KBONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 24 št.1 leto 1976 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA dekorativna ljubljana, celovška cesta 280 Telefon 54 241 (avtobus št. 1 — velik parkirni prostor) nudi po tovarniških cenati POHIŠTVENE TKANINE, DEKORATIVNE TKANINE, ROÖNO TKANE VOLNENE TAPISERIJE, BLAZINE, PRTIČE, POSTELJNA PREGRINJALA. VELIKA IZBIRA — SVETOVALNA SLUŽBA. ODPRTO OD 8. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24. letnik Ljubljana 1976 1. zvezek Miki Curk Iva: Kaj nam govori pri nas najdena lončenina o rimskih navadah v prehrani — Stran 1 Roman Customs In Nourishment Established on the Basis oL Pottery Found in Slovenia Kos Milköl: Pivka v srednjem veku — Stran 5 Pivka in the Middle Ages Mlinaric Jože: Graščina Betnava pri Mari- boru — Stran 11 The Manor Betnava near Maribor Rudolf Leskovar: Rogaški zdravilni vrelci v 16. stoletju — Stran 20 Health Spas at Rogaška in the 16th Century Verbič Marija: Idrijska steklarna v Zagor- ju ob Savi (1804—1817) — Stran 28 The Glass Factory Owned by Idrija at Zagorje ob Savi (1804—1817) Sorn Jože: Novomeška industrija med obe- ma vojnama — Stran 38 The Industry In Novo mesto Between the Two Wars Prelovšek Damjan: Poslopje Mestne hra- nilnice ljubljanske — Stran 43 The Building of the City Savings Bank Marušič Branko: Guido Manzini (1921 do 1975) — Stran 47 Guido Manzini (1921—1975) Iz starih fotografskih albumov — Stran 49 Photos irom old albums Delo naših zavodov in društev — Stran 54 Notes on the activity of our institutes and associations Nove publikacije — Stran 59 New publications Na ovitku: Stara Fužina (J. V. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae modernae, 1679) Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Olga Janša-Zorn. Odgovorni urednik Jože Zontar Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — TekočI račun 50101-678-47483 — Letna naročnina 75,00 din, posamezna številka 30,00 din ; KAJ NAM GOVORI PRI NAS NAJDENA LONCENINA O RIMSKIH NAVADAH V PREHRANI ___________________. -IVA .sßia, CURK „.„......„„............ Danes precej pogosto tudi v slovenskem tisku beremo to ali ono o arheološkem raz- iskovanju in o stari zgodovini. Pri tem pa se neštetokrat — saj gre v glavnem le za stro- kovno pisanje — zgubi živi utrip življenja iz davnine in izgine za naštevanjem oblik po- sameznih predmetov. Mislimo, da že suho- parno naštevanje dejstev strokovnjaku vse pove. Toda na te ali one podrobnosti pozabi včasih celo strokovnjak, sajj živi v povsem drugem civilizacijskem krogu, in docela na- ravno je, da se ob pustih shemah nikakor ne more znajti človek, ki ga starine samo od da- leč zanimajo. Poleg tega je vedno manj ljudi, ki bi vsakdanje življenje antike poznali iz neposrednega izročila grške in rimske litera- ture, tako da se že zgodi, da muzejski stro- kovnjak iz vinogradniške pokrajine, ki so mu orodja in delovni procesi preteklosti pojem, napačno zanika obstoj soda v rimskem času. Po vsem tem torej ne more biti odveč, spre- govoriti nekaj o rimskih navadah v zvezi s prehrano, torej jedjo in pijačo, pa čeprav o tem pišejo bolje ali popoloneje mnogi avtorji v danes že klasični arheološki literaturi.' Se- veda pa želimo naše izvajanje opreti kar moč j na opažanja v slovenskih arheoloških najdi- j ščih iz rimske dobe. j Število oblik rimskih lončenih posod v na- i ših krajih je ogromno, je v primernem raz- : mer ju s količinami najdene posode in njenih \ črepinj.2 Toda če vse to gradivo pozorneje i pogledamo, vendarle ugotovimo, da je pred j nami nekaj osnovnih oblik: Najprej je naj- jasnejša in najbolj specifična oblika vrča in to vrča v njegovi izrazito sredozemski podo- i bi. Tak vrč je trebušast ali vitek, glede na \ trebuh pa ima vselej izrazit vrat in je oprem- i Ijen vsaj z enim ročajem. Ponavljanje obli- i ke govori za dokaj omejeno, jasno določeno ; funkcijo te posode. Na njem opažamo, da si-i cer v poznih dobah rimske vladavine pri nas i dobiva širše ustje in se mu izrazita obliko- ; vanost vratu zabrisuje pa tudi sicer v merah j precej poraste. Toda vselej mu ostaja po-j končna podolgasta oblika in v razmerju do \ globine izrazito ozko ustje. Vrči so razen i redkih izjem izdelani iz prečiščene in dosti] kompaktno pečene gline ter imajo pretežno i premazano površino. Ta premaz je navadno j redek, danes komaj opazen, narejen s finimi odcedkom gline in okrepljen z glajenjem po-i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO 24 1976 sušene posode pred peko. Zanimivo je, da so vrči, če vestno pregledamo gradivo iz enega samega najdišča, po velikosti med seboj ved- no v nekem mnogokratniškem razmerju. Da so služili tako tudi na mizi, nam govore pri- datki v grobovih, kjer najdemo skoraj vedno skupaj manj|še in večje posode. (V nekem gro- bu iz Emone so npr. trije pridani vrči med seboj po velikosti v razmerju 3:4:6). Vrčem sledi druga pokončna oblika, ki mo- ramo zanjo vendarle zadržati ime lonec, če- prav srečujemo vedno spet v strokovnem delu poskuse z več imeni izboljšati razliko- vanje posameznih oblik. Naše današnje nava- de, ki iz njih izvirajo tudi zanje rabljene be- sede pa tudi narodno izročilo, nas opravi- čujejo, da uporabljamo to ime za vso skupi- no. Skupina loncev kaže najrazličnejše veli- kosti in nadvse razgibane oblike. Vsem osta- ja le skupna značilnost, da je največja di- menzija posoda še vedno njena globina, ustje je precej široko, skoraj vedno podobno širo- ko kot trup, vrat pa je nižji ali ga pa sploh ni. Vse te različice seveda že zdaleč opo- zarjajo, da funkcija vseh posod iz skupi- ne loncev ni enotna. Manjši med njimi so opremljeni z ročajem in se tako uvrščajo bli- zu današnjim skodelicam ali vrčkom za pivo, rekli bi bučastim posodam. Včasih so lonci premazani, včasih ne. Manjša skupina med njimi je iz očiščene gline (v strokovni lite- raturi te radi imenjujemo vaze in žare) in dokaj kompaktno pečena, večja skupina pa je iz gline, ki je zdaj slabo očiščena, zdaj za- vestno mešana s kremenčevim peskom ali sljudo ali pa celo plevami. Tudi lonci te sku- pine so včasih zelo trdno in kompaktno pe- čeni, mnogokrat pa so slabše pečeni, da os- tajajo porozni in se jim površina otira. Mno- gokratniška razmerja so pridržana le istemu tipu in istemu najdišču. Pred nami je tako verjetno vrsta posode, ki je v vsakdanjem življenju največ služila. Med lonci so včasih majhne posode, še več pa je teh malih posod po obliki in velikosti že tako blizu našemu današnjemu kozarcu, da moramo o veliki in tudi neskončno vari- irani skupini čaš govoriti posebej. Vsekakor pa je tudi pri tej skupini posode poudarek na ustju in na višini. Ustje po širini ustreza nekako trupu, vratu pa skoraj ni. Mero tem posodam sprva narekuje človekova pest, po- zneje pa se obseg veča. V pozni antiki dose- žejo čaše v primeri z današnjimi vinskimi kozarci prav velik obseg, saj jje vanje moč natočiti skoraj liter tekočine. Široka in plitva posoda so krožniki vseh vrst. Tudi krožnik je kot vrč posoda, ki je naše prazgodovinsko gradivo ne pozna in ki je morala priti k nam iz sredozemskega kul- turnega kroga. Samo izjemno pa je rimski krožnik tako plitev kot naš današnji. Skoraj vselej ima izrazit pokončen rob. Prastara in vedno spet živa je oblika skled, manjših, zvečine pa velikih tja do 30 cm premera. Globoke so ponavadi za tret- jino širine, ustje pa je skoraj vedno najširša mera vse posode. Majhne in globoke skledice in skodelice, včasih zelo kvalitetne izdelave in okrašene, so naslednja, ne sicer zelo številna, pač pa nadvse značilna oblika rimske posode. Ne imenujemo jih skodelica najrajši, saj mi ob tem danes nehote pomislimo na kavno ali čajno skodelico, nekaj specifičnega in antiki tujega. Toda skodelico pozna npr. še zdaj Daljni vzhod kot posodo, ki služi v prvi vrsti jedi, in poznal jo je sredozemski prostor še do nedavna. Vendar pa tej vrsti posode naj- bolj ustreza ime acetabulum in na bi ravnali napak, če bi se imena oprijeli tudi v našem tisku. Vse druge oblike rimske lončenine: kelihe, mehaste čaše, kadilnice, razne stekleničice itd. lahko zanemarimo. Delno ne povedo o na- vadah pri hrani nič, delno pa so služile pri kultu in toaleti. Mortaria — melnice so nekaj specifičnega; služile so brez dvoma le pri pripravi hrane, ne pa pri jedi; to bi nas odve- dlo predaleč od predmeta našega razmišljanja, če bi se ustavili še ob njih. Isto velja za amfore, embalažo za olje, vino in garum. O teh bi kazalo spregovoriti kdaj drugič. Zato nas zdaj zanima najprej, ali smo sto- rili prav, ko, oboroženi z asociacijami iz na- šega današnjega življenja in navad, govorimo o vrčih, loncih in čašah in skodelicah. Kako je s to funkcijo teh posod? Kaj vemo o rim- skih navadah v zvezi s prehrano? Bogati pisani viri in raziskovanje v kla- sičnih deželah rimske antike nam govore,^' da so bili glavna hrana preprostega rimske- ga človeka razni močniki in kaše, ki jih je pa skozi antiko znal meščan oplemenititi celo do pravih, na sopari kuhanih narastkov. Najdlje so bili važen sestavni del hrane vseskozi razne zelenjave in sadje. Mnogo tega so dajali na mizo presnega, samo okisanega. Z narašča- njem blaginje je naraščal odstotek mesne hra- ne. Zlasti priljubljena je bila svinjina. Meso je prišlo na mizo le pečeno ali kuhano in raz- kosano na zalogaje. Kruh je bil pri takih kombinacijah nepogrešljiv sestavni del jedi. Začimbe pa so podajali v manjših posodicah, da so si gostje začinili hrano po želji. Za kla- sičen rimski čas nam literarni vir (Martial. X 48) podaja sestav običajnega poznega ko- sila (cena) takole: Za prvo jed so ponudili J KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Vrč, acetabulum in krožnik iz emonskih grobov (po L. Plesničar) jajca, razne okisane zelenjave, polže, školjke in ribje jecäi, za drugo jed je bilo razno meso in klobase, za pcK>bedek pa sadje. Sprva so pili le k drugi, glavni jedi, pozneje pa k prvi vino, mešano z medom in zeliščnimi izcedki in šele k drugi pravo vino. Od pribora je služila predvsem žlica in to za škrobova je- dila, mala žlica pa je pomagala pri jedi jajc in školjk. Vilic in nožev gostje pri mizi ma- lone niso uporabljali, saj je grižljaje pripra- vil razrezovalec mesa. In zdaj, ko nekaj vemo, kaj nam je antika zapustila podatkov o najbolj banalnem in hkrati najbolj osnovnem početju vsakdanjo- sti, o hrani in pitju, se vprašamo, kaj more- mo potem reči o navadah prav v naših kra- jih. Osnovne prej opisane oblike posode je moč prav tako dobro uskladiti z drobci iz li- terarnih virov, ki nam govore predvsem o Italiji, pa čeprav so tam surovine za kuho že od nekdaj drugačne kot pri nas. Tako je pred nami res pivska posoda, vrč in čaša, namenjena vinu in vinskim mešani- cam. Včasih se nam zdi za vinsko posodo ne- verjetno velika. Velik se nam zdi v tej zvezi tudi zgoden in pri nas izjemen kelih,* globo- ko zakoreninjen v starem izročilu sredozem- ske kulture. Zavedati se moramo, da je to še vedno kelih homerskih slavij in klasičnih simpozijev, ki so zajemali vedno z vodo me- šano težko sredozemsko vino iz skupnega me- šalnika. Z vodo mešanega vina je bilo moč popiti količine, ki so jih narekovali kelihi, torej do litra in več. Veliki poznorimski vrči so gotovo delno služili za vodo, mogoče pa skupno z velikimi čašami, ki smo jih prej omenili, tudi za vino, mešano z vodo. Bržčas najdbe še dolgo ne bodo potrdile ali ovrgle domneve, da bi mogla biti velika poznoantič- na pivska posoda tudi izraz specifičnih raz- mer v gospodarstvu in konkretno v pridelo- vanju vina. Gospodarstvo se je tedaj delno vse bolj zapiralo v pokrajinske meje in tako je v vsakdanjem življenju težko sredozemsko vino začelo primanjkovati, oplemenitenje do- mačih vinogradov pa tudi, dasi je od Probo- ve reforme^ minilo že tudi več rodov, ni bilo trajno zaradi posebnih klimatskih pogojev. Tako bi mogle biti spremembe v merah pivske posode dokaz za prisotnost lahkih slabših vin, ki so jih poznali vsepovsod v vseh časih (prim. Ovid. Metam. VIII, 650— 655 in Gass. Dio. XLIX 36), ali pa z vodo me- šanih grozdnih izcedkov, ki so jih v polpre- tekli dobi poznali tudi naši vinogradniški kraji. Samo korak je od te domneve do interpretacije loncev z razmeroma ozkim ust- jem, značilnim za Dolenjsko. V rimskih gro- bovih so v njih vednol spet našli čašico*, kot v prazgodovinski situli. Ti lonci torej niso lonci v pravem pomenu besede, v njih so gotovo hranili pijačo. Na Dolenjskem pa je še danes domovina cvička in drugih lahkih vin, tako da ne moremo biti v zadregi za domnevo, da je bila pijača v domačih poso- dah tudi v teh krajih pridelano vino, pa če- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 prav so mnogi od teh loncev prišlij v zemljo prav v Domicijanovem času, ki zanj vemo, da, je po provincah prepovedal gojiti vinsko trto. ^ A že mnogokrat so poudarili, da je ta prepo- ved zadevala le sajenje cepljenke, samorodke so bile nasajene slej ko prej povsod, kjer so uspevale. Omenili smo že, da so tudi majhni lončki in lončki z ročaji služili pitju, tako da so se po funkciji bližali našemu vrčku za pivo in je dejstvo, da jih nekateri avtorji imenu- jejo vrčki, delno upravičeno. Takoj pa mora- mo opozoriti, da pravega piva antika ni po- znala' in razlaga funkcije te pivske posode v današnjo smer ni možna. Majhni ročajčki izjemnih oblik nekaterih lončkov, ki jih naj- demo v Emoni, so služili pri obešanju poso- de, najbrž na neke vrste sklednik. Potemta- kem so morali služiti ročaji teh malih lončkov tudi pri spravljanju posode, poleg tega pa tudi misli na pitje ogrete pijače katere koli vrste v naših krajih in naši klimi ne moremo odkloniti že vnaprej in postane po- tem ročaj na pivski posodi nuja tudi v funk- ciji. Literarno izročenemu značaju prave rimske hrane, mesu in zelenjavi predvsem, in raz- nim pred j edem nadvse ustrezajo krožniki. Njih pojav tudi po na videz odročnih krajih nam priča, da je rimski živelj naših krajev vsepovsod res jedel tudi na rimski način. Na krožnikih, položenih v grob, so našli v Poetoviu tudi ptičje kosti, v Emoni pa polže, torej smo takoj pri vlogi krožnika, ki nam jo je izročil npr. citirani Martial. Razširje- nost majhnih skodelic-acetabulov govori za rabo začimb in kisa na rimski način. (Ace- tabulum je beseda, izvedena od besede ace- tum-kis, pa tudi Bavcida iz zgodbe, ki nam jo opisuje Ovidij v citirani Metamorfozi, je pred Jupitra in Merkurja postavila vinski kis k solati, siru in jajcem). Daleč najpogostejša oblika posode, tudi v zvezi z jedjo, pa je lonec. To je naravno. Lonec je služil najprej pravi kuhi in to kuhi na odprtem ognjišču, kot še zdaj Bela kraji- na pozna sicer že izginjajočo posodo, katere glina je mešana s kremenčevim peskom in edina zdrži kuhanje na ognjišču. V takem loncu je bilo moč kuhati poleg mesa tudi razne kaše in močnike. Za jed tako v loncu pripravljene hrane je pa že od nekdaj in še dolgo po rimskem času služila najbrž vsem delom sveta skupna skleda. Lonci so služili tudi spravilu posameznih živil. Med lonci panonskega prostora najdemo po razprostra- njenosti in obliki današnjemu enak »drugi« lonec,^ ki smo mu v arheološkem tisku več- krat rekli vaza ali vazasta posoda. Danes slu- ži ta lonec, ko je znotraj steklasto pološčen, samo za mleko. Najbrž ne bo dosti narobe, če mislimo, da je bilo tako tudi v rimskem času. Poleg tega pa so v loncih verjetno hra- nili tudi moko in mast. Vsekakor pa je lonec, kadar ni premazan, (v mislih imamo tu pred- vsem velike lonce iz okolice Trebnjega, ki so se v pozni antiki razširili še dalj proti za- hodu') gotovo služil tudi za vodo. Ob tej ugotovitvi smo prišli do skupka dej- stev, ki nanj že vsi pozabljamo, saj nam lon- čenina ni več predmet iz vsakdanje rabe, torej do soodvisnosti različnih obdelav gline in namembnosti posode. Rekli smo že, da kremenčev pesek zvečuje odpornost posode pri kuhanju na odprtem ognjišču. Kompakt- no pečena in po površini še posebej utrjena glina preprečuje hlapenje vsebine. Kadar najdemo pri loncu ti dve lastnosti hkrati, je pred nami gotovo kuhinjski lonec. Kadar pa je glina teh domačih loncev porozno pečena ali celo mešana s plevami, služijo taki lonci za vodo ali za shranjevanje druge snovi, ki jo stalno hlapenje po površini hladi in ji stal- no rahlo zračenje omogoča, da se ne ustoji. Skoraj vsa pivska posoda je izdelana v raz- nih tehnikah, tako da tekočine ne prepušča. Isto je z namizno posodo, s krožniki, skleda- mi in acetabuli. Posoda za shranjevanje teko- čin, predvsem pijače, je narejena tako, da premaz, včasih celo pravi steklasti lošč, brani tekočini skozi kompaktno pečeno steno poso- de. Kadar je pred nami črepinja posode, ki ima premaz, mora torej pomeniti, da je služila vsebini, ki ni smela zelo hlapeti. Res pa je hkrati tudi, da je nekaj zračenja vedno osta- le, saj so rimski premazi skoraj vedno le na zunanji strani stene posode. Le sem in tja najdemo izrazito pivsko posodo, vrče, kjer je gotovo, da površina ni bila utrjena. Pri teh primerih moramo tudi misliti, da so pred nami vrči za vodo, nekaj takega, kot je ka- menščak slovenskega izročila v Prekmurju ali filovski vrči. Ob robu naj omenimo, da so stene amfor skozi vsa rimska stoletja ob- delane le na nekaj načinov. Nikoli niso pre- mazane s kompaktnim premazom. Olje, vino, vložene olive in garum (naravno skvašena ribja omaka) — vse to so snovi, ki so zahte- vale sicer kompaktne stene v svoji embalaži, po drugi strani pa je bilo treba, če so hoteli, da ohranijo svoje naravne, z varjenjem in kvašen jem dosežene lastnosti, določeno zra- čenje. Pri nas najdena lončena posoda nam tudi prehrano rimskega časa kot vse ostalo živ- ljenje kaže za spojino dveh elementov, doma- čih in sredozemskih navad. Po količinah naj- denega posodja sodeč, je prevladovalo doma- če kuhanje raznih škrobnih jedi in prepro- 4 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 sto kuhanje mesa (seve ob pečenju, ki razen ražnja naprave sploh ne potrebuje). Začinje- vanjie pa je bilo prispevek sredozemske civili- zacije. Med pijačo je igrala voda — naravno — pomembno vlogo, zelo pomemben sestavni del prehrane pa so bile tudi naravno zavrete rastlinske pijače, po številu prave pivske posode sodeč. Literarni viri nam morajo na pomoč, da mislimo predvsem na vino in to od najslabših do sortnih vrst. Podoba pri nas najdene pivske posode gre namreč, kot smo videli, z literarnimi opisi prav dobro vštric. Ce bi pa ob izjemnih, širokih, meha-, stih posodah pomislili še na neko vrsto ječ- menove pijače, ali če bi pri nejasni panj asti posodi iz groba v Poetoviu,'" napol za šalo, napol za res, pomislili na nastavek kotla za pripravljanje nekega destilata (mogoče tudi za druge potrebe v vsakdanjem življenju), smo pa že na tleh z ničemer potrjenih dom- nev in se moramo vsakih trditev v tej zve- zi vzdržati. OPOMBE 1. Npr. Marquardt Mau, Privatleben der Rö- mer, 1886 ali prispevki v Realenzyklopädie des klas. Altertums, npr. sv. cena, Mau, III, 1899 Str. 1895 SS. ali sv. Kochkunst, Orth X/1, 1921, Str. 957 SS. — 2. Izvajanja gradimo predvsem na objavah: L. Plesničar, Severno emonsko grobi- šče. Katalogi in monografije 8, 1972; S. Petru, Emonske nekropole, Kat. in mon. 7, 1972, P. