereno variabile - Oddaja o izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in sport Nan.: Hunter Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Film: Passione proibita (dram., ZDA ’91, i. B. Hershev,). Alexander) Aktualna odd. o ženski problematiki Dnevnik in vreme Danes v Pariamentn Ponoči, na trgu Italija Film: Un giorno forse Na prvi strani, vreme Mattrizio Cost a n zo Shmv Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Ghiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi qiiotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Gastagmi OtroSki variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK. il prežzo e giusto!, 19.00 La mota della fortnna Dnevnik TG 5. vreme, 20.25 Striseia la notizin Glasba: Mina proti Batti-stiju (vodita Red Ronie, Alba Parietti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Mauriz.io Costan-zo Shmv. vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 ■ Dogodki in odmevi y Film: La porta deli’ infer-g no, 22.05 Gospodarstvo ® MONTECARLO j 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Toma a časa l.as-sie! (kom., ZDA ’43) Film: American Gigolo Film: Innamorarsi (dram., '84, i, M. Streep) RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) J Risanka: Pikijeve dogo-I divSCine Dnevnik Pri nas doma: Koliko vo-■ galov drži Slovenka? 1 (ponovitev) Hboris popravila TV - VCH antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040)214867 - 214871, m Kope, B*iil % ITALIA 1 6 Otroški variete, x'mes ri- sanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Nan.: VR Troopers Variete za najmlajše, vmes risanke Variete: Generazione X Nan.: Quelli della specia- le, 17.45 Primi baci Odprti studio., vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywali.:h Nogomet: Sparta Praga- Milan (pokal UEFA) Spori: Pokal UEFA Aktualno: Fatti e.roisfatti Rlff Nan.: X-Files - Huičeva koža (i. D: Duchovny) Italija 1 šport Aktualno: Ciak Nan.: Guerra del mondi. 4.00 MacGvver H« -m v ^ .. i S " ; - - Vm j 4t* TFI F A fr- SLOVENIJA 1 Otroški program: Čarovnik U j tata, 4. del Batinan. 9. del ameriške nanizanke Starodavni vojščaki, 3. del am, dok. oddaje Po domače. Poročila Videostrani Plavček, pon. drame Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV TV dnevnik l OtroSki program: Ziv žav Detektiva, 3. del angleške nanizanke Umetnost in civilizacija Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2. vreme, spori Moja najljubša teta. 1. del tv nadaljevanko Dokumentarije: Mars sirkovih metel, 4. del Tednik Nikar, oddajno prometu TV dnevnik 3, vreme, Sport Žarišče Poslovna borza Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, 20. del serije Načelnik Scali, 8. del IT SLOVENIJA 2 Videostrani Kuromnvs Evrogol Tedenski izbor; Detektiva, 2. del angleške nanizanke Noro zaljubljena, 11. del ameriške nanizanke Načelnik Scali, 7. del ameriške nanizanke Znanje za znanje Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike veli- kih kuharskih mojstrov PEP v košarki (2): ležica-Costa Naranja, prenos Večerni.gost: Ciril Zlobec Oči kritike Podobe neke mladosti, slovnski kratki film Umetni raj, slovenski film KANAL A Novice Unpato, ponovitev A-Sh‘op Novice Spot tedna, A-Shop Dance Session, pon. Luč svetlobe, 572. del Generacija transforme-rjev, pon. 36. dela A-shop Pika na A Mladinski program Dežurna lekarna, 56. del španske serije Jutri bom jokala, ameriški film Gost pike na A, pon. Vreme Novice 1 A-Shop, j televizijska prodaja Kuromnvs Piranski glasbeni večeri Vesolje je... Slovenski program, . Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje jo... Slovenski magazin Četrtkova Športna oddaja Meridiani, aktualna tema TV dnevnik Euronevvs Slovenski program, Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavnoglasbena oddaja (□MF Avstrija 1 Otroški program Umor, je napisala, pon. Baywatch. pon. Vesoljska ladja Enterprise. pon, Dobrodelna prireditev za Športnike, pon. Otroški program: Družina Nikolaus Nekoč je bilo vesolje Am dam des Knjiga o džungli Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise: Nevarna igralska Strast Banvatoh: Agenti s srcem Kdo je sef?, Samantha ni več otrok Zlata dekleta: Opice v viharju. 2. del Dr. Qnhin: Govorica srca, i. del Čas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Zveneča Avstrija Kuharski mojstri Naravnost v Chicago, 5. : del: Prikrita preiskovalca | Zapeljivec; v škripcih, : ameriška komedija, 1988 Čas v sliki SP v rokometu (Z):, Švedska - Avstrija Za Mollv skozi pekel,: ; j ameriška komedija, 1988 Režija: Peter Bogdano-vich Student Richard kot po- j ml ni k spet sreča mladostno ljubezen Mollv, ki sedi na zatožni klopi... I Kdo je šef?, ponovitev I Schiejok, ponovitev j Dobrodošli v Avstriji (.