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 6, 1969, 197 ss, V. Kolšek, Inventaria archaeologica Jugoslavija 16, 1972, Z. Subic, Inventaria Archaelogica Ju- goslavija 14, 1972, I. Miki Curk CZN NV 1, 1965, 75 ss; Rimska keramika v Sloveniji, Na- rodni muzej 1973, razstavni katalog ter na pre- težno neobavljeni naselbinski keramiki iz sre- dišča Emone, kompleksov Jakopičev, vrt, Feran- tov vrt in šola Majde Vrhovnik in na gradivu iz inventarja Pokrajinskega muzeja Ptuj. — 3. glej opombo 1. — 4. I. Miki Curk, CZN NV 4, 1968, štev. 217 in ista, Archaeologia lugoslavica XIV, 1973, 42 — 6. T. Knez, Novo mestoi v antiki, kataiog razstave 1974, 17. — 5. Cesar Probus je v drugi polovici 3. stoletja ukinil Domicianovo prepoved iz konca 1. stoletja, da bi v provincah sadili (cepljeno) vinsko trto. Hist. Aug. Prob. 188 in Suet. Domit. 7. — 7. H. Lanner, Wörter- buch der Antike, 3. izd. 1952, 93. Upoštevajmo pri tem, da je oblika našega vrčka za pivo iz dežel, kjer so pivo mnogo pili ogreto. — 8. Za to in druge analogije iz našega narodnega bla- ga, o belokranjskih loncih in prekmurskem ka- menščaku se zahvaljujem Ljudmili Bras, muz. svetovalcu iz Slovenskega etnografskega muze- ja. — 9. O razvoju navadne kuhinjske kera- mike ter navedbe literature glej I. Miki Curk, Arheol. vestnik 24 1973 (1975; 883 ss — 10. Z. Subic, Inv. archael. Jugosl. 14. YU 135. PIVKA V SREDNJEM VEKU t MILKO KOS Tisočletja nazaj so na notranjski Pivki raz- prostrte ploskve plodnega peščenjaka in la- porja vabile k poselitvi, gorski obronki in višine k postavitvi obrambnih postojank, lahki dohodi in prehodi pa k premikanju ljudstev, vojaškemu osvajanju in trgovskemu prometu. Ob poteh med zgornjim Posavjem in Jadranskim morjem razpoložena, je Piv- ka velika prehodna stopnica za tistega, ki se * Ta sestavek je pokojni akademik prof. dr. Milko Kos pripravil leta 1957/58 na prošnjo te- danje redakcije za zbornik o Pivki. Ker pa je ta zbornik pod naslovom »Ljudje in kraji ob Pivki« izšel leta 1975, v njem pa ni tega član- ka, ker se je medtem izgubil rokopis, poslan redakciji, ga objavlja sedaj KRONIKA, da bi ta široko in zanimivo napisani prispevek po- stal znan širši javnosti. Originalni rokopis hra- ni Inštitut za občo in narodno zgodovino Slo- venske akdademije znanosti in umetnosti v ro- kopisni zapuščini M. Kosa fase. 29. po poslih trgovanja, osvajanja in naseljeva- i nja pomika navzdol proti morju in do morja, | za tistega, ki hoče na sever, je pa prav tako ] prikladna prehodna dežela. Velikokrat je bi- ] lo že povedano: na dolgi alpski in dinarski j črti ni nižjega prehoda iz notranjosti do mor- ja in narobe, kot so le 600 metrov nad mor- sko gladino ležeča tako imenovana Posto j n- ; ska vrata. Iz tega svojega položaja je razložljiv do- bršen del davne in bližnje preteklosti naše j Pivke. Naseljevanje se skozi tisočletja drži istih območij. Boj za posest te zemlje, nje- nih obrambnih postojank in prehodov se v njeni zgodovini stalno ponavlja. Značaj zem- lje vpliva na njeno obdelavo in izkoriščanje, postavlja ji pa tudi meje. V gospodarjenju človeka na Pivki se skozi tisočletja pojavlja-' jo in ponavljajo iste smeri, isti vzponi in is- | kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Sllentabor (Valvasor, Die Ehre ... : xi, 510) te krize, pogojene iz položaja te zemlje in či- niteljev, ki so z njo povezani. Ze bežen po- gled v preteklost Pivke nam more to pokaza- ti. Svoj prvi veliki vzpon, ki ga moremo do- ločneje razbrati iz zgodovinskih virov, je do- živela ta zemlja v dobi še preden je nanjo stopil rimski vojak. To je bilo tistih dob, ko je deželo med Hrušico, Nanosom in Snežni- kom naseljevalo ljudstvo ilirskih Japodov, ki so zgradili od Hrušice pa do Cičarije gost ve- nec selišč in utrjenih postojank. Rim je le s težavo, vsaj na zunaj, poko- ril te bojevite Japode, si uredil na Pivki svojo oblast, spoznal zlasti prometni pomen te pokrajine in dodal že obstoječim prasta- rim potom, ki so potekali z zgornjega Po- savja na Jadran, še cesto velikega strateš- kega pomena, od Ajdovščine preko Hrušice na Logatec. Starim potom sledi v marsičem naselitev Slovencev, ki so prišli v te kraje okoli leta 600 in naselili predele, za kulturo tal že v stoletjih pred njimi pridobljene. Planote na Blokah, z gozdovi od nekdaj slabo pokrite, pa že od davnih časov naseljene in kultivira- ne, so glavna vrata, ki so kazala smer slo- venskemu zgodnjemu dotoku na notranjski Kras. Daleč naokoli ni tako ugodnega pre- hoda od vzhoda proti zahodu, kot ravno na Blokah. V fevdalni dobi začenja znova tekma, kdo bo gospodar dežele na Pivki in dohodov va- njo. Vodijo jo za to zemljo, naseljeno po Slovencih, fevdalci tuje krvi. Ali bo ta de- žela dosegla v okviru te tekme samostojen politično-upraven položaj, če pa ne — na katero sosednjih dežela se bo prislonila in kdo bo v njej zagospodaril? To so vprašanja, ki na razgiban način izpolnjujejo dobršen del preteklosti Pivke v dobi, ki jo imenu- jemo srednji vek. V starem veku je Pivka politično-upravno del rimske pokrajine Histrije, ki s svojimi severnimi mejami sega do Hrušice, Javorni- kov in Snežnika. Te meje antične Histrije je prevzela potem tržaška škofija, ki zajema v svoj vzhodni del še skozi stoletja Pivko in predele ob notranjski Reki. Toda kaj več kot ta cerkveno-upravna pripadnost od nekdanje pod antično Histrijo Pivki ni ostala. Pač pa je stoletja v srednjem veku kaza- lo, da bo nastala posebna politično-upravna onota z označbo Kras, ki ne bo niti del Istre, niti Kranjske, niti Goriške. Pivka je del tega Krasa. Ne manjkajo pa tudi posebne označbe za Pivko, ki kažejo, da so ljudje že v sred- njem veku gledali v tej deželi enoto zase. Po- leg že tedaj znane Pivke je bila v rabi še oz- načba »nad Prevalom«. S Prevalom je miš- ljen prehod pri Razdrtem in ta vas sama. Vzrok, da ni prišlo do nastanka posebne politične enote z imenom Kras, v katero bi bila vključena Pivka, pojasnjuje boj srednje- veških fevdalcev za gospostvo nad prehodi in deželami med zgornjim Jadranom in zgor- njim Posavjem. Patriarh iz Ogleja je v vi- sokem srednjem veku pomemben zemljiški in deželni gospod za široke predele od Furlanije pa globoko v notranjske gore. Toda kakor je njegova posvetna oblast v poznejšem sred- njem veku propadala, tako se je dvigala moč raznih fevdalcev, ki je končno patriarhovo prerastla. Eden med njimi, grof iz Gorice, obvladuje v prometnem oziru važen dohod na Pivko od severne strani; nad Planino ima svoj grad, v Planini pa svoj trg in mitnico. Drugi mogočni fevdalec, patriarhov vazal, ki pa se je znal kmalu odtegniti oblasti svo- jega fevdnega gospoda, je gospod iz Devi- na. Tri velika kraška gospostva, Devin, Seno- žeče in Prem ima od patriarha sicer v fevd, toda je v njih dejansko samostojen gospod. Oglejska je tudi Postojna z gradom (prvič se omenja 1226) in vasjo pod njim, od 15. sto- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Postojna (Valvasor, Die Ehre ... ; XJ, 6) i let]a trgom. Prav tako oglejsko je gospostvo Jama z enako imenovanim gradom (prvič omenjenim 1274), ki ga Oglej s kmetijami v okolišu daje v fevd. Vsa ta gospostva in gospode so pa v 14. stoletju prerastli avstrijski Habsburžani. V svojem prizadevanju, predreti kraško pregra- jo, ki jim jie zapirala pot do tržaškega zaliva in Kvarnera, so Habsburžani uravnavali pri- memo politiko nasproti sosedom: Ogleju, Gorici in Benetkam, potem pa znali po vrsti podrediti svoji oblasti gospode in gospostva na Krasu, med temi pred okoli 600 leti tudi Postojno in Jamo. S širjenjem avstrijsko- habsburške oblasti do morja preko kraških prehodov se pa raztegne politično-upravni po- jem Kranjske vse do morja in izrine nasta- jajoči politično-upravni Kras. Od 14/15. sto- letja dalje — z izjemo nekaj let za časa Na- poleonovih Ilirskih dežel (1809—1813) — pa vse do konca prve svetovne vojne je habs- burška Avstrija gospodar kraških prehodov in pokrajine do severnega Jadrana in Kvar- nera, med drugim tudi na potu do morja ta- ko pomembne Pivke. Naštetim srednjeveškim fevdalnim gospo- dom in gospostvom so na Pivki podrejeni kmetje, nastanjeni in razporejeni po vaseh. Kakšno je bilo kmetovo gospodarstvo in kak- šen je bil njegov družbeni položaj, kako in kje je bil naseljen in kakšni so bili njegovi odnosi nasproti fevdalnemu gospodu, kako je kmet na Pivki živel tam pred 500 in še več leti, kakšna je sploh Pivka v tem času bila, o tem bi hotel najprej spregovoriti. Skoraj vse vasi, ki jih danes pozna Pivka, so obstajale že takrat, pred petsto in še več leti, pa še nekaj jih je bilo, ki jih danda- našnji ni več. Kdo ve na primer za nekdanjo vas Poček v gorah vzhodno od Matenje vasi ali pa za nekdanjo vas Vlačno pod Trojico, kjer še danes imena gozdnih in pašnih pre- delov na obe spominjajo. Ali pa če se po- maknemo z gora in hribov v ravninski svet: v Štivanu pri Matenji vasi, pri stari cerkvi, je bilo nekdaj večje naselje, kot je danes. »Vasišče« je označba za kraj, kjer je vas nek- daj bila. Vas po svojem izvoru in značaju je tudi Postojna, se pa v 15. stoletju imenuje že trg, po znanih podatkih prvič leta 1432; njegovi stanovalci pa so »purgarji« (burger). Trinajst kmetij je leta 1498 naštetih v Postojni, niso pa bile vse celogruntarske, po večini so že razbite v polovične in četrtinske kmetije. 2e pa kaže Postojna tistih časov po sestavu svo- jega prebivalstva, da prehaja v tisto vrsto naselij, ki so se začela razlikovati od čisto vaških. Na primer priimki nekaterih prebi- valcev govore za prišleke od drugod, drugi pa zopet za take, ki so se posvečali tej ali oni obrti. Po vaseh so nastanjeni kmetje na svojih gruntih. Tem pripadajo njive, travniki, paš- niki, pa tudi manjše gozdne parcele. Kmečka hiša in njej pripadajoča gospodarska poslop- ja so ponajveč lesena, ponekod že tudi zida- na. Nekatere žage in mlini dopolnjujejo zu- nanjo podobo vaških naselij. Največ mlinov goni voda Pivka. Eden je bil »na Pivki pod jamo, v katero zopet Pivka vpada«, kar bi bila najstarejša znana in zapisana omemba vhoda v današnjo Postojnsko jamo. Po neka- terih vaseh in zunaj njih stoje cerkve, dve m.ed njimi sta farni, pri Hrenovicah in v Sla- vini. Vinogradov na Pivki danes ni. Pred stoletji — kot marsikje drugod v Sloveniji, kjer jih danes zastonj iščemo — pa so bili nasajeni okoli Št. Daniela blizu Postojne. Ondotni kmetje so bili dolžni od teh vinogradov dajati vsak po tovor vinskega grozdja v grad Po- stojno. Važna pota vodijo preko Pivke. Namesto stare rimske ceste preko Hrušice na Logatec prihajajo v srednjem veku do veljave druga KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Jamski grad (Valvasor, Die Ehre ... IV, 521) pota; ta marsikje navezujejo na prometne čr- te, ki so bile v veljavi že v časih pred Rim- ljani. Iz Vipavske doline je preko prevala pri Razdrtem vodila na Pivko prastara pot. V Landolu ob njej je stala mitnica, to je tam, kjer je ta pot zavila s Pivke na Planino in dalje na Cerknico, Bloke in Lož. Rekli so ji tudi »patriarhova pot«; vodila je do močne- ga jedra zemljiške posesti oglejske patriar- hovske cerkve v Cerknici in tamkajšnjem okolišu. Druga važna pot je pridržala na Pivko od juga sem; vezala je na to stran, preko Za- gorja in Knežafca, našo deželico z dolino no- tranjske Reke in Kvarnerom. Vrsta mitnic stoji v njenem južnem odseku; ena je v vasi po sv. Vidu imenovani Sembije, to je tam, kjer se pot od Trnovega sem povzpne na visoko planoto okoli Knežaka. Plodno Pivko obkrožujejo gore in hribjp, z gozdovi poraščeni. V gorah so obsežni pašni- ki, neke vrste »planine«, »gore« imenovane. Nanje gonijo pastirji v poletnem, času na pa- šo velike množice ovac, vse daleč od morja in Furlanije sem. Take »gore« so Nanos pa na vzhodno stran gori Veliko in Malo Vlačno, pa Lonica, tam, kjer je gora Trojica, danes 7. razvalino cerkvice. »Gore«, to je planine, so vsako leto oddajali pastirjem za pašnjo pred- vsem drobnice. Gozdovi na Pivki so bili za kmečko gospo- darstvo zlasti pomembni zaradi svinjske paše, seveda če in ko sta obrodila žir in želod. Ve- lik gozd te vrste je bil na jugovzhodno stran, vanj so s Pivke gonile na pašo svinje njemu sosednje vasi, od Slavinj in Hruševja pa naokrog do Pivke (Šempetra). Za to pra- vico pa so morale domačije v teh vaseh da- jati gosposki, nekatere po dve kupni meri ov- sa male mere, dva kruha in pišče, nekatere pa le polovico te dajatve. Gozda in njegovega bogastva seveda v srednjem veku niso izrabljali tako intenzivno kot dandanes. Vasi na Pivki, ki so spadale pod gospostvo na Premu (Palčje, Petelinje, Klenik in druge), so morale služiti v grad Prem vsaka na leto deset rezanih desak. Gradova sta bila v srednjem veku na Pivki dva. Grad na hribu nad Postojna ima tipično grajsko ime, po ptici posto j ni, ki je iz rodu orlov. Po orlu se glasi stara označba za Po- stojno in njen grad med Nemci in Romani (Arnsberg, Arlsberg, Adelsberg, Arisbergo). Drugi je grad, ki so ga — ker je bil postav- ljen ob vhodu v jamsko votlino — imenovali, kot marsikje gradove te vrste, enostavno Ja- ma (latinsko Antrum in Foramen, nemško Lueg, pa tudi že v srednjeveških virih po slo- vensko Jama), danes napačno Predjama ali Predjamski grad. Grad Prem, pod katerega je spadalo tudi nekaj vasi in kmetij na Pivki, je pa že zunaj našega območjia. Za grad so morali kmetje in tudi nekateri drugi prebivalci opravljati tlako. Ta ni bila za vse vasi na Pivki in njihove stanovalce enaka, ne po tem, kaj in kakšno je büo tlaško delo in ne po njegovi časovni odmeri. V pi- sani raznovrstnosti se vrsti delo ob žetvi, mlatvi in pletvi, ob oranju in košnji, na po- moč pri lovu, delo pri zidanju in popravlja- nja gradov, delo na grajskem vrtu, sekanje in obdelovanje lesa, tovorna in vozna tlaka in šc marsikaj. Naj za primer navedem tlaško delo, ki so ga ob koncu 15. stoletja morali opravljati na pol še kmetje, na pol pa že tr- žani, postojnski »purgerji«. Na gradu Postojni je imel svoj sedež gla- var. Vsak na tlako V trgu Postojni obvezani mu je moral po en dan na leto kositi, zato pa mu je bil ob tem poslu dolžan dati gla- var zjutraj in pod noč sira in kruha. Grajski pristavi so bile pridružene njive; po teh so morali Postojnčani raztresati gnoj, glavar ali oskrbnik pa sta morala ob tem poslu dati vsakemu po hlebec kruha. Sadike od zelja, kolikor jih je bilo, so morali Postojnčani po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 saditi; ko ie zelje porastlo, pa zeljnate gla- ve posekati in nato v kadi zložiti. Na grad Postojno so bili dolžni Postojnčani voziti se- no, od Cerknice sem pa pridelke, ki so izvi- rali iz desetinskih dajatev. Pri tem delu za- posleni Postojnčani so prejemali vsak po hle- bec kruha. Ko se je na postojnskem gradu kaj gradilo, so morali postojnski tržani vleči les. Vaščani iz nekaterih drugih vasi na Piv- ki so bili prav tako zadolženi za razne vožnje in delo na gradu Postojni. Vasi in kmetije so bile podrejene zemljiš- kim gospostvom, od katerih so za Pivko glav- na: Postojna, Jama in Prem. Pod Postojno in ondotni grad j|e spadal večji del Pivke, pod Jamo vasi v okolišu tega gradu, v grad Prem pa so služile nekatere vasi v južnem delu Pivke. Nekaj malega posesti je okoli Stude- nega imel samostan Stična, nekaj posesti pod Nanosom, okoli Razdrtega in Ubeljskega pa goriški grof. Kmet je na svojem gruntu nastanjen na- vadno po zakupnem pravu, uživa na njem posestno pravico le toliko časa in v taki obli- ki, kakor je to odredil in kolikor je bilo po- godu njegovemu zemljiškemu gospodu. Ta je na gruntih svojega gospostva mogel menja- vati podložnega obdelovalca od časa do ča- sa, da, celo od leta do leta, kakor ga je bila volja. Vendar je že večkrat zakupna kmetija podeljena podložniku do njegove smrti ali pa do smrti zakonskega druga. V manj^šem ob- segu pa se je na kmetijah uveljavljalo tudi že nasledstvo v istem rodu, vendar o kakem splošnem dednem nasledovanju na kmetijah še ne moremo govoriti. Kmetije posebne vrste v južnem območju Pivke in v sosednjem notranjske Reke so bi- le tiste, ki se še okoli leta 1500 imenujjejo »viteške«. Ti, ki so na njih sedeli in jih ob- delovali, so nasledniki staroslovenskega pri- vilegiranega stanu tako imenovanih kosezov, ki jih je tujec glede na njihov »plemeniti« izvor in položaj drugod na Slovenskem na- vadno imenoval »plemenite« (edlinge), tukaj na Notranjskem pa »viteze«. »Viteštva« in »plemstva« je bilo na teh »viteških« kmeti- jah, takrat ko se omenjajo, že malo, kajti družbeni razvoj njihovih lastnikov je šel, na- vzlic vsej) privilegiranosti, ki jo je »viteška« kmetija še uživala glede dajatev in poseb- nih pravic, strmo pot navzdol, v pokmetenje in podložništvo. Toda vendar, kakšna razlika še vedno med takim kmetom na viteški kme- tiji in njpgovim istočasnim sosedom, ki ga je zemljiški gospod mogel po mili volji, kadar in kakor je hotel, presajati z grunta na grunt. Ali pa kako velika razlika med malenkostno tlako, ki jo morajo okoli leta 1500 sicer tu- di že opravljati ljudje na »viteških kmeti- jah«, in mnogovrstno in hudo tlako, ki so jo bili dolžni opravljati podložni kmetje. Zemljiška gospostva z gradovi kot središči, pa z njihovimi upravnimi organi, kot so spr- va patriarhov gastald in pozneje glavar v Po- stojni pa razni upravitelji, oskrbniki, pisarji, biriči in še drugi, je tista stran upravne ure- ditve, ki je izhajala od fevdalne oblasti. Dru- ga pa je oblast, ki ji je izvir na strani kme- tov in njiihovih vasi. Njen glavni predstavi- telj so župani, načelniki žup. Zupa je mogla obsegati le eno samo vas ali pa poleg te, po kateri se župa imenuje, še katero. Župan kot načelnik župe je imel določene dolžnosti. Paziti je moral predvsem, da so se v župi izpolnjevale naredbe in zadeve zemlji- ške gosposke, zlasti glede plačevanja daja- tev in davščin. Moral je gledati, da se je v redu in po predpisih opravljala tlaka, ki jo je kmetom, pooblaščen od zemljiške gospo- ske, napovedoval in jo nadzoroval. Funkcio- narje zemljiške gosposke, če so po službe- hem opravku ali pa tudi drugače prišli na ozemlje župe, so bili župani dolžni pogosti- ti z jedjo in pijačo. Kot načelnik vaške župe je imel župan za čas svojie funkcije tudi določene pravice. V plačilo in odškodnino za svoje opravke je žu- pan imel navadno poleg svoje kmetije še eno. Najstarejši podatek glede tega z No- tranjiske je iz vasi Ubeljsko pod Nanosom, kjer ima okoli leta 1200 župan poleg svoje še eno »župansko kmetijo«. Pa še razne druge ugodnosti je imel župan. V župi Vreme, ki je spadala pod postojnsko gospostvo, prejema na primer župan ob mlačvi od žitnega činža štiri kupne mere žita. Župana je največkrat volila vaška sosesika, potrdila pa zemljiška gosposka. To in tako bi bilo v velikih obrisih, zlasti na podlagi podatkov, posnetih iz ohranjenih urbarjev, življenje kmeta na Pivki v sred- njem veku. Pazljivo proučevanje teh in dru- gih virov in primerjava med njimi pa nam odkriva, da gospodarsko življenje Pivke in kmeta na Pivki ni potekalo enakomerno, da je bilo podvrženo mnogoterim spremembam in pretresom. Obdobju prosperitete v Evropi je od druge polovice 14. stoletjia sledila gospodarska kri- za, ki jo je, kot naš Kras na sploh, močno občutila tudi Pivka. Kraška zemlja, ki po- stavlja meje glede možnosti naselitve in ob- delave, reagira na splošne gospodarske pre- tresi ja j)e neprimerno bolj kot marsikatera druga. Iz gospodarskih težav si je iskal kmet na Krasu že v srednjem veku pomoči in rešitve 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOViSNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 zlasti V dvojem. Ali — uhaja proti volji se- veda svojega zemljiškega gospoda — v mesta ali pa si išče zaslužka v tovorništvu in kup- čevanju. V fužinarstvu in rudarstvu — kot marsikje drugod na Slovenskem — ne, kajti rudnikov in fužin na Krasu tako rekoč ni. Trst in druga mesta v severnem jadran- skem Primorju vabijo tudi kmeta s Pivke v svojo sredo, zlasti takrat, ko mu je šlo v go- spodarskem pogledu slabo. Boljši socialni po- ložaj in večji ter lažji zaslužek je našega kmeta že od nekdaj vabil in mikal v Trst in druga mesta ob morju. V Trst v srednjem veku še zlasti potem, ko je to mesto prišlo pod oblast avstrijskih Habsburžanov (1382) in je bilo s tem nj|egovo gospodarstvo še tes- neje kot do takrat povezano z obsežnim za- ledjem, ki je bilo pod istim gospodom, ozi- roma je prehajala pod tistega političnega go- spoda, ki je bil tudi gospodar Trsta. To pa so bila tudi gospostva na Pivki. Postojna je od šestdesetih let 14. stoletja habsburška. Mesta ob severnem Jadranu so na Kras in preko Krasa z oddaljienejšim zaledjem po- vezana s številnimi poti. Prometni položaj Pivke v okviru Krasa je v zgodovini vedno očiten in pomemben, v zgodovini kmeta v tem delu naše zemlje pa še prav posebno. To- vomištvo in trgovanje ob potih in po potih, ki peljejo s Pivke na morje, je marsikaterega nj.enih kmetov speljalo z domače grude, ki je tako ostala brez obdelovalca in pusta; zemlji- škemu gospodu pa se je na ta način izmakni- la delovna sila in z njo materialen donos. Levstikov Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici »na Notranjem« je prototip malega kraškega tovornika, ki ga moremo slediti sto- letja nazaj, poleg seveda tistega prevoznika in kupčevalca, od katerega jp nemalokateri postal veliki trgovec v Trstu ali na Reki. Dr- va, suha roba, oglje, seno, platno, železo, led in konji so glavni predmeti kmečkega kupče- vanja in tovorjenja s Krasa na morje, od- tod v zaledje pa predvsem vino in sol. Uhajanje v Trst in druga primorska mesta pa ni edini vzrok opustelosti na Pivki in Kra- su sploh pred petsto in še več leti. V drugi po- lovici 15. stoletjia je pritisnil glavni od zunaj pripadajoči povod še za večjo opustelost kra- ških kmetij in vasi. Bili so to vpadi Turkov. Prav na Pivki sta se srečala dva glavna pota turških vdorov, eden od juga sem od Kvarnerskega Primorja pa preko doline no- tranjske Reke, drugi preko Blok in Cerknice. Posledice turških vpadov so bile za Pivko in Kras na sploh od sile pogubne. Cele vasi po- stanejo in ostanejo puste in prazne. Od ne- katerih poznamo sicer ime, toda danes ni za njimi sledu niti po ustnem izročilu. V dru- gih vaseh jp do polovice in še več kmetij v pustoti. Te imajo, kolikor je bilo spričo tur- ških viher in drugih nadlog mogoče — tudi kužne bolezni so V tem času na Pivki kosile ljudi na veliko — preživeli sosedje in novi prišleki v užitek. Niso redki primeri, da ima kmet poleg svojega grunta še dve ali tri pu- ste kmetije, če ne za kaj drugega vsaj za od- škodnino »za travo«, ki jo je na pustotah na- kosil. Le delno so ogromno opustelost mogli omiliti razni ukrepi zemljiških gospodov in jo popraviti s priseljenci in begunci, ki so pred Turki pribežali iz Bosne, Dalmacije in Hrvatske. Od tistih časov — izza zadnjih de- setletij 15. stoletja — se med kmeti na Pivki pojavljiajo priimki, ki kažejo na prišleke z ju- ga, Hrovat na primer ali Bezjak. Številke, izračunane iz podatkov v urbar- jih, nam povedo, kako velika je bila opu- stelost kraških kmetij na prelomu iz 15. v 16. stoletje. Na ozemlju postojnskega gospo- stva je bilo leta 1498 od skupno 359 kmeč- kih obdelovalnih enot (cele kmetijie, polkme- tije, četrtinske kmetije) pustih 136, v odstot- kih povedano skoraj 38. Opustelost, ki je v drugi polovici 15. sto- letja zajela kmečke domačije na Pivki, pov- zročena po begu kmeta z grude in povečana še zlasti po vpadih Turkov, je zarezala tedaj, v življenje našega človeka na Pivki tako globoko, da moremo upravičeno s tem po- javom in obdobjem končati poglavje o Pivki v srednjem veku. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 11 GRAŠČINA BETNAVA PRI MARIBORU JOŽE MLINARIC Vzhodno Pohorje je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer priča halštatska Pos- tela nad Pohorskim dvorom.' Številne najjdbe iz rimske dobe pri Hočah, Pohorskem dvoru, Razvanju in Betnavi, ki ima vzidan rimski spomenik, ter najdbe v neposredni bližini gradu pa govore o močni rimski kolonizaciji tega območja.2 Ta stara kulturna tla in pri- sojne pohorske lege so bile vsekakor vab- ljive tudi za nove priseljence ob koncu 6. stoletja-Slovane. Gotovo ni naključje, da se med kraj,i ob vzhodnem Pohorju omenja kot prvo Razvanje. Leta 985 je namreč nemški kralj Oton III. podelil svojemu fevdniku gro- fu Rachwinu svojih petnajst kraljevskih kmetij v vasi z imenom »Razuuai«.' Pred letom 1100 so bili lastniki območja okoli Razvanja dravski krajiišniki Spanheimi, ka- terih eden, Bernard, sin Engelberta I., usta- novitelja benediktinske opatije v Št. Pavlu v Labotski dolini na Koroškem se je v letih med 1096 in 1105 zavezal, da bo ob svoji smr- ti izročil omenjenemu samostanu med dru- gimi kraji tudi Radvanje (oppidum Rade- wan), v Razvanju pa na levi strani tamkaj- šnjiega potoka živinorejski dvorec (stabulari- am curtim), v katerem gleda J. Koropec kas- nejšo Betnavo,^ ter pol vasi in še Hotinjo vas (villam Hunoldisdorf) z vsem pripadajočim, s posestmi, podložniki, zemljišči, njivami, gozdovi, travniki in pašniki, pa naj bo to obdelano ali neobdelano, ugotovljeno ali ne- ugotovljeno, ter pri navedenih krajih (nam- reč RazvanjiU in Hotinji vasi) pa še toliko posesti, da bo vsega za sto kmetij, a njiv ne v obsegu izmere, ampak po številu dvorcev in mož, ki žive v vasi.' Bernardov brat En- gelbert n. Spanheimski pa je izročil šent- pavelskemu samostanu v času med 1106 in 1124 drugo polovico Razvanja z dvorom in cerkvijo (curtim et Qcclesiam Razwei).* Izro- čeni dvor naj bi bil kasnejši Pohorski dvor.' Svet pri Pohorskem dvoru so si sčasoma pris- vojili deželni knezi, saj samostan Bernardo- ve zapuščine po njiegovi smrti leta 1147 ver- jetno sploh ni prevzel, nekdanjo Engelber- tovo posest pa je oddal v fevd.« Tako torej Betnava po vsej verjetnosti ni nikoli prišla v roke samostana, kot je to določil Bernard Spanheimski. Prvo naselje, ki priča o zgodnji koloniza- ciji tal okoli Betnave, se navaja v dokumentu iz leta 985, kot smo to že omenili, naselje Razvanje, v katerem sta se v času srednjega veka izoblikovali dve jedri. Spodnje in Zgor- nje Razvanje: »Nider Rasway« (1431) in »Ober Rasv^an« (1456).« Tudi okoli leta 1100 prvič omenjeno naselje Radvanje (oppidum Rade- wan) je imelo vsaj že v 15. stoletju dve jedri. Zgornje Radvanje (Ober Rotwein) leta 1416*'' in Spodnje Radvanje (Nider Radwan) leta 1441'' Hoče se pojiavijo v dokumentu v ob- liki »Choz« sicer šele leta 1146, če pa po- mislimo, da se ob svoji prvi omembi navaja že tamkašnja župnija, pa sega njihov posta- nek vsekakor nekaj desetletij nazaj.Tudi tu sta se v naslednjih stoletjih razvili dve jiedri, ki sta izpričani za 15. stoletje. Leta 1468 se v dokumentu omenjajo Spodnje Hoče (Nider Ketsch), leta 1474 pa Zgornje (Ober Ketsch).'' Bližnja Bohova in Pobrežje pa da- tirata vsaj v začetek 13. stoletja, saj se oba kraja navajata prvič sredi istega stoletja. Bohova se omenja v obliki »Bochew« leta 1255," kmalu zatem, namreč 1265, pa v ob- likah »Bobrisach« in »Pabrisach« Pobrežje." Reprodukcija risbe Betnave iz leta 1681 (G. M. Vischer) 12 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Pogled na grad Betnavo pred drugo vojno (Fototeka Pokrajin- skega arhiva v Mariboru) , Tudi Pobrežje je imelo najkasneje v 15. sto- letju dve jedri, saj se leta 1434 omenila Spod- nje Pobrežje (Nider Pobersach), leta 1438 pa Zgornje Pobrežje (Ober Pobersach). Na območju pod vzhodnim Pohorjem so se, kot to tudi še drugod v Dravski dolini, kri- žali interesi šentpavelskega samostana in de- želnega kneza, ki si je sčasoma prisvoj|il svet pri Razvanju in Pohorskem dvoru.'' Posebno pa je bila moč samostana v spodnjem delu Dravske doline oslabljena z nastankom od deželnega kneza rahlo odvisne limbuške gos- poščine, ki se je kot klin zabila med posest samostana ter ločila njegov svet z gospodar- skim in upravnim središčem na Fali od sveta vzhodno in jugovzhodno od Limbuša.^' Svojo posest sta tako deželni knez kot šent- pavelski samostan tod dajala v fevd, ki pa se jie slednjemu vedno bolj izmikal iz rok. Za primer naj navedemo Pohorski dvor, ki se je tod poleg limbuške gospoščine razvil v naj- pomembnejše gospodarsko in upravno sre- dišče. Rajnpreht Pohorskodvorski in Mari- borski je npr. s tem, da je leta 1329 ženi in sinu zapustil dvor s privoljenjem deželne- ga kneza, jasno pokazal, da se j|e čutil bolj za vladarjevega kot šentpavelskega vazala.^'' V pomembnejše središče se je razvilo tudi Radvanje, kjer je imel okoli leta 1230 dežel- ni knez kot dedič po Bernardu Spanheim- skem ali pa kot fevdnik šentpavelskega sa- mostana šest hub, ki jih je kasnej,e izgubil, okoli leta 1400 pa je imela tod zgornjemari- borska gospoščina posest kot samostanski fevd.^" Kasneje, v 16. stoletju, srečamo v Razivanju še dvor (Rasweinhoff), last žičke kartuzije.^' Ce tem zemljiškim gospoščinam prištejemo še vrsto zemljiških gospodov, ki niso imeli svojega sedeža ali pa vsaj dvorov na tem območju, pač pa le svoje podložnike, potem lahko z vso upravičenostjp trdimo, da so bili podložniki enega naselja pod vrsto različnih zemljiških gosposk. Za primer naj navedemo Razvanje, kjer je sredi 16. stoletja 19 družin spadalo pod Pohorski dvor, 15 pod meljsko komendo, pod Statenberg sta spadali dve družini, limburški župnik pa je imel tod dve pušči.^2 Sicer pa so kmetje pod vzhodnim Pohorjiem spadali v glavnem pod tele zem- ljiške gospode: Pohorski dvor, Betnavo, go- spoščini Limbuš in Zgornji Maribor, žički in vetrinjski samostan, komendi v Melju pri Mariboru in Veliki Nedelji. Svoje podložne kmete pa so imeli tod tudi župnije kot mari- borska, hoška in limbuška, izmed svobodnih oseb pa zlasti mariborski meščani, ki pa so pogosto imeli tod le kakšno neposeljeno zem- ljiško parcelo.2^ Naš človek je bil tod v srednjem veku sko- raj izključno le podložnik, zavezan grudi, nj.egova osnovna gaspodarska dejavnost pa je bila obdelovanje zemlje in živinoreja, pri če- mer naj poudarimo, da je bila okoli Radva- nja in Betnave močno zastopana tudi konje- reja, ki je bila pogojena z dvoj,im: prvič z naravno lego, drugič pa z dejstvom, da je vo- dila tod mimo z Dravskega polja v Dravsko dolino sila pomembna prometna pot, ki je prenekateremu tovorniku dajala njegov vsakdanji kruh ali pa vsaj postranski zaslu- žek. Naš človek pa si je tudi tod, kot to dru- god, kjer se je seveda za to nudila prilož- nost, iskal včasih skoraj v celoti, praviloma pa le delno svoj zaslužek tudi zunaj agrar- nih dejavnosti. Te možnosti je bilo v naseljih pod vzhodnim Pohorjem kar precej. Omenili smo že tovorništvo, v tej zvezi pa lahko ome- nimo še kmečko trgovino in obrt, na kateri je ugodno vplivala vsekakor bližina mari- borskega mesta ter prisotnost starih in po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 13 membnih cerkvenih središč kot Hoč, Magda- lene pri Mariboru in Limbuša. Za živahno trgovino in promet govori tudi dejstvo, da si je mariborsko mesto konec 15. stoletja po- stavilo pri Betnavi občasno mitnicoi in da so npr. limbuški gospodarji konec 16. stoletja postavili stalno mitnico pri Laznici.-'' O raz- vitosti najvažnejših panog obrti pa govore med drugim zlasti urbarji za omenjeno ob- močje. Nekaj zaslužka pa je podložnikom da- jalo tudi dninarstvo, tako deloma obdelova- nje dominikalne zemlje, deloma obdelovanje polj svobodnih oseb, zlasti mariborskih me- ščanov in cerkve, deloma pa obdelava gor- skopravnih zemljišč, ki so se razprostirala na območju od Radvanja, Peker in Limbuša in so bila last različnih zemljiških gosposk, cer- kve in svobodnih oseb.^' V cerkveno-upravnem pogledu je območje okoli Betnave sodilo do leta 1751 k oglejski patriarhi j i, k njenemu savinjskemu arhidi- akonatu, do leta 1787 h goriški nadškofiji, ko je pripadlo sekovski škofij^ šele leta 1859, tj. po prestavitvi sedeža lavantinske škofije iz St. Andraža v Labotski dolini v Maribor, pa je prišlo v okvir te škofije. Pod vzhod- nim Pohorjem se je v srednjem veku razvi- lo močno in pomembno središče z župnijo v Hočah, ki se prvič omenjia leta 1146,^* tam- kajšnji župnik Henrik (Heinricus plebanus de Chotsse) pa leta 1181.^' Postanek te župnije pa sega po vsej verjetnosti nekaj desetletij nazaj in se omemba cerkve v Razvanju v li- stini, ki jie nastala v letih med 1106 in 1124, nanaša morda na hoško cerkev. V navedeni listini je namreč Engelbert II. Spanheimski dal šentpavelskemu opatu Vencelinu med drugim tudi dvor in cerkev v Razvanju (cur- tim et ^cclesiam).ä8 Le če je pod besedo »cur- tim« (dvor) razumeti, kot to domneva J. Ko- ropec,^* Pohorski dvor, potem se beseda »^c- clesiam« (cerkev), nanaša po vsejj verjetnosti na cerkev sv. Mihaela v Razvanju, kajti po- goj župnije v srednjem veku je bila primer- na dotacija, s katero so se lahko vzdrževali duhovniki in cerkvene stavbe ter krili izdat- ki za vse cerkvene potrebe.^" Ugovor Ign. Orožna, da tu ni misliti na župnijsko cerkev v Hočah, češ da ne bi bilo moglo leta 1190 priti do procesa med šentpavelskim samosta- nom in hoškim župnikom zaradi jurisdikcije nad cerkvijo sv. Lovrenca na Pohorju, ko bi bila hoška župnija šentpavelska, kot jß bi- la lovrenška, pa odpade, če upoštevamo, da dela posesti pri Razvanju samostan po smrti Bernarda Spanheimskega verjetno sploh ni prevzel, del pa oddal v fevd.'' V primeru, da pa je tu le mišljena cerkev sv. Mihaela v Razvanju, pa gre pač za lastniško cerkev, ki se zaradi bližine hoške župnije ni mogla raz- viti v samostojno dušnopastirsko središče."^ Hoška župnija jie bila ena največjih in naj- obsežnejših župnij na današnjem slovenskem Štajerskem, saj je segala od potoka Velke pri Podvelki pa do Brda, iz nje pa so se zlasti v novem veku razvile številne nove postojanke. Od obravnavanega območij so spadali pod Hoče do ustanovitve lokalije pri Magdaleni pri Mariboru v letu, 1788 kraji Betnava, Zgornje in Spodnje Razvanje ter Zgornje in Spodnje Radvanje, po letu 1788 pa so Betna- va in Spodnje ter Zgornj,e Radvanje prišli v sklop nove postojanke.'' Na samem gradu Betnavi pa se prvič omenja njena Marijina kapela leta 1511, ko jo je posvetil lavantin- ski škof Lenart Pewerl (1508—1536). Kapelo so po vsej verjetnosti tedaj, na novo pozidali ali pa vsaj preuredili mogočni Turjačani, te- daj že lastniki gospoščine Viltuša pri Mari- boru.'* Kapela pa je konec istega stoletja po- stala kulturni prostor mariborskih in okoli- ških pripadnikov Lutrove vere." Dasi nas trditev, da je pod imenom živino- rejski dvorec (stabularla cur tis) v RazvanjiU, ki ga omenja listina iz okoli leta 1100 razu- meti Betnavo, prepriča, pa je njen obstoj brez vsakega dvoma dokazan šele za zače- tek 14. stoletja, ko se prvič omenja z imenom »Wintenaw« leta 1319." Zidava dvorca se je ponavadi pripisovala gospodom Winden, lastnikom obsežnih posesti na naših tleh, med katere je sodil tudi grad Negova. To trditev pa H. Pirchegger argumentirano zavrača." Betnava je bila v srednjem veku sedež maj- hne viteške družine, katerih člani so po vsej priliki bili fevdniki gospodov Mariborskih oziroma Viltuških ali pa so bili z njimi vsaj v tesnejših zvezah, saj so od njih prejemali nekaj zemlj,e v fevd ter so nastopali kot pri- če v njihovih listinah. Posamezni člani te družine so v 14. stoletju opravljali pomemb- ne funkcije: Paltram starejši je bil npr. de- želski sodnik v Mariboru, Rudolf deželni pi- sar. V družini je bilo zelo pogosto ime Pal- tram, zato ni nič nenavadnega, da se dvor leta 1363 imenuje Pal tramo v dvor (Paltrams- hof).'* Paltram starejši je prvič izpričan za leto 1338, ko se pojavi kot priča v listini Gottfrieda Mariborskega, nato se mož ome- nja leta 1354'äa in 1361, ko je kupil od Toma- ža Goldinarja šest hub pri Križu pri Maribo- ru." Paltramove sinove Paltrama, Rudolfa (Ruedl) in Veitla (Veytl) srečamo prvič v li- stini iz leta 1367, s katero je Nikolaj, sin de- želnega pisarja iz Maribora Rudolfa in brat Paltrama starejšega, ustanovil pri oltarju sv. Katarine v mariborski župnijski cerkvi us- tanovo, ki so mu jo potrdili njegovi zgoraj 14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 omenjeni nečaki, sinovi njegovega tedaj, že pokojnega-brata Paltrama, listino pa pečati- la njegova brata Konrad (Chuenradt) in Ru- dolf (Ruedolff) ter nečak Paltram.