□MF Avstrija 2 Čas v sliki Schiejok, pon. Črne oči, nemška melodrama, 1951 Čas v sliki Poročilo, pon. Alpe-Donava-Jadran Na lastno nevarnost: Staro sovraštvo Umor, je napisala: Obrekljiv strip Vsak dan s Schiejokom Ča s v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Čas v sliki, kultura Pogledi od strani Komisar Rex: Smrt otroka Vera čas v sliki Šiling, gospodarska oddaja Julijin Otrok, dokumentarna oddaja Po plavo zastavo - petdeset let OZN Kultura Pogledi od strani i ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA 6 66 <^6 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ^9 PLIMOVANJE Danes: d) 2.22 najvisje 29 cm, ob 9.02 najnižje -4 cm, (* 13.06 najvisje 3 cm, ob 19.40 najnižje -26 Tutri: ob 3.27 najvisje 31 cm, ob 10.55 najnižje -13 cm, ob 15.32 najvisje -3 cm, ob 20.56 najnižje -19 cm. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE idDonsk ) vire svojih TOKIO - Medtem ko njihovi starši sploh ne poznajo stavke, se 55 učencev petega razreda osnovne šole v Joetsuju (zahodna Japonska) že dvanajst dni upira učiteljici, ki jim je naprtila preveč domačih nalog. Da bi bila mera polna, je uporne učence podprl celo njihov ravnatelj, ki je poudaril, da je do stavke prišlo zaradi učiteljičinega pretiravanja. Ravnatelj meni, da je treba spor rešiti s pogajanji. Do upora je prišlo že 24. novembra, šola pa je skušala zaplet prikriti in ni obvestila ne staršev upornih otrok ne novinarjev. Japonski časopisi so se torej šele včeraj obširno razpisali o tem uporu, ki je prava novost za pokorne in ubogljive Japonce. Izvedelo se je tudi, da je v teh dvanajstih Dragoceno božično darilo iz Kalifornije SAN FRANCISCO - Kalifornijski draguljar Sidney Mobell je za letošnji božič izdelal prav posebno darilo. Gre za 28 zlatih ploščic za domino, vrednih 150 tisoč dolarjev. čiteljtea stavko BV r 1 dneh ostalo učno osebje zaman skušalo prepričati uporne učence, naj se vrnejo v razred. Učenci bodo to storili, ko bodo učiteljico odslovili. Dnevnik Mainiči je včeraj zapisal, da se Japonski obetajo hudi časi, če bodo nove generacije pokazale v svojih zahtevah podobno odločnost, kot so jo njihovi starši pokazali pri delu. Eksplodiral od jeze PEKING - Sest oseb je izgubilo življenje v neobičajnem samomorilskem atentatu v kitajskem Kantonu. Neki kitajski kmet s hunanskega podeželja se je napotil v Kanton, da bi svojo nekdanjo zaročenko, zaposleno v neki restavraciji, prepričal, naj se z njim poroči. Da bi bil bolj prepričljiv, je imel s seboj zavoj dinamita, s katerim je grozil dekletu, da bo vse pognal v zrak, če ne bo privolila v poroko. Grožnje niso zalegle, pač pa je šef restavracije poklical policijo. Ko je zavrnjeni zaljubljenec zagledal uniformirance, je dobesedno pobesnel in sprožil detonator. V eksploziji je poleg kmeta življenje izgubilo še pet oseb, trije policisti in dva gosta. Našli ukradene dragulje yorške vojvodinje Sarah LONDON - V Buckinghamski palači so si oddahnili, ker je newyorška policija našla zapestnico in ogrlico z dragulji, ki ju je kraljica Elizabeta ob poroki podarila svoji snahi Sarah Ferguson in sta vredni skoraj tristo tisoč funtov. Dragocenosti je ukradel neki devetnajstletni letališki uslužbenec, ki so ga že aretirali. Sarah je krajo opazila, šele ko se je iz New Yorka vrnila v London. Na britanskem dvoru srečni konec že ocenjujejo kot pozitivno znamenje, saj je to za britansko kraljevsko družino prva pozitivna vest v zadnjih letih. Vsi upajo, da ne bo tudi zadnja. TOKIO - Tri japonske družbe so napovedale, da bodo marca prihodnje leto začele proi- Japoved je sprožila izredno zanimanje v medijih in med naravovarstveniki, ker je to prvi korak h konkretnemu že dušijo razviti industrijski svet. Tovarna Yamaki iz Osake bo iz odpadnih steklenic proizvajala poliestrska vlakna, iz katerih bodo nato tkali blago za srajce. Podjetji Toyobo in Mitsubishi pa sta napovedali, da bosta prihodnjo jesen iz oclpa-dnih steklenic zaceli proizvajati tudi hlaCe in delovne obleke. Vsi proizvodi iz odpadnih plastičnih steklenic bodo zelo odporni in jih ne bo treba likati. Norveški dar Drsalci VValta Disneya v newyorškem Rockefellerjevem središču pred 22-metrskim in 53 let starim božičnim drevesom, ki ga je podarila Norveška (Telefoto AP)