« Paltra- mova brata Konrada in Rudolfa omenja še šentpavelski urbar iz obdobja 1371/72.^"'' Sinovi Paltrama starejšega Paltram, Rudolf in Veitl ter njihov bratranec Rudolf pa se pojavijp ponovno v listini za isti beneficij le- ta 1378." Nekaj: let pred tem, namreč 1372. leta, pa so vsi trije Paltramovi sinovi proda- li Henriku iz konjiške veje Viltuških, nam- reč tistemu, ki si je leta 1351 razdelil dru- žinskoi posest z Viljemom,^^ kmetije in gor- skopravna zemljišča pri Krivcu pri Kam- nici. Listino so izstavili za Gottfrieda Ma- riborskega, ker so namreč del te posesti pre- jeli od Gottfrieda v fevd,^ä pečatila pa sta jo Paltram mlajpi in njegov svak Ulrik Lim- buški.^* Paltrama srečamo ponovno v listini z dne 22. februarja 1390"» in v listini, da- tirani na Betnavi dne 16. maja leta 1391.*^ Okoli leta 1410 in še okoli leta 1446 je dobil neki Paltram z Betnave od šentpavelskega samostana fevde v Melju pri Mariboru.^' Le- ta 1428 pa se v dokumentu pojavi Paltram in njegova žena Katarina Fladnitzer in še neki Kunz, ki jß bil poročen z Gertrudo Ho- leneško (von HoUenegg).*' Rudolf (deželni pisar) Paltram starejši (t pred 1367) Paltram mlajši (še 13Ö1), Rudolf, Veitl (še 1378) (1395 že pokoini)"a ? - Paltram (1410, 1440 ista oseba?) Nikolaj, Konrad, Rudolf (še 1371/72) ? Rudolf (1378) Betnava se pojavi nato> konec 14. in v 15. stoletju v tehle oblikah: 1389 kot »Winte- naw«, torej v enaki obliki kot ob svoji prvi omembi leta 1319, 1393. leta v obliki »Win- denaw«, 1425 in 1472 kot »Wintnaw«, leta 1480 pa v obliki »Winttenaw«.*^ Kdo jje bil za Betnavskimi lastnik dvora, ne vemo. Gotovo je le to, da so bili leta 1542 njegovi lastniki Turjaški, ki so tedaj imeli v svojih rokah viltuško gospoščino, in je Betnava tvorila njen del, pri čemer pa so jo šteli za posebno gospodarsko in upravno enoto. Morda so Turjaški Betnavo dedovali po Viltuških. Zanimivo je, da je imela go- spoščina Viltuš sredi 16. stoletja posest pri Bistrici pri Limbušu in Razvanju, torej v neposredni bližini Betnave. Ko so leta 1471 Viltuški izumrli, so njihove posesti podedo- vali Turjaški, ki so se enako kot njihovi predhodniki Viltuški priznavali kot lastniki Viltuša za šentpavelske fevdnike. Turj^ačani so namreč že v 13. stoletju, še bolj pa v 15. stoletju, sklepali rodbinske zveze s štajer- skim plemstvom. Tako je bila v 15. stoletju sestra Volkarta Turjaškega Elizabeta poro- čena z Erazmom Viltuškim, Volkart pa s hčerjo Viltuškega Barbaro, po kateri so Tur- jačani podedovali Viltuš.*« Vabljivo bi bilo tudi misliti, da so Turjiačani kot mogočni zemljiški gospodje, ki so imeli med drugim v rokah gospoščino Viltuš, h kateri je leta 1542 sodilo 179 podložnih družin, dve sto vi- i nogradov, nekaj dominikalne zemlje ter vse pertinence zemljiške posesti, pridobili Bet- navo tik pred letom 1511, ker so namreč te- daj prezidavali ali pa na novo pozidali ka- pelo in morda tudi grad. Prve podatke o vrednosti betnavske po- sesti in o urbarialni zemlji imamo šele iz le- ta 1542 oziroma 1555. Leta 1542 je gospodar Viltuša in Betnave Wolf Engelbert Turjaški in gospod Sumberški napovedal pri deželi Štajiorski vrednost svoje posesti. Tedaj je bila Betnava s posestmi in z vsem pripada- jočim ocenjena na dve sto funtov, šteli pa so jo za posebno enoto viltuške gospoščine ter jo imenovali pristavo (mairhoff Winth- naw).ä» Imela pa jje 73 podložnih družin v neposredni bližini dvora, večji del pa po va- seh na Dravskem polju. Pri sami pristavi je bilo v treh urbarialnih naseljih v Zgornjem in Spodnjem Radvanju in na Studencih 21 podložnih družin oziroma slaba tretjina, do- bri dve tretjini ali 52 podložnikov pa je bilo v sedmih oziroma osmih urbarialnih naseljih na Dravskem polju: v Brezuli, Podovi, Straž- gonjcih. Zgornjih Jablanah, Dragonjji vasi, Pleterjih in Sentlovrencu. Kot osmo urba- rialno naselje šteje urbar iz leta 1555 Siko- le, medtem ko šteje imen j ska cenitev iz le- ta 1542 podložnike tega naselja kar k Zgor- njim Jablanam.*! Enako šteje isti urbar dva podložnika iz Zgornjega Rad van j a k Spod- njemu. Ce primerjamo število podložnih dru- . KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 15 žin Betnave s številom družin drugih gospo- ščin tistega časa, npr. viltuške, ki je tedaj imela 161 družin, Hrastovca s 360 podložni- ki'^2 in konjiške gospoščine, ki je štela 296 družin,53 ugotovimo, da je šteti Betnavo med manjše zemlj^ke gosposke. K temu pa pri- denimo še, da je imela Betnava v primeri z drugimi gospodi malo dominikalne zemlje in da ni imela gorskopravnih zemljišč, ki jih je imela tedaj npr. viltuška gospoščina kar 310.5* Za Betnavo lahko rečemo, da sicer nje- na urbarialna posest ni bila razsejana na naj- različnejših krajih, vendar pa je bilo v enem urbarialnem naselju v poprečju zelo malo podložnih družin, saj je bilo njihovo najvi- šje število (13). v Dragonji vasi, najnižje (3) v Sentlovrencu, sicer pa v poprečju sedem družin. Betnavska urbarialna posest je bila za ti- sti čas v primeri s posestjo drugih gospoščin na Dravskem polju kaj malo razdrobljena, saj sta prišli na 45 celih hub dve polovični in devet manjših enot, tako imenovanih domcev ali oštatov. Popolnoma nasprotno podobo pa nam, daje urbarialna posest dvora pri Betna- vi sami, kjer so prišle na deset celih kmetij tri polovične in deset domcev. Slednje je pač kaj lahko razložljivo, saj ležijo naselja Stu- denci ter Zgornje in Spodnje Radvanje blizu mariborskega mesta ter ob prometnih poteh, s čimer je bila dana podložnikom možnost za- služka tudi zunaj agrarnih dejiavnosti, tako od obrti, trgovine, tovorništva in dninarstva ter še od različnih drugih neagrarnih dejav- nosti. Leta 1555 je imela Betnava 79 gospo- darskih enot, od česar je bilo 55 celih kme- tij, pet polkmetij in 19 domcev. Posebej pa moramo šteti še dva mlina pri Sikolah in Stražgonjcih, ki sta po vsej, priliki stala ob Polskavskem potoku. Urbar nam beleži tudi nekaj njiv, ki so jih hasnovali podložniki Betnave ter drugih zemljiških gosposk in s katerimi so si izboljšali svoj gospodarski po- ložaj. Kmetije betnavskih podložnikov so bi- le leta; 1542 brez upoštevanja vrednosti živi- ne po posameznih vaseh v skupni vsoti oce- njene takole: v Sentlovrencu 28 funtov, Ple- terjih 85, Dragonji vasi 223, Zgornjih Jabla- nah 449 funtov in 30 krajcarjev, Stražgonjcih 68 funtov, Podovi 50, Brezulah 58, Spodnjem Radvanju 67, Zgornjem Radvanju 87 in na Studencih 73 funtov. Dokaj) različna ocenitev posameznih kmetij iste kategorije nam da sklepati, da so se betnavske kmetije močno razlikovale med seboj tako po svoji velikosti kot tudi kvaliteti. Iz dajatev podložnikov zemljiškemu gospo- du lahko sklepamo tudi o njihovi gospodar- ski dejavnosti, vendar pa to le v določeni meri, upoštevati namreč moramo, da je ob prehajianju naturalnega gospodarstva na de- narno prešla tudi naturalna renta v denarno, kar je občutno vidno predvsem tam, kjer so podložniki imeli možnost prodaje svojih pri- delkov, tj. zlasti v bližini mest in ob pro- metnih poteh. Dajatve betnavskih podložni- kov nam kažejo, da je bila njihova primar- na gospodarska dejavnost poljjedelstvo in da so zlasti na rodovitnem Dravskem polju pri- delovali veliko žita vseh vrst, zlasti rži, ovsa in pšenice. Dajatve v kokoših in jajcih kot redni dajatvi skoraj vseh betnavskih pod- ložnikov kažejo na intenzivno kokošerejo podložnikov. Imenjpka cenitev iz leta 1542 pa nam beleži tudi vrsto živine in število glav, ki jih je redila posamezna kmetija. Iz nje je razvidno, da so podložniki v precej- šnji meri gojili govedo in konje ter praši- če, ponekod pa tudi ovce in koze. Betnavske družine so imele v poprečju po štiri glave govejie živine oziroma po 2,5 volov, po ene- ga konja ter po štiri prašiče. Najmanj glav goveje živine, zlasti še volov, je prišlo na posamezno podložniško družino na območju okoli Betnave, kjer je bilo precej podložni- kov z manjšimi gospodarskimi enotami, pač pa jie bila za to območje značilna intenzivna konjereja. Drobnico, ovce in koze je gojilo le nekaj podložnikov pri Podovi, Brezulah in Zgornjem Radvanju. Vrednost živine je bila po posameznih betnavskih urbarialnih nase- ljih v skupni vsoti leta 1542 ocenjena tako- 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 le: v Sentlovrencu 32 funtov, Pleterj|ih 189 funtov in 30 krajcarjev, Dragonji vasi 282 funtov in 10 krajcarjev. Zgornjih Jablanah 462 funtov in 20 krajcarjev, Stražgonjcih 76 funtov, Podovi 131 funtov in 15 krajcarjev, Brezulah 86 funtov, Spodnjem Radvanju 84, Zgornjem Radvanju 65 funtov in 30 krajcar- jev ter na Studencih 20 funtov. Medtem ko so pri sosednjih zemljiških gosposkah in nji- hovih podložnikih predstavljiali važno gospo- darsko postavko tudi vinogradi, pa je bila sa- ma graščina tedaj brez njih, izmed njenih podložnikov pa so imeli le trije pri Zgornjeni Radvanju svoje hubne vinograde, ocenjene na 38 funtov. S tem pa seveda ni rečeno, da betnavski podložniki niso imeli vinogradov, last drugih zemljiških gosposk, ki so jjh ha- snovali kot sogorniki po gorskem pravu. Dajatve betnavskih podložnikov na račun velike in male pravde so predstavljale kaj pisano lestvico dajatev. Podložniki so dajali denar, od žit rž, oves, pšenico in proso, od živali jagnjeta in ovce, kokoši, piščeta in ko- pune, nato še jajca in daj,atve, ki so zahte- vale že neko domače delo, tako sir, povesme lanu in kruh. Denarnim dajatvam so bili za- vezani vsi podložniki brez izjeme, rž, oves, lan, kokoši in jajca so oddajali skoraj vsi podložniki na Dravskem polju razen tistih v Stražgonjcih, kjer so hasnovaici domcev od- dajali le denar. Med posameznimi vasmi opa- zimo majhne razlike le v višini dajiatev, si- cer pa so bili betnavski podložniki v istem ur- barialnem naselju, kot je bilo to skoraj pra- vilo tudi za podložnike drugih zemljiških go- sposk, za enako kategorijo gospodarske eno- te zavezani enakim dajatvam.^s y nekaterih urbarialnih naseljih nastopata kot dajatev tu- di še zdrob in kruh, pšenica le v Zgornjih Jablanah in Sikolah, sir pa le v prvem nase- lju. V Spodnjem in Zgornjem Radvanj,u so podložniki oddajali žito, kokoši in jajca, sa- mo v Zgornjem pa si-ečamo kot dajatev še drobnico. Izrazito denarnim dajatvam pa so bili zavezani podložniki na Studencih. Naj omenimo, da so tista naseljia na Dravskem polju, ki so oddajala kokoši, bila dolžna da- ti o pustu tako imenovane pustne, o božiču pa božične kokoši. Posebnim dajatvam pa sta bila zavezana hasnovalca mlinov, saj je mlin pri Sikolah dajal letno po 10 krajcarjev in dva kopuna, oni pri Stražgonjcih pa 30 kraj- carj,ev in 24 škafov prosa. Kot tipično da- jatev za podložnike na Dravskem polju naj navedemo primer za Sikole, kjer je kmetija dajala letno po 6 krajcarjev, 3 škafe rži, ena- ko mero ovsa, 2 povesmi lanu, enako števi- lo kokoši, pustno in božično kokoš ter 20 jaj|C. Podložniki na Dravskem polju so svoje dajatve v žitu oddajali praviloma v maribor- ski meri (nad 80 1),^« le Pleterje in Dragonja vas sta imeli svoji lastni meri, katerih veli- kost pa ni navedena. Ni pa povedano, s kak- šno mero so merili žito podložniki okoli Bet- nave. Betnava je imela razmeroma zelo malo do- minikalne zemlje, ki se je razprostirala oko- li gradu samega, le kasnejši viri nam bele- žijp večje gozdne komplekse na Pohorju, za- radi katerih je med Betnavo in sosednjimi gosposkami (framsko in polskavsko gospošči- no) prihajalo do sporov in tožb. Betnava si je na delu Pohorja nad Radvanjem in na rav- nici pod njim delila s sosednjo najmočnej- šo limbuško gospoščino pravico do nizkega lova, v tamkajišnjih potokih pa pravico do ri- bolova.^' Med pravice Betnave štejemo tudi pravico do pobiranja desetine, ki si jo je de- lila s hoško župnijo. Tako je prejemala tret- jino žitne in prosene desetine ter desetine od kokoši in gosi v Zlatoličju na Dravskem po- lju in od osemnajiStih kmetij na Pohorju, od katerih je prejemala tudi desetino od jag- njet.58 Se v istem letu, ko je bil zabeležen naš urbar, se pravi leta 1555, je prišla gospoščina Viltuš skupaj z Betnavo v roke novega go- spoda. Tedaj je namreč Wolf Engelbert Tur- jiaški prodal za 17.000 goldinarjev grad in go- spoščino Viltuš (okoli 180 podložnih družin in nad 250 vinogradov) z vsemi pravicami, sodstvom, lovom in ribolovom ter s fevdni- mi pravicami nad farama Polskavo in Sent- lovrenc na Dravskem polju ter Betnavo svo- jemu svaku Luki Szekelyu ter mu izročil ur- bar. Betnava pa je bila v rokah Szekelyev le do 1585, ko jo je Lukov sin Mihael prodal Maksu Kienburgu (Max von Khuenburg), ta pa leta 1587 Wolfu Viljemu baronu Herber- steinu. Istega leta pa je Herberstein od'Szek- elyja kupil tudi Viltuš. Tako jß Betnava pri- šla zopet v roke gospodarjev Viltuša, sedaj družine Herbersteinov.^" Konec 16. stoletja je Betnava igrala po- membno vlogo v protestantizmu Maribora in njene okolice, saj so bili Herbersteini navdu- šeni pristaši nove Lutrove vere ter so si na svojem gradu na Betnavi uredili pravo lute- ransko dušnopastirsko postajo. Pristašem nove vere so dali na voljo svojo grajsko kapelo, kasneje pa zemljo za zgraditev nove kapele, za predikanta potrebnih stavb in za ureditev po- kopališča. Leta 1587 je imela postaja že svo- jega predikanta, ki so ga vzdrževali prote- stantski plemiči z bližnjih gradov, deloma pa tudi mariborski meščani luterani. Pristaši no- ve vere so priskrbeli tudi sredstva za posta- vitev nove kapele, ker je grajska očitno za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 17 radi vedno večjega števila vernikov postala pretesna, za ureditev pokopališča, na katerem SO pokopavali svojce, saj| je bilo na katoli- ških pokopališčih prepovedano pokopavati lu- terane, končno pa še za ureditev hiše za, pre- dikanta in postavitev šolske stavbe oziroma mežnarije. Leta 1600 pa iß protireformacijska komisija uničila vse protestantske stavbe in razrušila pokopališče, na njegovem mestu pa dala postaviti vislice.'" Herberstein je dal po- kopališče ponovno obdati z zidom ter se je v listini z dne 20. junija 1600 zavezal zase in za svoje naslednike, da bo v primeru, če bo- do za luterance nastopili lepši časi, ponovno odstopil zemljišče za ureditev luteranske po- staje.'! Protestantje so svoje umrle na Betna- vi pokopavali vsaj še do leta 1627, na kar kažejo tamkaj, najdeni nagrobniki.*^ Leta 1621 je bil lastnik Betnave Wolf Kri- štof Herberstein, naslednje leto pa je prišla v roke Vida Sigmunda iz iste družine,*' ki je le- ta 1629 kupil tudi gospoščino Zgornji Mari- bor; to je leta 1641 kupil gospod gospoščine Spodnjega Maribora Jurij baron Khiessl, grof Kočevski, od Gottfrieda von Stübicha, dedi- ča omenjenega Vida Sigmunda Herberstei- na.'* V istem stoletju je prišla Betnava sku- paj z Viltušem v roke Sigmunda Katzianerja, ki je Betnavo leta 1677 prodal Janezu Jako- bu grofu Khiesslu, ta jo j;e združil s svojo spodnjemariborsko gospoščino (Burg Mar- burg). Nato sta obe mariborski gospoščini skupaj z Betnavo in z vsem pripadajočim prišli v last družine Zwickel, katere eden, namreč Janez Jakob baron Zwickel, je bil Khiesslov adoptivni sin, čigar premoženje je podedovala njegova hči Marija Eleonora gro- fica Ursini-Rosenberg. Leta 1686 je bila Bet- nava združena z gospoščino Gromberkom, ki jo je kupil Janez Jakob grof Khiessl dve leti za Betnavo, torej leta 1679.*'^ Grad Gromberk je stal uro hoda iz Zgor- nje Polskave proti Smartnemu na Pohorju ter je začel propadati že po letu 1635, ko so se gospoščini uprli njeni podložniki in ga os- vojili ter razrušili, nato gradu niso več po- pravljali, ostala je le pristava pri grajpkih razvalinah. Ko so si sinovi Sigmunda Diet- richsteina, lastnika gospoščine, leta 1671 raz- delili zapuščina po očetu, je bila le-ta sestav- ljena iz enot Spodnji in Zgornji Gromberk. Sinovi so leta 1673 začeli z razprodajo pose- sti in Zgornji Gromberk je, kot smo že ome- nili, kupil leta 1679 grof Khiessl.«* S tem da sta še Betnava in Gromberk prišla v roke lastnikov mariborskih gospoščin, so njeni lastniki imeli leta 1686 v rokah obsežne po- sesti, ki so jih sestavljale tele enote: gospo- ščina Zgornji Maribor z imen jem Fahrenberg pri Gradcu (davčna osnova 214 funtov), Bet- nava z Gromberkom (112,5 funta), imenje Statenberg (10 funtov), gospoščina Spodnji Maribor (443 funtov) ter Freudenau (v Črn- cih) (100 funtov)."' Vse to premoženje je leta 1727 dedoval Franc Jakob grof Brandis. Leta 1746 je posest prišla v roke Henrika grofa Brandisa in v njpgovem času je štel Grom- berk 122 podložnikov ter 15 sogornikov."^ V tem času, namreč leta 1784, je bila Betnava prezidana v f lorentinskem poznobaročnem sti- lu ter si je jemala vzor po takratni dunajski dvorni arhitekturi.«' Prejšnji dvorec je bil v 17. stoletju, ko ga je upodobil G. M. Vischer, renesančna graščina z ogelnimi stolpi ter mu je zaradi svojievrstne podobe šlo posebno me- sto med tedanjimi štajerskimi gradovi.'" Da- našnja poznobaročna stavba je obdržala isti sistem členitve glavnega trakta ter njemu podrejenih stranskih traktov. Ima razgiban balkon, ki sloni na štirih kompozitivnih ste- brih, v trikotnem čelu vidimo škofijski grb iz leta 1863 ter kot okras še putta) z vrtnar- skim orodjem.'' Z letom 1786 je postal last- nik vseh posesti Henrikov bratranec Ivan grof Brandis, ki jß leta 1794 dokupil še ime- nje Bukovec severno od Slovenske Bistrice, ki pa je bilo priključeno Gromberku.'^ Leta 1822 je bila gospoščina Gromberk vključena v Betnavo, kjer je bil tudi sedež uprave za Betnavo in Gromberk z njemu pri- druženim Bukovcem. Enota Gromberk z Bu- kovcem je imela leta 1822 velike gozdne komplekse na Pohorj|U ter podložnike v dese- tih urbarialnih naseljih ter urad Bukovec, ki je imel 36 podložnikov.'* Gospodarska in upravna enota na Betnavi pa je imela istega leta podložnike in sogornike v 23 uradih predvsem pod vzhodnim Pohorjem, sogorni- ke pa v prvi vrsti severno od Maribora, in to v uradih: Laznica, Bistrica pri Limbušu, Pobrežje, Gorica, Orehova vas, Pekre, urad Pohorje, graščinski urad (podložniki! v nepo- sredni bližini Betnave), Kungota, Šentilj, Ro- čica, »Adriachberg«, Cvajnik, Lajteršperk, Počehovski vrh. Vinarje, »Weissenweg«.'* Rošpoh, Urban, Ranca, Košaki in Sojpa. Bet- nava je imela tudi dve tretjini vinske dese- tine pri Radizelu, Slivnici, Creti, Karlbergu pri Creti, Polani, Medvedcih, Zafoštu, Reki pri Hočah in pri Razvanju.'" Klement grof Brandis, ki je leta 1813 po- stal lastnik Betnave, je imel na gradu slo- vito galerijo slik, dela znanih mojstrov ali pa stvaritve čopiča učencev svetovnih moj- strov, saj se nekaj del pripisujio šoli Albreh- ta Dur er j a, Rubensa, van Dycka, Paola Ca- liarija Veronese in Michelangela da Caravag- gia. Avtor popisa je hvalil lastnika Betnave, 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ki je omogočil vsakemu obiskovalcu ogled te znamenite zbirke, ki je štela 130 del, raz- porejenih v štirih sobanah. Dela so obsegala portrete, podobe z nabožnimi in mitološkimi motivi, alegorije, krajine in še drugo. Sicer pa jie bila sredi prejšnjega stoletja tudi vsa grajska okolica čudovito urejena z umetnimi parki, alejami, eksotičnimi drevesi in ribni- kom.'* I Leta 1863 je prišla Betnava v last lavan- tinske škofije, ki je malo pred tem, namreč 1859, prenesla svoj sedež iz St. Andraža v Labotski dolini v Maribor. S tem so za sko- tijo njena poslopja v St. Andražu postala nepotrebna, posest na Koroškem pa odročna. Zato je škofija z dovoljenjem vlade proda- la za 150.000 goldinarjev poslopja v St. An- dražu in posest St. Andraž in Thum jezui- tom. Pred 31. januarjem 1863 so jpzuiti že plačali škofiji svoj prvi obrok 50.000 goldi- narjev, za kolikor so bila ocenjena škofij- ska poslopja v St. Andražu. Škofija naj bi to vsoto uporabila za nakup* zanjp potrebnih poslopij v Mariboru, za nakup posetsti v Košakih ter za dotacijo mariborskim teološ- kim profesorjem. Na ostali znesek pa jjc bila škofija pripravljena s terjatvijo počaka- ti, dokler ne bi našla ugodne priložnosti za nakup posesti na Štajerskem." Do nakupa Betnave pa je prišlo takole. Drugorojieneo Klementa grofa Brandisa Erik je stopil v je- zuitski red ter se odpovedal dediščini. Tako je postal njegov brat prvorojenec univerzal- ni dedič po očetu Klementu, ki je volil je- zuitskemu redu 100.000 goldinarjev za na- kup stavbe za redovno hišo, po možnosti na Tirolskem. 20. julija 1863 pa je bil sklenjien dogovor med Antonom grofom Brandisom in lavantinskim škofom Jakobom Mihaelom Stepišnikom, po katerem je Anton škofu prepustil Betnavo ter vinograd pri Zgornji Kungoti, namesto da bi plačal redu dolžnih 100.000 goldinarjev. Tako je škofija dobila posest na Štajerskem, jezuitom pa je izbri- sala preostali dolg.'* V last škofije pa) je pri- šla le Betnava brez gromberške posesti, ki 3,6 ostala v rokah grofa Antona. Leta 1878 so Gromberk z Bukovcem upravljali z gradu Slivnice, ki je tedaj bila v rokah grofov Brandisov." K Betnavi je leta 1885 sodilo 361 ha! zem- lje, od česar je odpadlo nad polovico, se pra- vi 180 ha na gozd, vrtov in njiv jie bilo 60 ha, približno enako (58 ha) je bilo travnikov, 39 ha vinogradov, 16 ha pašnikov, 7 ha travni- kov s sadnim drevjem in 1 ha zazidalne po- vršine. Betnava j,e veljala za letno reziden- co lavantinskih škofov ter je po stanju iz leta 1904 imela svojo upravo na gradu sa- mem, ki sta jo vodila upravitelj posesti in njegov pomočnik, imela pa je tudi svojega maj er j a in vrtnar j|a. H gradu sta sodili še dve pristavi, ki ju je opravljal po en majer, in sicer v Košakih in pri Hočah.*" Graščinski gozdni revirji so se tedaj razprostirali na Pohorju in vzhodno od Maribora, pri Betna- vi, Zgornjem in Spodnjiem Radvanju, Gre- ti ter pri Celestrini in Meljskem hribu. Po- datek iz leta 1904 nam izkazuje za okoli 60 ha manj posesti kot leta 1885: 2 ha zazidalnih površin, okoli 16 ha vrtov, okoli 69 ha njiv- skih površin, 61 ha travnikov, okoli 24 ha KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 19 pašnikov, blizu 30 ha vinogradov, ostalega pa nad 97 ha. Tedaj je imel vojaški erar v zakupu blizu 6 ha travnikov in njivskih po- vršin.** Leta 1941 je nemški okupator Betnavo la- vantinski škofiji odvzel in jo 19. decembra istega leta dodelil štajerski domovinski zve- zi.*- Betnava je postala tako imenovana višja agrarna uprava (Obervenvaltimg Windenau), h kateri so poleg Betnave same sodili še tri- je agrarni obrati (Betriebe):*^ obrat Betnava 224,52 ha zemlje, obrat graščine Radvanje (Betrieb Rotwein) na Zgornjem Radvanju s 111,69 ha, Rogoški dvor (Rogeishof) pri Ho- čah s 168,72 ha in hošlka nadarbinska zemlja s 31,93 ha zemlje.** Iz prvega leta okupacije naj omenimo tudi sabotažno akcijo, ki jo je na Betnavi izvedel znani predvojni napredni politični delavec Martin Greif-Rudi, kovinostrugar, doma iz Zgomega Dupleka pri Mariboru. Ko je nam- reč ta na večer 8. avgustai odhajal v Pohor- sko četo, je ha Betnavi podtaknil ogenj, ki je uničil senik in strojno lopo ter približno 10.000 kg sena in razno poljedelsko orodje.*' Omenimo naj tudi, da so Nemci kot na gradu Svečini tudi ha Betnavi na tridnevnem teča- ju pripravljali nemške učitelje za delo na šo- lah na Spodnjem Štajerskem, in tako je pr- vi transport teh učiteljev prispel na Betnavo že 23. aprila 1941.*« Z osvoboditvijo leta 1945 je postala Betna- va last splošnega ljudskega premoženja, iz posesti je bila organizirana zadruga, danes pa ]e Betnava last Agrokombinata Maribor, eno- te Race. OPOMBE '. Pahič, Maribor v prazgodovini, CZN XXXIX, 1968, str. 14. — 2. Idem, Maribor v rimski dobi, CZN XLI, 1970, str 159 si. — 3. Fr. Ko6, Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njenem veku (nadalje Gradivo) II, Ljubljana 1906 št. 478, str. 380. — 4. J. Koropec, Zemljiške go- spoščine med Dravogradom in Mariborom do konca 16. stoletja, Maribor 1972, str. 15. — 5. »in Marchia trans fluvium Draiwam hoc sui iuris predium Razwei id est stabularium curtim ex hac parte torrentis cum reliqua medietate op- piai adiacentis nec non et villam Hunoldisdorf cum omnibus ad hec rite pertinentibus ... post- modum etiam his addendum, donee C höbe com- pleantur non ad quantitateni dimensionis agro- rum sed pro numero curtU.um atque degentium in villa virorum.« (Gradivo III, št. 408, str. 241) — 6. Gradivo IV; št. 22. str. 13. — 7. J. Koro- pec, Srednjeveški Pohorski dvor (nadalje Pohor- ski dvor). Kronika XVIII, 1970, str. 76. — S. Ibidem. — 9. J. Zahn, Ontsnamenbuch der Steier- mark im Mittelalter, Wien 1893, str. 403. — 10. X Koropec, Zemljiške gospoščine, str. 403. — 11. J. Zahn, Ortsnamenbuch, str. 398. — 12. Gradivo IV, št. 222, str. 125. — 13. J. Zahn, Ortsnamen- buch, str. 105. — 14. Pohorski dvor str. 76. — IS. .1. Zahn, Ortsnamembuch, str. 48. — 16. Ibidem — 17. Pohorski dvor, str. 76. si. — 19. Pohorski ski dvor, str. 77. —, 20. H. Pirchegger, Die Un- tersteirmark in der Geschlichte ihrer Herr- schaften und Gülten, Städte und Märkte, Mün- chen 1962 (nadalje Untersteiermark), str. 107— 108. — 21. Fotokopija mariborske mestne knjige II, fol. 201' v Pokrajinskem arhivu v Mariboru (PaM). — 22. Pohorski dvor, str. 78. — 23. Prim. J. Mlinaric, Mariborska župnija do leta 1600, CZN XLIV, 1973, str. 242. — 24. Fotokopija ma- riborske mestne knjige III, fol. 281 (PaM). — — 26. Gradivo IV, št. 222, str. 125. — 27. Gra- divo IV, št. 648, str. 328 — 28. Gradivo IV, št. 22, str. 13. — 29. Pohorski dvor, str. 76. — 30. Prim. J. Richter, Inkorporacija in prodaja ma- riborske župnije, CZN XLIII, 1972, str. — 31. Ign. Orožen, Das Bisthum und die Diözese La- vant I, Marburg 1875, str. 2B8. — 32. Fr. Kova- čič. Zgodovina lavantinske škofije (1228—1928), Maribor 1928, str. 77. — 33. Ign. Orožen, Das Bisithum, str. 281 si. — 34. Prim J. Mlinaric, Gospoščina Viltuš pri Mariboru po urbarju iz leta 1588, CZN XLIII, 1972, str. 224. — 35. Glej opombo št. 60. — 36. J. Zahn, Ortsnamenbuch, str. 502. — 37. Untersteiermark, str. 105 in 50. — 38. Un- tersteiermark, str. 105. — 38a. Notizenblatt der Akademie Beilage zum Archiv für Kunde öster- reichischer Geschichtsquellen I, 1851, št. 42, str. 337. — 39. Ibidem. — 40. Fotokopija maribor. ske mestne knjige II, fol, 155' (PaM). — 41. Prim. J. Mlinaric, Benefici j i v mestu Mariboru do konca 16. stoletja, CZN XLIV, 1973, str. 75— 76. 40a. W. Fresacher, Die Mittelalterlichen Stiftsurbare Kärtens. Die mittelterlichen Ur- bare des Benediktinerstiftes St. Paul in Kärn- ten II, Wien 1968, str. 250, 251, 254, 256. — 41. Fotokopijai mariborske mestne knjige II, fol. 158 (PaM). — 42. Untersteiermark, str. 26. — 43. Ibi- dem, sitr. 105. — 44. Ibidem, str. 106. — 44a Te- daj je izdal Paltram (Paltram von Windenaw) zadolžnico Židu Efferleinu iz Ljubljane, pre- bivaj očemu v Mariboru (Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku IX, 1964, št. 43.) — 45. Ibidem. — 46. H. Pirchegger, Die Herrschaft Marburg, ZHVS XLIII, 1952, str. 50. — 47. Un- tersteiermark, str. 106. — 47a. Monumenta hi- storica ducatus Carinthiae X, st. 1015, str. 322. — 48. J. Zahn, Ortsnamenbuch, str. 502. — 49. A. Kaspret, O podelitvi deželnega maršalstva na Štajerskem 1. 1560, CZN I, 1904, str. 5. — 50. Imenjska cenitev iz leta 1542 za gospoščino Vil- tuš (Auersperg) v SLa 3/19. — 51. Prepis viltuS- kega urbarja iz leta 1555, ki ga hrani Avstrijska narodna biblioteka na Dunaju (Kod. 13996, Suppl. 1719), mi je ljubeznivo posredoval dr. J. Koropec. — 52. J. Koropec, Srednjeveški Hrastovec, CZN XLIV, 1973, str. 59. — 53. J. Koropec Srednje- ve.ško konjiško gospostvo, CZN XLIII, 1972, str. 6. — 54. Prim. J. Mlinaric, Gospoščina Viltuš, str. 247. — 55. Prim. P. Blaznik, Zemljiška go- 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 spostva V območju freisinške dolenjske posesti, Razprave IV/6, Ljubljana 1958, str. 68. — 56. R. Baravalle, Zur Geschichte der steirischen Masse, ZHVS XXIX, 1935, str. 67. — 57. Arhiv opatije St. Pavel na Koroškem 64/377 in 123/484. — 58. Ing. Orožen o. c, str. 313. — 59. Unter- steiermark, str. 106. Prim. J. Mlinaric, Gospo- ščina Viltuš, str. 225—226. — 60. Ing. Orožen, o. C. str. 319^—341. O betnavski luteranski postaji za čas ok. 1570—^1600 hrani 2 fascikla (neurejena) SLa (M. št. 132). —i 61. Prepis listine iz 19. stol. v zbirki listin v SLa. — 62. Ing. Orožen, o. c, str. 341. — Prim. J. Richter, Maribor v refor- macijski dobi, CZN XLV, 1974, 89—105. — 63. Orig. perg. listina z dne 24. aprilai 1621 v zbirki listin v SLa. — 64. Untersteiermark, str. 21. H. Pirchegger, Die Herrschalf Marburg, str. 48. — 65. Untersteiermark, str. 21. — 66. J. Konopec, Srednjeveška Gromberška gospoščina, ZC XXIII, 1969, -str. 275—282. — 67. Untersteier- mark, str. 21. — 68. Ibidem, str. 123. — 69. J. Curk, Maribor (Urbanistično-gradbeni zgodovin- ski oris) II, CZN XXXIX, 1968, str. 98. — 70. N. Šumi, Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966, str. 99. — 71. J. Curk, o. C, str. 98. — 72. H. Pirchegger, Die Herrschalf Marburg, str, 48. — 73. C. Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon von Stey- ermark I, Gratz 1822, str. 620 in 174—175. Prim. Herrschaif Grünberg (1822), Schuber 1, Heft 9 v SLa. — 74. Ledinsko ime za del območja vzhodno od Račjega dvora pri Mariboru (Kat. mapa Krčevina iz 1. 1824). — 75. C. Schmutz, Historich Topographisches Lexicon von Steyer- niark IV, Gratz 1823, sitr. 369—370. — 76. Opis, nastal med leti 1846 in 1863 v SLa, Handschrift Nr. 738; Prim. R. G. Puff, Marburg in Steier- mark, seine Umgeburg, Bewohner und Geschi- chte I, Graitz 1847, 161—163. — 77. Koncept pisma z dne 31. januarja 1863 v Škofijskem arhivu v Mariboru. — 78. C. v. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich XI, Wien 1864, Str. 371—372. — 79. J. A. Janisch, Topo- graphisch-statistisches Lexikon von Steiermark III, Graz 1885, str. 1337. — 80. Pristava pri Ho- čah, imenovana »Zellerhof«. — 81. Schematismus der Herrschaften und Güter in Steiermark, Brünn 1904, str. 134. — 82. Fond: Državni komi- sar za utrjevanja nemštva na Spodjem Štajer- skem, urad Maribor, Seznam zasežene posesti na Štajerskem, v arhivu Muzeja narodne osvobo- ditve v Mariboru. (Za te in naslednje podatke se zahvaljujem L. Peniču, višjemu kustosu ime- novane ustanove). — 83. Seznam višjih gospo- darskih uprav na Štajerskem, ibidem. Prim. T. Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Slo- veniji v letih 1941—1945, Maribor 1968, sitr. 679 si. — 84. Seznam višjih gospodarskih uprav na Štajerskem, ibidem. — 85. Prispevki za zgodovi- no delavskega gibanja 1961, št. 1—2, str. 249— 250. Fr. Filipič, Prvi pohorski partizani, Mari- bor 1965, str. 142-^144. — 86. Der Aufbau des Schulwesens in der Untersteiermark, Graz 1941, Str. 38—39. ROGAŠKI ZDRAVILNI VRELCI V 16. STOLETJU* RUDOLF LESKOVAR j Doslej je veljal za ustanovitelja zdravilišča Rogaška Slatina grof Peter Zrinjski. Ko je bil leta 1665' na območju rogaških vrelcev na lovu so mu kmetje svetovali, naj pije zdra- vilno vodo zaradi obolelih jeter. Videti je, da mu je to zdravilo zelo pomagalo, saj se je glas o zdravilnosti vode začel naglo širiti. Ze nekaj let pozneje poročajo o tej vodi zdrav- niki iz Gradca, Leobna in Dunaja. Veriga sklenjienih zgodovinskih podatkov o naših vrelcih se od tedaj ne prekine več. * Dragima profesorjema ing. Josipu Badu in dr. Adolfu Režeku v spomin na dolga leta skup- nega uspešnega dela. Iz podatkov, ki sem jih zbral v zadnjem ča- su, pa sklepam, da je zgodovina rogaških vrelcev vsaj 100 let starejša.^ Iz dobe, preden se je pojavil grof Zrinjski ob vrelcih, imamo vsega tri podatke o vrelcih. Prvi zgodovinski podatek je analiza rogaške slatine, ki jo je opravil slavni alkimist. L. Thurneysser' in rezultat priobčil v Frankfurtu na Odri leta 1572. V prevodu se glasi: Na Koroškem v predelu Ptujia / proti pol- dnevu in staremu mestecu Celju, ki leži ok- rog 5000 korakov od tod je izvir prekipeva- joče vode, ki vodi s seboj: 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 1. Najstarejša analiza rogaške mi- neralne vode, ki jo je napravil leta 1572 L. Thurneysser . Ta voda vsebuje v polni meri subtilitete in kovine / in je tudi v moči in čednosti / kakor je zapisano v 6. knjigi 25. poglavju. Izvira med Varaždinom in Ptujem. Kakor vidimo, je to analiza alkimista. Trajna zasluga Thurneysserja je, da je uve- del sistematski postopek pri kemični analizi voda. Rezultate je zbral v knjigi »Pison. Das erst Theil von kalten (warmen) minerischen und metalischen Wassern«, ki je prva knjiga o zdraviliščih (»Bäderbuch«) sploh. Vprašamo se kako je prišla analiza rogaške slatine tako zgodaj v družbo najbolj znanih evropskih vo- da? Drugi zgodovinski podatek iz dobe pred gro- fom Zrinjskim je opis geografskega položaja naših vrelcev v knjigi »Neuw Wasserschatz«, ki je izšla 1584 v Frankfurtu ob Majni in jo je napisal zdravnik doktor Tabernaemonta- nus.* V prevodu se mesto glasi takole: O štajerskem kislem vrelcu, o njegovi moči in učinku. — Na Štajerskem ne daleč od 2. Lokacija rogaških vrelcev v knjigi »Neuw Wasser- schatz«, v kateri je navedel 1584 Tabemaemontanus takrat sloveče vrelce Rajhenburga / imajoi tudi neki kisli vrelec / ta naj) ima v sebi duhovne subtilitete črnega gorskega žvepla / vitriola in opermenta / in naj bi bil za pitje neužiten, toda za zunanje okvare / garje / lišajp in kožna znamenja naj bi koristil: Ker pa mi je ta vrelec neznan / bom tistim naročil / da o tem pišejo / ki nje- govo pravo vsebino razumejo in poznajo. Ce gre pri knjigi »Neuw Wasserschatz« za opis krajev z zdravilnimi vodami, potem se pri čitanju začudeno vprašamo, zakaj Taber- naemontanus sploh navajia ta »Sauwer- brunn«, ki mu je, kot pove, osebno neznan. Vzrok za to mu je utegnilo dati prepričljivo pripovedovanje drugih o kakovostih omenje- nega vrelca. Tako stojita ta dva zgodovinska podatka zase brez medsebojne povezave in nerazumljiva. Thurneysser^ je bil rojen leta 1530 v Ba- slu, kjer se je seznanil z alkimijo. Sicer pa je bil zlatar. Leta 1558 ga najdemo kot vodjo rudnikov srebra na Tirolskem, nato jjO bil anatom v Innsbrucku. Med leti 1560—1566 je mnogo potoval, bil je tudi na Slovenskem leta 1568.« Pozneje je bil na dvoru branden- burškega volilnega kneza (1569—84), ki se mu je zelo prikupil; uredil mu je tiskarno, varilnico galuna, steklarno in tovarno stekle- nic. Udejstvoval se je tudi kot zdravnik, kot tovarnar zdravil in kot alkimist. Postavljal jie horoskope in je moral naposled leta 1584 zbe- žati, osumljen kot zaklinjevalec duhov, v Ita- lijo, kjer si je, obubožan, leta 1590 sam vzel življenje. Za naše razmišljjanje sta važna dva podatka o Thurneysserju. Bil je zelo spreten, iskal je družbo najvišjih krogov in se je v njih odlično uveljavljal. Tako je bival, pre- den je šel v Berlin, nekaj časa tudi na dvoru avstrijskega nadvojvode Ferdinanda L' Bil je vnet privrženec Paracelsusa, čigar nazore je prav zaradi svojih visokih zvez uspešno širil. Ta ugotovitev bo še važna pri naših poznejših zakljiUČkih. Trenutno mi še ni uspelo priti do biograf- skih podatkov o Tahernaemontanusu. Iz me- 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 S. Leonhard Thuraeysser zum Thum (1530—1590), slavni i alkimist i ni razpoložljivih virov* je razvidno, da je de- loval kot zdraviliški zdravnik v Bad Schwal- bachu v Porenju, nedaleč od Wiesbadena. Bil je namreč zapleten v zadevo »čudežnega na- vala« (Wundergeläuf). v Bad Pyrmontu: Leta 1556, ko se je pojavil komet, kakor je poročal kronist Bunting, so navalili desettisoči iz vseh krajev Evrope v Pyrmont, kar j|e povzročilo najtežjo zadrego oblasti glede reda, prehrane in prenočevanja. Toda že prihodnje leto je ni bilo več. To kronist pripisuje božji kazni, ker je bil tam umorjen neki grof. Pisatelji Raabe pa pripisuje padec števila gostov »poklicni zavisti vrelčnega zdravnika v Schwalbachu, mojstra Tabernaemontanusa, po nemško Schenkenberga, ki je dal tiskati sramotilni spis zoper vrelec, v katerem je odurno trdil, da vsebuje »sveta voda« v Pyrmontu pač do- volj avripigmenta, arsenika in podganjpga strupa, da bi mogla spraviti človeka na drugi svet, toda prav ničesar, kar bi utegnilo vrniti bolniku zdravje.« Njiegova slika, ki sem jo zasledil,' je obrob- ljena z napisom: »Medicinae doctor et archia- ter palat. Jacobus Theodorus Tabernaemonta- nus«. Pilatium, iz katerega je nastala nemška beseda Pfalz, označuje nemško kneževino ob Reni, kamor sta spadali tudi nemški mesti Worms in Speyer. Torej je bil naš Taber- naemontanus archiater, tj. osebni zdravnik palatinskega grofa. Ti grofje so postali volil- ni knezi že v 14. stoletju. Tako v Wormsuj — tu je bil Tabernaemontanus, kakor je na- tiskano na prvi strani knjige Neuw Wasser- schatz »Medicus Ordinarius« — kakor v Spe- yerju pa so bili v 16. stoletju nemški državni zbori.'" Na teh zborih so sodelovali; avstrijski nadvojvode in deželni stanovi." Tudi to dejstvo si hočemo že tu zapomniti. Ko smo si tako osvetlili prva dva podatka, s katerima sega zgodovina Rogaške? Slatine v 16. stoletje, si oglejmo še tretjega: prvega zgodovinsko preverjenega pacienta ob rogaš- kih vrelcih, Wolfa von Ungnada. (prevod) Gospod Wolff Ungnad / tudi gos- poda Hansa Ungnada sin /, ki mu ga je rodila grofica pl. Barbij / j|e študiral v Strassbur- gu/. Bil je fin, učen, mlad gospod/; ko se je podal vstran od Strassburga / je potoval s poslanstvom cesarskega veličastva proti Ca- rigradu / in potem ko se je vrnil / se je na- potil v Italijo / in Rim /. Prepotoval je to deželo in province / ob čemer je tudi zbolel / in je končno po dolgotrajini bolezni / v Slatini /ki leži v grofiji Celjski/po Božji volji tudi leta 1594 umrl / kamor so prišli po njegovo truplo / in je bil v Velikovcu / v cerkvi Un- 4. Jacobus Theodorus Tabernaemontanus, zdravnik v Wormsu In osebni zdravnik palatinskega grofa 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 5. Poročilo o prvem zgodovinsko preverjenem bolniku ob rogaških vrelcih (1594) Wolffu von Ungnadu gnadov / krščansko in častitljivo v zemljo položen /. Bil je 28 let star. ( Iz gornjiega teksta pač upravičeno sklepa- mo, da so morali rogaški vrelci Wolfu v. Un- gnadu mnogo pomeniti, če je od daleč pripo- toval k vrelcem zdravit hudo bolezen. Kdo je Wolf von Ungnad? Wolf je sin Han- sa V. Ungnada.'^ Le-ta nam bo, kakor bomo kmalu videli, ključ za povezavo zgornjih med seboj navidezno nepovezanih zgodovinskih podatkov kakor tudi središčna oseba, ki nam bo lahko tolmačila dogajanja ob rogaških zdravilnih vrelcih v 16. stoletju. Kot Ivana pl. Ungnada ga dobro poznamo iz slovenske literarne zgodovine, saj so v njegovi tiskarni v Urachu na Württemberskem izšle naše prve slovenske knjige Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina" Manj znana pa je njegova poprejšnja po- litična kariera na slovenskem ozemlj^u. Hans v. Ungnad iz Ženeka na Koroškem (1493 do 1564) je bil svetnik rimskocesarskega veličan- stva, kraljevi stotnik, leta 1530 je postal de- želni glavar Štajerske, stotnik in vicedom Celjia, ban grofije Varaždinske, leta 1540 je bil imenovan za vrhovnega vojnega kapetana (generalnega polkovnika) dežel Štajerske, Koroške in Kranjske ter Slavonske in Hr- vatske vojne krajine." 2e ko je postal štajerski deželni glavar leta 1530, je imel najvišjo upravno oblast tudi nad področjem rogaških vrelcev. Ko je bil 1540 imenovan še za generalnega polkovnika avstrijskih notranjih dežel ter slovenske in hrvatske marke, je bila njegova glavna nalo- ga zavarovati jugovzhod Avstrije zoper Tur- ke. Zato je bil službeno stalno povezan s tem ozemljem skozi dobo 26 let. Obrambna črta proti Turkom je potekala nekako vzdolž Sotle od Brežic mimo Bistrice ob Sotli, Kozjega, Podčetrtka, Rogatca, PtuJia in Radgone.** Iz zapiskov o razpravah na zborih deželnih stanov Štajerske in različnih izvršnih odbo- rov razberemo, da je v tem sistemu obrambe igral veliko vlogo bližnji Rogatec. Omenjen je skoraj v vseh sklepih za obrambo proti Turkom.*« Oglejmo si nekoliko zgodovinsko preverjenih podatkov iz te nemirne dobe strahu pred vpadi Turkov, posebno tistih na- vedb, ki se tičejo dogajianj v neposredni bli- žini vrelcev. Uvodoma naj navedem za zem- ljepisno orientacijo, da leži Rogatec ob rečici Sotli, ki je bila meja štajerskega in sloven- skega ozemlja. Skozi Rogatec teče Sotla naj- prej kakšne 4 km proti zahodu, nato napravi ostro koleno proti j|Ugu — od tod je nekako 20 minut peš do zdravilnih vrelcev — v smeri Brežic, kjer se izliva v Savo. Omenjeno ko- leno Sotle j0 brez dvoma predstavljalo stra- teško važno mesto v obrambi. Takrat je vzdolž meje ob Sotli potekala cesta od Ro- gatca do Brežic. Tako izvemo, da je deželni glavar leta 1531 večkrat potoval vzdolž hr- vatske meje, potem ko so Turki na roparskem pohodu 1. marca razsekali na kose žičkega priorja Andreja." Nujno je moral ob tej pri- ložnosti mimo naših vrelcev. Verjetno je ob razgledovanju meje razmišljal, kako bi iz- vedel sklep sestanka v Dravogradu (24. 3. 1531), na katerem je bila zastopana elita fev- dalcev z ljubljanskim knezoškofom vred. Tre- ba jie bilo izvesti stalno' mejno stražo, peš in na konju, ter organizirati stalne sle, ki bi poročali o premikih Turkov.*^ Obramba je stala denar, potrebni so bili novi davki. Izvemo, da se npr. Teharčani sploh niso pojavili pred komisarji in je kralj Ferdinand nato moral komisarje priganjati, naj začno s pobiranjem v več kraj,ih, med njimi v Celju, Laškem, Žalcu, Sladki gori, Planini, Kozjem, Bistrici ob Sotli, Brežicah, Rogatcu in Vojniku." Obnavljati je bilo treba utrdbe mest in gradov. Kralj Ferdinand je zapovedal, da je treba za popravilo gradu v Rogatcu nakazati 600 goldinar j ev.2» V Brucku na Muri so sklenili (1551), da je treba za obrambo deželnih meja dati dovolje- nje za novačenje 4000 strelcev, ki jih je tre- ba porazdeliti od Fürstenfelda do Radgone, PtuJia, Boria, Rogatca, Podčetrtka in Bistrice ob Sotli proti Brežicam. Za vodstva obrambe so postavili vojni svet.^* Leta 1540, ko je zopet grozil turški vpad, je dobil vojni svet svoje stalno mesto v Ptu- ju. Na povelje kraljice Marije je bila vzpo- stavljena stalna vojna pošta med Ptujem in Dunajem, da bi obstajala stalna zveza z Un- 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 6. Ivan baron Ungnad (1493—1564), vodeča politična osebnost na Štajerskem v prvi polovici 16. stoletja: leta 1357 je kot protestant emigriral in je vodil tiskamo v Urachu, kjer so izšle prve slovenske knjige gnadom.^2 Ta je obnovil prejšnjo zapoved o vzdrževanju alarmnih strelov in signalnih kresov, ki so naznanjali prihod Turkov.^^ Ta signalni sistem je potekal od Ptuja preko Boria, Krapine, Donačke gore, Celjia in nap- rej, z druge strani tudi prek Maribora, Vur- berga, Statenberga, Zbelovega do Celja.^^ To- rej zopet mimo Rogatca. Slovensko mejo sa- mo pa je moral straziti in varovati pred tur- škimi vpadi kapetan Teuffl z 200 lahkimi konjeniki in 50 strelci.^' Leta 1546 je bil Ungnad zopet v Ptuju, kjer so se posvetovali o mobilizacijskem redu in vpoklicu »navadnega moža« v vojsko. Za iz- vedbo sklepov je bil odgovoren Bernhard von Kerberstein in 11 drugih fevdalcev.^' Zaradi vpadov Turkov in z nastopom kuge in drugih epidemij se je še bolj zaostrilo gos- podarsko vprašanje. V tem času je dobil Ro- gatec (1530) pravico do vsakotedenskega sej- ma in 3 dodatnih sejmov na leto. Videti pa je, da mu ta prednost ni posebno koristila, saj je 3 leta kasnejie tudi Rogatec naveden med trgi, ki so se pritožili kralju Ferdinandu. Medtem ko nimajo zaradi hudih časov od- kod jemati za dajatve, se pa drugi kraji in plemstvo nedovoljeno ukvarjajo s prodajo vin in podobnim, ne da bi od tega plačevali davke. Iz prizadetih krajev so se zato neka- teri začeli odseljevati v kraje z boljšimi živ- Ijenskimi pogoji.-' Denarja je manjkalo na vseh koncih in krajih. Na Ungnadovo zahtevo so deželni sta- novi radovoljno pristali na enoinpolkratno povišanjie mostnine (3. II. 1555).^* Verjetno je veljalo to tudi za most čez Sotlo v Rogatcu. Vojaški izdatki pa so leta 1555 mesečno zna- šali 141.356 goldinarjev za slavonsko in 206.507 goldinarjev za hrvatsko in kranjsko mejno ozemlje.^' Kakor je razvidno iz gornjih izvajanja je bila glavna skrb Ivana Ungnada usmerjena na boj zoper Turke. Ta skrb in službena dol- žnost sta ga stalno vodili na deželno mejo. Meja je bila, kot že omenjeno, rečica Sotla, vzdolž katere je potekala cesta od Rogatca do Brežic. V višini Rogaške Slatine dela Sotla koleno in s tem nastane strateško pomembno m.esto. Tu pa ležijp — 20 minut 'oddaljeni od Sotle — rogaški zdravilni vrelci. Skorajda neizogibno je bilo, da je baron Ungnad v 26 letih službovanja moral spoznati rogaške zdravilne vrelce. So pa še nadaljne indicije, ki govore za to, da je Ungnad moral poznati naše vrelce. Baron Ungnad je bil na tem ozemlju kraljev namestnik in so plemstvo in stanovi dobili službeno navodilo, da naj| ga sprejmejo kot samega kralja.'* Kdo so bili tisti, ki so Ungnada tako spre- jeli iz lastnih nagibov? V Ptuju so bili graščaki Szekely von Khe- vent, imenovani Zackli. Od teh je bil Jakob stotnik v Ptuju in Radgoni, sin Luka pa eden izmed vodij deželnih stanov in tako vodja protestantizma.'* Zackli pa so bili tudi gos- podje Ormoža, Boria in Središča, med kate- rimi je Bori igral posebno vidno vlogo v uk- lepih zoper Turke. Jakob Zackl jie takrat imel tudi drenski grad (Hartenstein) pri Pilš- tajnu.'^ Mogočna graščina je bila Rogatec, kjer pa je prvotni rod Rogaških — iz njega izhaja tudi ustanoviteljica samostana v Studenicah — že izumrl in je graščino leta 1512 podedoval Ahac pl. Lindeški. Ta je bil 1525 vicedom celjski pred Ungnadom. Sicer pa je Ivan pl. ITngnad od 1552 naprej upravljal grad v Voj- niku, torej blizu Lindeka, in sta bila tam so- seda. V samem Rogatcu v dolini stoji še danes grad Strmol. Predstavniki tega gradu so poz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 25 7. Rogatec, ena vidnih postojank v obrambi zoper Turke; takoj v ozadju — v resnici preko 5 km oddaljeni — rogaški vrelci. Levo grad Strmol čigar fevdu so morda nekoč pripadali rogaški vrelci. (G. M. Vischer, Topographia Du- catus Stirlae, 1681.) neje v 17. stoletju tesno povezani z rogaškimi vrelci. Slikar Vischer'' je narisal 1681 tako na sliki, kjer je prikazal rogaški grad skupno z gradom Strmolom, kakor na sliki, kjer je prikazan samo »grad StermoU«, v ozadju »Saurbrunn« z nekaj poslopji. Njegovi gos- podjie se več ko 100 let pozneje — P. v. Co- urty pojavijo (1676) ob rogaških vrelcih, na- stopajo »nasilno«, ko da so lastniki.'* Prišlo je zaradi tega celo do pravdanja. Morda še je Courty le naslanjal na neke zakonite osnove? Utegnile bi segati v leto 1479, ko so Andrej' StermoUer z brati in sestrami zopet dedovali očetov fevd, v katerem je bil tudi dvor v Gaberniku ter 15 kmetiji in velikih hub v gospostvu Rogatec in Lemberg ter grad Pogled pri Lašah in gornina (Berg- recht>.'5 Lemberg sam je medtem že razpa- del (Turki?) in je bil deželnoknežji, upravljan iz Zbelovskega gradu.'* Ker gre torej za oze- mlje med Rogatcem in Gabernikom, ki leži v podaljšku kakšnih 5 km severozahodno od rogaških vrelcev — tudi Lemberg ni daleč od Gabernika, — bi Courty res utegnil imeti pravice do naših vrelcev. Za časa barona Un- gnada je bil lastnik gradu Strmol od 1516 naprej Krištof Tumperger. Po Sotli navzdol sledi grad Podčetrtek, od 1527 last Tattenbachov, ki so pozneje dobili blizu rogaških vrelcev ležeči dvor v Nezbi- šah (1576). Ze od 1543 naprej so bili tudi last- niki Olimja, še prej pa (1532) bizeljpkega gra- du. Proti Brežicam imamo mogočna; gradova Kunšperk in bizeljski grad, v trikotu med Sotlo in Savo pa gradove v Pišecah, vj Koz- jem, v Podsredi, v Rajhenburgu in v Sevnici. Večidel so bili ti gradovi last grofov Celj- skih. Ko so ti 1456 z Ulrikom izumrli, je de- želni knez, cesar Friderik III., zopet odtegnil svoja gospostva ter ustvaril za njihovo uprav-_ ljanj,e predvsem za celjsko grofijo, lasten vi- cedomat." Mesto vicedoma je dobil, kakor vemo, tudi Ivan Ungnad. S tem delom meje oz. Slovenske marke je moral biti Ungnad posebno dobro seznanjen. Kunšperk je po nekoliko upravljalcih leta 1585 kupil Tattenbachovec in ga je upravljal iz bizeljskega gospostva. Grad v Podsredi je prevzel 1569 K. v. Herberstein, leta 1617 pa tudi Tattenbach. Za Ungnadove dobe so bili na teh gradovih manj sloveči fevdalci. Grad v Kozjem je bil v rokah Rajhenbur- ških gospodov,'^ ki so takrat upravljali tudi gradove v Pišecah in v Rajhenburgu. Imeli so še grad v Brežicah in nekaj časa tudi Sev- nico. Za naše razmišljanje jß važno, da so Rajhenburški gospodje bili zaradi poroke z eno izmed Ungnadovih v sorodstvu z našim Ungnadom." Po smrti Ivana Rajhenburškega (1519) je naš Ungnad postal oskrbnik gradu v Sevnici do 1557. Njegovemu najstarejšemu sinu Ludviku Ungnadu je 1568 kralj, Maksi- milijan dal v poroštvo gospostvo Brežice.*" Tako naj|demo na tem južnem koncu obram- bne črte zoper Turke predstavnike Ungnado- ve rodovine. Videti je, da so fevdalci skušali nekako zaokrožiti svoja gospostva. Zackli sO' imeli Ptuj, Bori in Ormož. Okoli Rogatca so prav v tem času bile menjave lastnikov, tudi v strmolskem gospostvu. V predelu Podčetrtka, Kunšperka, Bizeljskega in Podsrede so zase- dali gradove Tattenbachovi, južnejio od tod, v predelu Brežice—Rajhenburg—Sevnica, so bili Rajhenburški gospodje, ki so bili z Ung- nadi v sorodstvu, deloma pa so se tu zasidrali Ungnadi sami.* , * Od 17. stoletja naprej zasedajo gradove na našem področju grofje Attemsi. Tato je tudi na. stanek današnjega zdravilišča v mnogočem vezan na osebo grofa Ferdinanda Attemsa, ki je bil takrat (1801) tudi deželni glavar Štajerske. i 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Rajhenburg je bil v srednjem in novem veku važno pristaniško mesto ob Savi. Ladje so vlačili z živinskih postaj, ki so bile razvr- ščene ob Savi od Hrvatske do Litije.** Družabno življenje se je takrat osredoto- čilo v teh obmejnih gradovih. Ob skupnem jahanju vzdolž meje, tako tudi o priliki lova, je bil vrelec z osvežujočo vodo vsekakor vab- ljiva točka. Zato je moral biti dobro znan vsem obmejnim fevdalcem. Spomnimo se na tem mestu geografskega opisa dr. Tabernaemontanusa iz Wormsa o ro- gaških vrelcih: »In der Steyermarck, nit weit von Reichenburg soll es auch einen Sauwer- brunn haben ...« Tako je zapisano leta 1584 Odkod jie prišel Tabernaemontanus do teh podatkov o naših vrelcih, ki so mu morali biti opisani kot nekaj posebnega, da jih je navedel v svoji knjigi? Ivan pl. Ungnad je naše kraje zapustil leta 1557. Ker je bil strasten privrženec protestan- tizma, mu je ostal zvest, odpovedal se je vsem službam in častem, vsemu imetj|U, vice- domatu v Celju in vsem drugim fevdalnim dobrotam. Je bil on sam prenašalec dobrega glasu vrelcev? Ali je dr. Tabernaemontanus, osebni zdrav- nik volivnega kneza, podatek o rogaških vrel- cih ujel kje drugod? Priložnost bi bila leta 1562, ko je spremljal najstarejši Ungnadov sin Ludvik kot dvorni maršal kralja Maksi- milijana na kronanjie v Frankfurt,*^ tisti Un- gnad, ki je kmalu nato prejel od kralja Mak- similijana kot poroštvo gospostvo Brežice.** Posrednik glasu o naših vrelcih bi utegnil biti tudi kak drug fevdalec iz naših krajev, npr. eden iz odposlanstva štajerskih deželnih stanov, ki so 1545 sodelovali na državnem zboru v Wormsu.** Ce upoštevamo neurejene lastniške razmere v gradovih bližnjega Ro- gatca, postane dobro razumljivo, če bi se pri- povedovalec o naših vrelcih poslužil za opis njihovega geografskega položaja in za nji- hovo lokacijo gospostva Ungnadov. Torej Rajhenburga. Čeprav ni za to neposrednih dokazov, je vendar prav dobro razumljivo, da površen pripovedovalec ali nepazlj|iv poslušalec pri- povedovanje o vrelcu poveže s sedežem go- spostva, posebno če je to v važnem promet- nem središču. Pomisliti moramo namreč na vlogo, ki jo je glede lociranja majhnega kraja igrala ta- kratna prometna zveza. Sicer vemo, da je že okoli leta 1212 potoval Wolfram von Eschen- bach, srednj,eveški pevec ljubezni in pesnik »Parcivala« od »Zlije« (Celje) proti Rogatcu,*' vendar v zgodovinski karti*" ni nobene ce- ste v tej smeri zarisane. Cesta je takrat vo- dila bolj severno v smeri zahod-vzhod čez Ponikvo na Polj cane in Ptuj. Videti je, da je bila od rogaških vrelcev povezana s to cesto pot, ki je vodila mimo današnjpga naselja Kostrivnice, kjer je zavila strmo v pobočje Boča in preko sedla na poljčanskoi stran. Tu so zato zgradili cerkev na čast priprošnjiku jahačev in popotnikov. Sv. Lenartu. Vzhod- no od vrelcev pa je obstajala cesta, ki se je od zgoraji omenjene odcepila pod Ptujsko* go- ro pri Majšperku, od koder je, kakor danes, potekala proti j|Ugu skozi Rogatec in nato* ob meji — Sotli — proti Brežicam mimo Pod- četrtka, Bizeljskega in Kunšperka. Še pred 200 leti (1784) je bila cestna zveza Rogaška Slatina—Celje izredno slaba, kot poroča Hac- quet.*' Čeprav na že omenjeni zgodovinski karti ni zarisane ceste, ki bi iz Rajhenburga vodila na sever, je bilo v 7 km severno leže- čem Reštanju že v 16. stoletju sodišče in zato vsaj od tod dobra zveza.*« Od Reštanja do Kunšperka (Bistrica ob Sotli) preostane te- daj manj ko 20 km in bi bili tako na cesti ob Sotli. Morda je to bila v 2. polovici 16. sto- letja »dobra zveza« za rogaške zdravilne vrelce? Po vsem tem upravičeno sklepamo, da je dr. Tabernaemontanus slišal za rogaško sla- tino — pojem »Sauerbrunn« je bil skozi dol- go dobo na Štajerskem istoveten z Rogaško Slatino —, da so o tem vrelcu širili glas in ga prenesli v Por en j e štajerski fevdalci iz tega našega obmejnega področja, verjetno eden Ungnadov. Za potreben kontakt pa je aktivno skrbel osebni zdravnik porenskega volivnega kneza dr. Tabernaemontanus, ki se je kot kopališki zdravnik v Schwalbachu za- nimal za vrelce sploh. Saj je o njih pisal knjigo, ki je doživela dve izdaji. Vsekakor se je o zdravilnosti vrelcev go- vorilo v družini Ivana barona Ungnada. Wolf je bil ob očetovi smrti 1 leto star in je z 28. letom prišel od daleč v Rogaško Slatino is- kat zdravja. Ce so Ungnadovi vrelcem pripi- sali takšno moč, so morali biti o tem prepri- čani na podlagi intenzivnih informacij, pri- povedovanj ali celo neposrednih opazovanj, če ne morda celo lastnih izkušenj. Skratka, rogaški vrelci so morali že takrat sloveti. Gotovo pa Ungnadi o tem niso molčali, temveč so informirali svojo okolico. Ta je bila fevdalna. Na dvoru kralja Ferdinanda I. je zvedel tako za vrelec L. Thumeysser, ki je napravil prvo analizo, na državnih zborih je temu glasu o vrelcih prisluhnil dr. Taber- naemontanus in to navedel v svoji knjigi. Ta- ko se prek osebe Ivana barona Ungnada združita dva navidez med seboj popolnoma 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 neodvisna in slučajna podatka o zdravilnih vrelcih.*" Zato moramo sklepati, da so bili rogaški vrelci znani in so sloveli že v sredini 16. sto- letja. Verjetno pa je za naše vrelce zaznal takratni svet celo že nekaj desetletij poprej;. Nekako leta 1527 je bival v Ptuju več me- secev*" slavni Theophrastus von Hohenheim, imenovan Paracelsus, znani reformator me- dicine.'* Vemo, da se je zelo zanimal za na- ravo in njene pojave, za naravna zdravila in posebej tudi za vrelce. O tem načinu zdravljenja j^ napisal tudi posebno knjigo o toplih kopelih.52 V knjigi o tartaričnih bole- znih priporoča npr. preventivno pitje kisle vode iz St. Moritza.'ä Za naše razmišljanje je važno, da je bil Paracelsus tudi osebni zdravnik našega Ung- nada. Ohranjeno je pismo — Paracelsusov odgovor Ungnadu —, v katerem se opravi- čujie, da ne more ustreči njegovi želji in pri- ti v Ptuj, da bi ga pregledal in zdravil. Bilo je to leta 1540, ko je imel vojni svet zoper Turke svoj stalni sedež v Ptuju.'* Ce bi rogaški vrelci prvotno ušli Paracel- sovi raziskovalni pozornosti, pa je bil prav gotovo Ivan Ungnad, njegov pacient, tisti, ki ga j|e na vrelce opozoril. V vsakem primeru je Ungnad spoznal pozitivno stališče Para- celsusa do tega načina zdravljenja. 8. Theophrastus ah Hohenheim, imenovan Paracelsus, slavni reformator medicine Spomnimo se tu, kar je bilo že uvodoma poudarjeno, da je bil Thurneysser navdušen paracelsist. Hodil je še po svežih stopinjah, ki jih je v naših krajih zapustil njegov moj- ster Paracelsus. Ce jp mojstrova sled vodila tudi k rogaškim vrelcem, bi to bil vzrok več, da jih je Thurneysser želel analizirati. Zopet je Ivan baron Ungnad tista oseba, ki je preko svojih tesnih zvez z dvorom utegnil posredo- vati alkimistu Thurneysserju vest o rogaških zdravilnih vodah. Tako sei tudi tretji zgodovinski podatek iz dobe pred grofom Zrinjskim združuje z osta- lima dvema v eno celoto, da so namreč rogaš- ki zdravilni vrelci bili dobro znani in da so sloveli že v 16. stoletju. H koncu se vprašamo: Ce so rogaški vrel- ci res tako zdravilni, da se je tudi že v 16. stoletju širil njihov glas po svetu, zakaj se to ni izrazilo ob samih vrelcih, na njihovi ureditvi, z nastankom zdravilišča? Saj je še dobro stoletje pozneje, ob prihodu grofa Zri- njskega, bila edina vrelčna naprava votlo bezgovo steblo, skozi katerega je pritekala voda. Vzrokov je več. Vrelci so bili v dolini tik ob meji, od koder so grozili vpadi Turkov. Kdo bi naj tu investiral v času splošnega obubožan j a zaradi turškega opustošenja, za- radi stalnih priprav obrambe zoper Turke, zaradi kuge in drugih epidemij), ki so jih ti vpadi prinašali, v časih kmečkih uporov, v pojemanja osebne varnosti in splošnega ne- reda? K temu pridejo še slabe prometne zve- ze. Bila pa je to tudi doba, ko so se termomi- neralni vrelci še uporabljali prvenstveno za kopeli.'* Za nastanek kopališča ob samih vrel- cih pa so vrelci, ki so takrat imeli majhno kapaciteto, dajali premalo vode. Šele neka- ko po 30-letni vojni, torej stoletje pozneje, se je težišče uporabe zdravilnih voda pre- maknilo. Tedaj šele se razvija pitna kura kot bistven del zdraviliškega zdravljenja." In res, v tem času, v 2. polovici 17. stoletja, se ob vrelcih pojavi grof Peter Zrinj/ski, ki je zdravilno vodo pil in je veljal za začetnika zgodovine zdravilišča. S povezavo treh zgodovinskih podatkov, ki sem jo izvedel v tej razpravi, sem osvetlil doslej neznano preteklost rogaških zdravil- nih vrelcev pred prihodom grofa Zrinjskega. 2al mi doslej še ni uspelo priti do točnejših podatkov o Thurneysserj|U in Tabernaemon- tanusu, ki bi nekatere domneve potrdili. Ven- dar lahko na podlagi navedenega trdim, da so sloveli rogaški zdravilni vrelci že dobro stoletje pred nastopom grofa Zrinjskega. 28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 OPOMBE 1. A. Rezek: Rogaška Slatina in Zrinjski. Kro- nika-Casopis za slovensko krajevno zgodovino 1962, sitr. 172. — 2. R. Leskovar: Ob SOO^letnici zdravilišča Rogaška Slaitina, Turistični vestnik 1964, št. 10 in 11. — 3. L. Thumeysser: Pison. Das erst Theil von kalten (warmen) minerischen imd metalischen Wassern. Franckfurt a. O., 1572. — 4. J. Th. Tabernaemontanus: Neuw Wasser- schatz. Frankfurt a. M., 1584. — 5. A. Neuber- ger: Erforschung und Verwertung der Natur- kräfte, Weltall und Menschheit, V. Band. — 6. L. Giesinger: Paracelsus in Slovenija, Zdravstve- ni vestnik 27, (1958), 440. — 7. A. Neuberger: 1. c. 5. — 8. H. Ulbrich-Hannibaa:: Das Wunder- geläuf nach Pyrmont. Heilbad und Kurort 8, (1956), 62. — 9. J. Stendal: Ausi der Vergangen- heit deutscher Bäder. Heilbad und Kurort 14, (1962) 223. — 10. A. Muchar: Geschichte des Her- r.ogthums Steiermark. Grätz 1867. — 11. H. Pir- chegger: Geschichte der Steiermark. Graz 1931. — 12. M. Dresser: Ungnadische Chronika. Leip- zig 1602; R. Leskovar: 1. c. 2. — 13. M. Rupel. Primož Trubar — Življenje in delo. Ljubljana 1962; isti: Slovenski protestantski pisci. 2. dop. izd. Ljubljana 1966. — 14. M. Dresser: 1. c. 12. — 15. J. Loserth: Innerösterreich und die mili- tärischen Massnahmen gegen die Türken im 16. Jahrhundert. Styria-Graz 1934. — 16. A. Muc- har: 1. c. 10; VIII. 385. — 17. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 377. — 18. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 385. — 19. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 412. — 20. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 384__21. A. Muchar: 1. c. 10; 509. — 22. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 453. — 23. Khredfeuerordnung 1474. Izvod v biblioteki Joaneuma v Gradcu. — 24. J. Loserth: 1. c. 15: A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 453. — 25. A. Muchar: 1. c. 10; Vin. 458. — 26. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 495. — 27. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 520. — 28. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 458. — 29. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 530. — 30. M. Dresser: 1. c. 12. — 31. H. Pirchegger: Die Untersteier- mark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. Verlag Oidenbourg München 1962. — 32. Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937. — 33. G. M. Vischer: Topographia ducatus Styriae. Graz 1681. — 34. A. Rezek: Iz prošlosti vrela mineralnih voda Rogaške Slatine. Celje 1937. Isti: Rogaška Sla- tina na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomenikih in kozarcih. Rogaška Slatina 1964. — 35. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 115. — 36. Kra- jevni leksikon. 1. c. 32. — 37. H. Pirchegger: 1. c. 11. — 38. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 39. M. Dresser: 1. c. 12; H. Pirchegger: 1. c. 31. — 40. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 41. Krajevni leksikon: I. c. 32. — 42. M. Dresser: 1. c. 12. — 43, H, Pirchegger: 1. c. 31. — 44. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 489. — 45. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 46. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 47. B. Hacquet: Ory- ctographia Carniolica.. Breitkopf-Leipzig 1784. — 48. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 49. A. Rezek: I. C. 34. — 50. Th. v. Hohenheim-Paracelsus: Die Kärntner Schriften. Besorgt von K. Gold- ammer. Klagenfurt 1955. — 51. H. Sigerist: Gro- sse Ärzite. München 1932. — 52. J. Stendal: 1. c. 9. — 53. Paracelsusi Th. v. Hohenheim: 1. c. 50. — 54. A. MucharJ 1. c. 10. — 55. R. Lesko- var: 1. c. 2; J. Stendal: 1. c. 9. — 56. J. Stendal: 1. c. 9. s IDRIJSKA STEKLARNA V ZAGORJU OB SAVI (1804—1817) MARIJA VERBIC Med važnejša podjetja idrijskega rudar- skega urada v začetku prejšnjiega stoletja smemo šteti tudi steklarno v Zagorju ob Sa- vi. Nanjo je opozoril že raziskovalec zgodo- vine (slovenskega premogovništva dr. Jože Sorn,i pričujoči prispevek pa ima namen pri- kazati proizvodno dejavnost te steklarne v času njenega obstoja. Pri idrijskem rudniku živega srebra so od leta 1798 dalje začeli z redno proizvodnjo dveh manj znanih živosrebrnih produktov: sublimata in precipitata, ki se uporabljata v zdravilstvu. Pridobivali so ju iz živega srebra s pomočjo kuhinjske soli in vitriola; ko so te- ga leta 1803 v Idriji prenehali izdelovati, pa 3 pomočjo koncentrirane žveplene in solne ki- sline.2 t Ta način proizvodnjie pa je bil dražji od prejšnjega, zato se je upravitelj fabrike začel ukvarjati z mislijo, da bi steklenice za sub- limiranje živega srebra izdelovali kar do- ma za majhen denar, namesto da jih morajo uvažati od daleč za drag denar. Te stekle- nice jp Idrija uvažala iz Češke, kjer je bila industrija stekla zelo stara, v tistem času pa tudi zelo razvita. Uvažali so jih iz Mo- ravske Ostrovice. Za povprečno 150 starih centov sulbimata in precipitata, kot je zna- šala letna proizvodnja teh dveh živosrebrnih proizvodov, je bilo potrebnih 30.000 komadov ali 3000 čokov takih steklenic (en čok je 10 in več steklenic). Steklenice za sublimiranje so se po svoji obliki precej, razlikovale od navadnih stekle- 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 nie. Na dnu so se zoževale, na vrhu pa širi- le, da so vzdržale pritisk na stene med pro- izvodnim procesom. Domači steklarji jih niso znali izdelovati, zato jih je bilo treba uvaža- ti. Vsaka steklenica je vzdržala samo v enem ognju, potem pa je bila nerabna; 6—8 ^/o teh steklenic pa ni vzdržalo niti enega ognja, ampak so se razpočile že med prvim žgalnim procesom. Strošek za te steklenice je bil precejišen. Znašal je okrog 5000 gld. letno, rajši več kot manj, kar je ceno obeh proizvodov precej podražilo. Z domačo pro- izvodnjo teh steklenic bi mogli prihraniti vsajj polovico stroškov za steklenice in s tem kriti dražjo proizvodnjo sublimata in preci- pitata. S to mislijo se je neprestano ukvar- jal upravitelj fabrike sublimata in precipita- ta Hippman in ko je 1803 podjetnik iz Mo- ravske Ostrovice dobavil Idriji steklenice slabše kakovosti kot običajno in je razen tega sporočil, da bo moral zaradi obnove obrata začasno ustaviti proizvodnjo steklenic za Id- rijo, je idrijska fabrika za Sublimat in preci- pitat dobila z Dunaja dovoljenje, da postavi lastno steklarno.' Toda kje postaviti steklarno za Idrijo? Tisti čas so steklarne po naši deželi postav- ljali v gozdovih, kjer je bilo na voljo dovolj lesa za izdelavo pepelike in kurjenje talil- nih peči.* Direktor Hippman je predlagal, naj bi postavili steklarno kar v Idriji, kjer bi iz steklenih črepinj in neuporabljenih stekle- nic izdelovali nove steklenice. Zamisel ni bi- la slaba, vendar pa je bila neizvedljiva zara- di pomanjkanja drv za kurjenje talilnih pe- či v tej steklarni. Idrijski rudnik je vsako leto trosil veliko jamskega lesa, še več pa drv za žganje žive- ga srebra in cinobra. Stare žgalne peči so po- trošile kar eno klaftro drv ali ca. 2 pro- storninska metra drv za izdelavo enega sta- rega centa ali 56 kg živega srebra. Ko so v Idriji leta 1776 postavili nove, španske peči za žganje živega srebra, se je potrošnja drv v teh pečeh sicer vidno zmanjšala, vendar pa je bila poraba v Idriji med špansko pogodbo in po njej (1785—1802) zaradi povečane pro- izvodnje živega srebra veliko več kot prej. Idrijski gozdovi, ki so bili tisti čas že močno izsekani, niso mogli sproti zadostiti potrebam rudnika, kaj šele, da bi mo- gli prispevati les še za kak nov obrat v Idriji. Zaradi stiske v preskrbi z drvmi za proizvodnjo živega srebra in živosrebrnih produktov kot cinobra, sublimata in precipi- tata je rudnik že pred koncem 18. stoletja opravljal raziskave tal glede premogovnih ležišč na Krasu (Storje in Vremski Britof), v tržaški okolici (na devinskih tleh) ter v Idrijski rudnik je za transport proizvedenega živega srebra potreboval 47.000 mehov iz ovčje kože. Za embalažo enega centa ali 56 kg živega srebra so po- trebovali štiri takšne mehove, vsak pa je stal 27 kraj- carjev. Dvornokomornl komisar v Idriji Jožef Leithner je konec leta 1785 dal v cerkniški steklarni izdelati za poskus posebne steklenice; vsaka je stala le 20 krajcarjev. To je bil velik prihranek denarja, ker so se ovčje kože dražile iz leta v leto. Poleg tega se je živo srebro navzelo v steklenicah manj vlage kot v mehovih. V Cerknici je Leithner naročil izdelavo steklenic zato, ker je ta obrat že dobavljal podobno blago za proizvajalce likerja (rosoglio) v Trstu in na Reki. Imenovani komisar je menil, da naj bi kupili stekle- nice na Češkem, če bi cerkniški obrat ne zmogel iz- delati 40.000 kosov te embalaže za živo srebro. Leithner je izračunal, da mora vsaka steklenica tehtati 9/4 funta ali 1,26 kg, kajti zaboj s štirimi steklenicami bi bil enota, ki bi tehtala 61,04 kg. V vsako steklenico, ki je bila štirioglate oblike, je namreč šlo 25 funtov ali 14 kg živega srebra. Enota štirih steklenic bi torej vsebovala točno 56 kg ali cent te dragocene tekoče kovine. Vse štiri steklenice bi prazne tehtale 5,04 kg. Predlog za nakup steklenic so iz Idrije poslali na Dunaj v januarju 1786 in mu dodali naris steklenice, ki ga tu reproduciramo. Zunanja vi- šina štirioglate steklenice meri 32 cm, zunanja širina stranice 9 cm; notranja širina znaša pod grlom 7 cm, nad dnom pa 5,5 cm. Originalna risba in spis sta v Arhivu dvorne ko- more, Dunaj, Münz- und Bergwesen, Krain, fase, rdeča št. 1594, spis, št. 407 ex 1786. 30 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Istri (Labinu in Buzetu).' Premogova ležišča je sledil tudi v neposredni okolici rudnika na Jeličnem vrhu, kjer pa raziskovalna dela niso dala dobrih rezultatovJ Leta 1803 je mo- ral direktor Hippman opustiti pridobivanje vitriola v svoji fabriki v Idriji ravno zara- di pomanj|kanja kuriva. Zato mu je Dunaj predlog o postavitvi steklarne v Idriji odbil, odklonil pa je tudi njegov novi predlog, da bi steklarno za Idrijo zgradili v Litiji, čeprav bi bilo tam dovolj lesa na voljo za obratovanje erarne steklarne. Dvorna komora je odobri- la šele tretji predlog idrijpke uprave, da bi svojo steklarno postavila v Zagorju ob Savi. Tu je bilo na voljo dovolj premoga za kur- jenje talilnih peči in še kremenčev pesek, ki je potreben za izdelavo stekla, j|e bil na vo- ljo v bližini kraja.8 S tem peskom se je tisti čas oskrbovala tudi steklarna v Rogatcu.' Tu- di glede cenenega prevoza steklenic od Za- gorja v Idrijo ni bilo predlogu kaj očitati, ker bi transport steklenic od Zagorja do Zaloga in od Ljubljane do Vrhnike šel po vodi, pre- voz po vodi pa je bil cenejši od kopenskega. Ko je Dunaj odobril načrt za postavitev idrijske steklarne v Zagorju, se je junija meseca leta 1803 direktor Hippman napotil v Zagorje, da bi odkupil zemljišče, na kate- rem naj bi stala steklarna, Dunaj mu je tu- di priporočil, da naj iz Češke poskrbi za spo- sobne steklarje, ki bodo znali izdelovati ste- klenice za sublimiranje in ki bodo vešči iz- delovanja teh steklenic v pečeh, kurjenih s premogom. Steklarna v Zagorju je bila nam- reč prva steklarna v takratni Avstriji, ki, je za kurjavo talilnih peči uporabljala premog namesto drv. Kurjenja peči s premogom ni- so bili vešči niti Cehi, ker pa so bili vse- stranski strokovnjaki pri izdelavi stekla, je bilo upanje, da bodo to pomanjkljivost kma- lu obvladali. Steklarske peči so tisti čas zna- li kuriti s premogom le Francozi, ki pa svo- jih izkušenj niso posredovali drugim, tem- več so jih držali v strogi taj;iosti. Šele med francosko okupacijo (1809—1813) so bile v Zagorju postavljene prve talilne peči po fran- coskem vzoru, kurjenja peči s premogom pa se domači steklarji še niso naučili pred od- hodom Fancozov iz naših krajev, kar je še naprej vplivalo na kvaliteto in proizvodnjo stekla v Zagorju.*« Iz Idrije je bil takoj poslan v Zagorje id- rijski jamomerec (Markscheider), ki je za steklarno odmeril prvih pet jamskih mer na premogevih ležiščih, jiamsko mero pa je ja- vil idrijskemu rudarskemu uradu in rudar- skemu sodniku v Ljubljani. V Zagorje so bili poslani prvi idrijski rudarji, da so kopali pre- mog, s katerim so žgali apno in opeko za gradnjo steklarne." Zemljišče, ki so ga izbrali za postavitev steklarne, je erar odkupil za majhno ceno od nekega kmeta v Lokah pri Zagorj,u v nepo- srednem sosedstvu Pinhakove tovarne vitri- ola. Ta vitriolčar je dal svojo fabriko pre- staviti iz Ljubljane v Zagorje, da bi z izkori- ščanjem cenenega premoga za kurivo prišel do čim cenejše proizvodnje vitriola in s tem do lažje prodaje tega proizvoda. Razen nj,e- ga so premogova ležišča v Zagorju takrat iz- koriščali še Daniel Wolkensperg in fužinar Ruard iz Pasjeka pri Litij i.^^ Julija meseca leta 1803 so začeli z grad- njo idrijske steklarne v Zagorju ob Savi. Predvidevali so, da bo steklarna zgrajena do novembra meseca istega leta, vendar pa se je gradnja zavlekla za celo leto. Gradnjo steklarne je prevzel brežiški zi- darski mojster Jožef German na predložen predračun stroškov v višini 4000 gld. Ta predračun je omenjeni zidarski mojster se- stavil na podlagi mezd, ki so bile tisti čas veljavne v Zasavju. Za zidarja in tesarjja je dnevna mezda znašala 45 krajcarjev, na- vadni delavec pa je prejemal 30 krajp. dnev- no. Ko pa je mojster najel delavce, jih je moral plačati po znatno višji mezdi. Zidar- skemu polirju je moral dati 1 gld. 30 kraje, dnevnega zaslužka, zidarja in tesarja je pla- čeval po 1 gld. ali Igld. 15. kraje, dnevno, nekvalificirane delavce pa po 51 do 54 krajp. dnevno. To pa je zelo podražilo gradbene stroške, zato je od idrijskega urada zahte- val 2.600 gld. dodatka za gradnjp. Idrijski rudarski urad pa v to ni hotel privoliti, tem- več je gradnjo steklarne prevzel v lastno re- žijo;- vodstvo pri gradnji je prepustil istemu mojstru za dnevni zaslužek 2 gld. Po enem letu je bila steklarna' postavljena, stroiški zanjo pa so znašali 12.000 gld. ali še enkrat več, kot bi jih imeli, če bi gradbeniku pri- znali zahtevani dodatek. Pri gradnji steklar- ne so bili zaposleni tudi idrijski zidarji, te- sarji in drugi delavci.'* V steklarni so postavili šest talilnih peči. Dve sta zadostovali za idrijiske potrebe, os- tale štiri pa naj bi proizvajale steklo za trg. Idrijski rudarski urad je takoj poslal svoje trgovske zastopnike v Trst, da tam pridobi trgovce za odvzem in prodajo stekla iz Za- gorja. V Trstu je imela dunajska prodajpa direkcija za rudniške proizvode svojo podruž- nico in ta se je obrnila na vse tržaške tr- govce, da bi postali kupci stekla iz idrijske steklarne v Zagorju. Tržaški trgovci pa so bi- li tisti čas s steklom dobro založeni. Fino, belo votlo steklo in ravno, okensko steklo so kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 31 Delavske hišice »Lebring« in »Pod uro« okrog leta 1912 jim dobavljale češke steklarne, zeleno in na- vadno belo steklo pa Benetke in cerkniška glažuta. Kljub temu je podružnica direkcije steklarni v Zagorju naročila, da naj vzorce svojega blaga skupaj s cenami pošlje v Trst. Septembra meseca 1804 je steklarna zače- la obratovati. Pepeliko za steklo je steklarni dobavljal nek trgovec iz Zusma, kremenčev pesek pa so kopali v bližini steklarne. Naj- prej so začeli izdelovati ognjia-vzdržne ste- klenice za sublimiranje živega srebra v živo- srebrne produkte, zaradi katerih je bila stek- larna postavljena, potem pa še zelena in na- vadno belo steklo. Finega belega ali prozor- nega stekla ter okenskega stekla (Tafelglas) steklarna ni izdelovala, ker za te vrste stekla še ni bilo postavljenih peči. Idrijski apotekar Karel Frey er je za svojo apoteko naročil ste- kleničke in apotekarske lončke ter epruvete in retorte.'* Prvi steklarski proizvodi zagorske steklar- ne niso povsem zadovoljevali. Pri preizkušnji ognja vzdržnih steklenic za idrijsko fabriko sublimata so se majhne zelene steklenice še nekako obnesle, toda večje so se v ognju takoj razpočile. Tudi nadaljni izdelki teh ste- klenic niso ustrezali. Na ukaz iz Idrije je morala steklarna za nekaj časa ustaviti pro- izvodnjo steklenic za sublimiranje, za navad- no steklo pa tudi ni bilo povpraševanja. S tem steklom je bil domači in tuji trg tako zasičen, da ni bilo najti trgovca, ki bi vzel steklo iz Za- gorja v nadrobno prodajo. Razen tega pa je bilo steklo iz Zagorja dražje od češkega in od drugih domačih glažut. Ognjavzdržno ste- klo iz Zagorjia je bilo za 22 kraje, pri čoku dražje od češkega, dostavljenega v Idrijo. Medtem ko so Cehi dobavljali Idriji čok og- njavzdržnega stekla po 1 gld. 47 kraje, in so pri tem imeli še določen dobiček, je zagor-^ ska steklarna dobavila čok sublimirnih ste- klenic po 2 gld. 9 kraje, in brez vsakega do- bička. Čeprav j,e bila proizvodna cena ste- klenic na Češkem enaka tisti v Zagorju, pa so bili prevozni stroški za steklo iz Zagorja v Idrijo veliko večji kot iz Češke, ne glede na to, da je bila razdalja poti od Češke do Idrije veliko večja od one iz Zagorja do Idrije. Za- radi večkratnega prekladanja steklenih to- vorov iz voz na čolne in obratno kot npr. v Zagorju, Zalogu, Ljubljani in na Vrhniki, so se zelo pomnožili nakladalni in razkladalni stroški, zraven pa se je veliko stekleinc med prevozom in prekladanjem pobilo, kar je stroške prevoza še povečalo. Direktor idrijske fabrike za sublimat in precipitat, pod katerega je spadala steklarna v Zagorju, se je ob prvih neuspehih steklar- ne tolažil z mislijo, da so to začetne težave, s katerimi se srečuje vsaka fabrika v začet- ku proizvodnje in da se bo to stanje izbolj- šalo ko bo proizvodnja stekla; toda ker se ni mogel odpovedati dohodku svojie fabrike na račun slabših in dražjih steklenic iz Zagorja, je zahteval od steklarne, da zniža ceno ste- klu, sam pa se je še naprej zalagal z ognja- vzdržnimi steklenicami iz čeških steklarn. Izdelki steklarne v Zagorju pa tudi niso bili tako čisti in prozorni kot iz drugih do- mačih steklarn, ki so uporabljale za kurivo drva namesto premoga. Čeprav je kurjenje talilnih peči s premogom še kar uspelo, pa je premogov prah ob nalaganju premoga v peči onesnažil steklo, ki je bilo motno, ko so ga vzeli iz peči, namesto da bi bilo čisto in pro- zorno. Tudi ta pomanjkljivost je zmanjševala kvaliteto stekla iz Zagorja, znebiti pa se ga niso mogli, dokler je bila steklarna erarna in se talilnih peči niso navadili pravilno kuriti s premogom. 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Ko je idrijska fabrika za sublimiranje žive- ga srebra ustavila proizvodnjo ognjavzdržnih steklenic v svoji steklarni v Zagorju, se je ta morala preusmeriti na proizvodnjo stekla za trg, drugače bi morala svoj, obrat popolnoma ustaviti. Tržaški trg, ki je tisti čas absorbi- ral največ domačega in tujega stekla, za ste- klo iz Zagorja ni prišel v poštev, ker je bil z drugim steklom do kraja založen. Steklar- ni ni preostalo drugega, kot da poišče svoje kupce na vzhodu Avstrije. Idrijski rudarski urad, ki jp imel široke poslovne zveize do skrajnih meja na vzhodu avstrijske države — z mirom! v Požarevcu leta 1718 so se av- strijske meje raztegnile na Banat, Malo Vla- ško in Srbijo do Timoka — se je obrnil na moldavskega preizkuševalca kovin Leitner- ja, ki jio ponudil izdelke zagorske steklarne v nakup hrvaškim trgovcem. Ti so imeli že dobre trgovske zveze s Kranjsko in drugimi slovenskimi deželami. Kranjska je že od kon- ca 18. stol. dalje uvažala banaško žito, v Ba- nat pa izvažala gradbeni les, železo, železne izdelke in drugo. Tudi idrijski rudarski urad je za svoj personal nabavljal v Banatu žito ter je imel v Sisku svojo žitno faktorijo.*' Toda tudi hrvaško tržišče so tisti čas za- lagali s steklom češki trgovci in steklarji. Hr- vaški trgovci, ki so se že doslej ukvarjali z nadrobno prodajo češkega stekla, so bili s tem blagom do kraj,a založeni, ostali, posebno pa tisti iz Slavonije, ki so se ukvarjali pred- vsem s prodajo žita in drugih poljskih pri- delkov, se s kupčijo stekla niso hoteli ukvar- jati. Končno sta se le dva od njih ponudila, da bi prevzela steklo iz Zagorja v lastno ali ko- misijsko prodajo. To sta bila trgovca Leoni- dos Patzy iz Zemuna in Pavel Bitrof iz Pe- trinje. Prevzela bi v prodajo samo navadno belo in zeleno steklo in po nižji ceni, kot so ga dobavljali češki fabrikanti, da bi mogla z njim uspešno konkurirati tudi drugim trgovcem s steklom. Prepričana sta bila, da steklarna v Zagorju lahko dobavlja na Hrvaško steklo ceneje kot češki fabrikanti, ker se ves trans- port iz Zagorja na Hrvaško lahko opravlja po vodi namesto po kopnem, ta pa je bil veli- ko cenejši od kopenskega. Razen tega bi mo- gli čolni, ki bi prevažali steklo do Zemuna in Petrin j e na obratni plovbi naložiti žito in drugo blago za Kranjsko in Idrijo. Preko Ze- muna pa je šel tisti čas trgovski promet v Srbijo in na turška tla, kamor Cehi s svojim blagom še niso prodrli. Trgovski promet med Krvaško in turškimi deželami na vzhodu je tisti čas ovirala srbska vstaja in vojskovanje s Turki, vendar pa je zemunski trgovec Pat- zy računal na dobro kupčijo s steklom v Sr- biji in v turških deželah srednjega Balkana, medtem ko bi trgovec Bitrof izvažal steklo v Bosno. Zahtevala sta od steklarne v Zagor- ju, da jima pošlje vzorce svojega blaga. Bit- rof, ki je bil tudi špediter trgovskega blaga po Savi in je imel lastne čolne za prevoz bla- ga po Savi od Siska do Zemuna, se je ponu- dil, da bi prevoz stekla od Siska do Petrin j e opravil po 24 do 30 kraje, za cent skupaj/ s prekladanjem in iztovarjanjem. Sisaškemu preizkuševalcu kovin pa se je zdela ta po- nudba predraga, zato je svetoval, da bi ste- klo iz Zagorja na majhnih čolnih, imenova- nih dombasi, ki so prevažali blago po Savi že 'od Zagorja dalje in so običajno pluli le do Siska, prepeljali čisto do Petrinje brez pre- kladanja, kar bi prevoz stekla znatno poce- nilo.*« Do sklenitve kupčije s hrvaškima trgovcema pa ni prišlo. Idriji je leta 1805 pretila nova nevarnost okupacije po Francozih. Francozi so že spomladi leta 1797 vdrli v Idrijp ter odnesli ves razpoložljivi denar iz rudniške blagajne (ca. 1.100 gld.). Jeseni leta 1805 (29. 11.) pa je prišlo do druge okupacije Idrije po Francozih, ki se je končala februarja meseca leta 1806. Ze nekaj časa pred zasedbo je dal idrijski rudarski urad prepeljati 10.000 starih centov živega srebra in drugih živosrebrnih proizvodov v stanovski magacin v Ljubljano, da bi rešili dragoceno kovino pred morebitno francosko zaplembo, medtem ko je ca. 13.000 starih centov tega blaga, ki so ga v Idriji pri- dobili v dveh letih intenzivne proizvodnje, ostalo še v Idriji. Idrijski rudarski urad je skušal vse te zaloge živega srebra rešiti pred Francozi. Prepeljati je hotel živo srebro na varno na Hrvaško in sicer v vojiaške kaze- mate v Zemunu in Brodu. Do tja so to blago transportirali delno po suhem z vozmi del- no pa v čolnih po reki Savi. Na en voz so naložili šest do deset sodčkov srebra v teži po ca. 85 kg ter jih povezali z vrv- mi in verigami, da se po slabih cestah ne bi skotalili na tla, na en velik čoln pa so naložili do sto sodčkov živega srebra. Iz Ljubljane so živo srebro transportirali z vozmi preko Novega mesta do Zagreba, kjer so ga naložili na velike čolne in odpeljali v Brod ali Zemun, ali pa so ga z vozmi pre- pejali do Zaloga, kjer so ga naložili na maj- hne čolne, dombase, ki so sprejeli po kak du- cat sodčkov živega srebra in ga prepelj,ali do Zagreba, kjer so ga preložili na velike čol- ne in prepeljali v Brod in Zemun. V Brodu so Idrijčani shranili 12.000 starih centov ži- vega srebra in njegovih fabrika tov, v Zemu- nu pa ca. 3.000 centov. Vrednost tega blaga je znašala 2,5 milijona do 3,5 milijona gld. Vse preostalo živo srebro, ca. 9000 starih centov kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1978 33 Idrijčani niso mogli rešiti zaradi prepočas- nega transporta iz Idrije v Ljubljano in je to blago postalo plen Francozov. Ko pa so se Francozi februarja leta 1806 umaknili iz Idri- je, so jeseni 1806 Idrijčani vse zgoraj omenje- ne zaloge živega srebra iz Broda in Zemuna prepeljali zopet v Ljubljiano, razen nekaj sto centov, ki jih je budimpeštanski špediter Ma- cher prepeljal iz Zemuna na Dunaj. Preko Za- greba na Dunaj so prepeljali tudi vse zaloge živega srebra, vrnjene v Ljubljano. Prepeljal jih je na vozeh zagrebški špediter Josip Ober- mayer. Transport živega srebra iz Broda in Ze- muna do Zaloga sta opravila že omenjeni za- grebški špediter Obermayer in sisaški špedi- ter in trgovec Pavel Bitrof. Prevoz živega srebra iz Zaloga v Ljubljano je oskrbela ljubljanska prevozniška družba Friedl in dru- žabniki. Ta prevozniška in trgovska družba je tudi posodila svoje čolne dombase za pre- voz živega srebra od Siska do Zaloga in ob- ratno. V Ljubljani pa je takrat obstajala še ena velika prevozniška firma, Valentin in Tomaž Dreo, ki je močno konkurirala Fried- lovi firmi. Leta 1807 je za Idrijo opravljala prevoz živega srebra od Ljubljane do Za- greba.'' Ves čas druge francoske okupacije in po njej so bui hrvaški in kranjski špediterji ta- ko zaposleni s prevozom živega srebra na Hr- vaško in nazaj, da steklarna v Zagorju ni mogla misliti na kak transport svojega ste- kla na Hrvaško. Steklarna je morala zelo omejiti svojo proizvodnjo stekla. Ognja- vzdržnih steklenih posod ni izdelovala, ker je bila Idrija založena še s češkimi stekleni- cami, navadno steklo pa je šlo le slabo v de- nar. Nekaj sto čokov stekla letno je prodala trgovcem v Ljubljani in na Reki ter v pode- želskih mestih, preostalega proizvoda pa se je hotela znebiti s tem, da ga je dajala stek- larjem na račun zaslužka. Steklarji so s tem blagom krošnjarili po deželi in ga ponujali v nakup, da so iztržili vsaj nekaj denarja za svoje bedno preživljanje. Sicer pa jp bil ta način nadrobne prodaje stekla običajen tudi pri drugih steklarnah po deželi. Tudi pohor- ski steklarji so krošnj arili s steklom po bliž- nji in daljni okolici. Kljub slabim trgovskim perspektivam pa steklarna v Zagorj,u ni prenehala obratovati. Zlasti v času Napoleonove Ilirije (1809—1813) je bilo povpraševanje po steklu iz Zagorja iz leta v leto večje. Idrijska fabrika za živo- srebrne proizvode, ki se med francosko oku- pacijo ni mogla preskrbovati s češkim ste- klom, je bila prisiljena naročati steklenice v Zagorju. Ob koncu okupacijie leta 1813 je imela še 2000 teh steklenic na zalogi. Steklo iz Zagorja so takrat kupovali tudi reški in tržaški trgovci ter italijanski trgovci, ker ga niso mogli dobiti drugod. Zeleno steklo je steklarna prodajala po 1 gld. za čok loco Zagorje, belo ali prozorno po 1 gld. 15 kr., medtem ko je ognjevzdržno ste- klo dobavljala Idriji po 1 gld. 40 kr. Med francosko okupacijo so v steklarni za- čeli izdelovati tudi ravno, okensko steklo (Ta- lelglas), po katerem j;e bilo že prej v tej ste- klarni večje povpraševanje. Domači trgovci stekla bi namreč rajši kupovali to steklo v Zagorju kot v drugih glažutah po deželi, ker so bile visoko v hribih in zelo (od rok. Toda steklarna jim takrat ni mogla ustreči, ker so bile peči za izdelavo* okenskega stekla šele v gradnji, delo pa je šlo le počasi od rok in se je postavitev teh peči zavlekla daleč noter v francosko okupacijo. Takrat so v Zagorju po- stavili tudi talilne peči na premog po fran- coskih načrtih.'8 Med francosko okupacijp so bili ustvarjeni vsi materialni pogoji, da bi steklarna v Za- gorju mogla izdelovati kvalitetno steklo in uspešno konkurirati domačim glažutam pri prodaji stekla doma in na tujem. Žal, pa do- mači steklarji iz peči, ki so bile izdelane po francoskem načinu, še niso znali pridobiti či- stega stekla in tudi huda gospodarska kriza, ki je po francoski okupaciji zajela naše in druge dežele, je občutno zavirala napredek te steklarne. Predvsem je idrijski upravitelj- ski urad pretrgal vsak stik z nekdanjim up- raviteljem idrijske žitne faktorije v Sisku, s sisaškim trgovcem Pavlom Bitrofom, ki bi edini mogel prevzeti steklo iz Zagorja v last- no ali komisijsko prodajo in ga izvažati v turške dele Balkana in Srbijo."* Tako je pr- votni načrt o izvozu erarnega stekla na vzhod propadel, steklarna pa se je morala nasloniti na trg na Reki in v Trstu, kamor je že do- tlej izvažala največ svojega blaga. Na nje- no pobudo je bilo pri tržaški prodajalni rud- niških proizvodov ustanovlj,eno posebno skla- dišče za steklo iz Zagorja. Steklarna je poši- ljala v Trst na zalogo okensko steklo ter bo- kalske steklenice, steklenice-poliče in maselj- ce ter kozarce, vrče, kupice in čaše za vi- no in pivo. Zaloge erarnega stekla v Trstu so se neprestano večale, vendar pa niso šle v de- nar. Steklo iz Zagorja je bilo namreč dražje od stekla drugih steklaren, razen tega pa še manj čisto in slabše kvalitete. Steklarna je zniževala cene temu steklu tudi pod lastno ceno samo da bi ga spravila v denar. Toda tudi s tem ni dosegla želj enega uspeha. Pri- siljiena je bila začeti izdelovati finejše, luksu- zno steklo, samo da bi zbudila zanimanje za svoje blago. Konec leta 1816 je začela s po- 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 skusnim izdelovanjem umetniško oblikovane- ga krednega in brušenega stekla. Tega so iz- delovale že nekatere druge naše glažute in ga uspešno spravljale v denar. Prvega novembra 1816 je steklarna v Zagorju sklenila delovno pogodbo z dvema tujima strokovnjakoma za izdelavo luksuznega, brušenega in fasetira- nega stekla: s steklopihačem (Glasblasmeis- ter) Jožefom Burgerjem in steklobrusačem (Glasschleifmeister Jožefom Gubejem iz pru- ske Slezije. Prvi je pripravil umetniško ob- likovano kredno steklo, drugi pa je to ste- klo brusil, graviral in ga krasil. Ohranjen je seznam steklenih predmetov, ki sta jih v te- ku enega leta svoje službe izdelala in obde- lala ter ob letu oddala v skladišče steklarne v Zagorj|U. Steklopihač Burger je v enem letu izdelal 73 čokov krednega stekla, od katerih so nekateri vsebovali kar po 40 do 60 komadov iste vrste stekla, in sicer: 15 čokov kozar- cev 2 1/2 čoka berlinskih kozarcev, 4 1/2 čo- ka berlinskih kozarcev z vklopljenimi pod- stavki oz. skodelami, 2 čoka krofastih kozar- cev, 1/2 čoka kelihov ali kupic za vino, 3 čo- ke bokalastih steklenic berlinske vrste ter manjše steklenice iste vrste imenovane poliči in maseljci. Izdelal je tudi 6 čokov poličev (steklenic) v obliki pin j e za maslo, 2 čoka maseljcev (steklenic), 4 čoke maslenic (Butter- büchsen), 2 čoka steklenih posod za sladkor, 1 čok karaf (Karfindel) ter nastavke za rozo- lijske steklenice z maseljc steklenico, 12 ko- zarčki in podstavki (4 čoke) ter navadno belo steklo (20 čokov). Istočasno j^e njegov delovni tovariš steklobrusač Gube oddal v steklar- niško skladišče 1311 kosov navadno bruše- nega stekla in srednje fino, fino ter izredno fino brušenega stekla, in sicer: 948 kosov na- vadno brušenih kozarcev, 33 kosov navadno brušenih bokalastih steklenic, 71 kosov poli- čev in maseljc steklenic, 13 kosov podstavkov za kozarce za punč ter 12 kosov navadno bru- šenih steklenih solnic. Srednje fino je obrusil in graviral 24 kosov kozarcev, 7 kelihov in kupic za vino, 8 kosov solnic ter po 6 kosov bokalastih steklenic ter poličev in maseljc steklenic, razen tega pa še dva nastavka za rozolijske steklenice z maseljc steklenico, 12 kozarčki in podstavki. Na fino je obrusil 62 kozarcev ter po 6 kosov bokalastih steklenic, poličev ter maseljc steklenic, dve karaf i in 8 solnic. Izredno fino je obrusil in fasetiral 6 kozarcev. Iz zgornjega sledi, da je obrusil graviral in okrasil nekaj manj kot po 5 stek- lenih posod na dan. Brušenje stekla v erarni steklarni v Zagorju je šlo le počasi od rok, ker steklarna še ni imela mehanične naprave za brušenje stekla. Nameravala je postaviti brusilno napravo na vodni pogon na potoku Mediji, a je zaradi pomanjkanja denarja osta- lo le pri načrtu. Navadno brušeni kozarci iz erarne steklar- ne v Zagorju so imeli brušeno dno in rob ko- zarca ter venec biserov ali druge okraske na steklu. Navadno fasetirane steklenice kot bo- kali, poliči in maseljci so imeli brušeno in zaobljeno dno ter v vrat vdelan steklen bru- šen zamašek ter ustnik in venec biserov ali drugih okraskov na steklu. Srednje fino bru- šeni kozarci so imeli popolnoma brušeno in zaobljeno dno, pod bučo (Kande) pa so bili vretenasto ali kako drugače fasetirani. Maselj- ci (steklenice) so imeli ravno tako popolnoma brušeno in zaobljeno dno, v spodnji polovici buče pa so bili vretenasto brušeni ali kako drugače fasetirani. Enako so bili brušeni in fasetirani poliči (steklenice) in bokalaste stek- lenice. Fino brušeni kozarci so imeli popolno^ ma brušeno in zaobljeno dno, do sredine stekla pa so bili briljantno brušeni in fase- tirani ter so imeli venec biserov. Fino bru- šeni maseljci (steklenice) so bili na dnu po- polnoma brušeni in zaobljeni ter enako bri- ljantno brušeni kot kozarci. V vrat steklenice je bil vdelan zamašek iz stekla, ki je bil bri- ljantno brušen. Ostale steklenice kot poliči in bokali so bili enako briljantno brušeni kot zgoraj opisani maseljpi. Za izredno fino bru- šeno steklo nimamo opisa, kakšno je bilo, vsekakor pa je po opisu fino fasetiranega stekla sklepati, da je bilo luksuzne izdelave ter dovršene lepote. Naloga muzejskega stro- kovnjaka bi bila, da vse te vrste umetniško oblikovanega in brušenega ter graviranega stekla erarne steklarne v Zagorju natančno razišče in opiše, kot sta storila F. Baš in Fr. Minarik za pohorsko steklo.'« Izdelava umetniško oblikovanega fasetira- nega stekla v erarni steklarni v Zagorju ob Savi je ostala samo pri poizkusu. Konec leta 1817 je morala steklarna zaradi nenehnega denarnega primanjkljaja in obupnega finan- čnega stanja prenehati z obratovanjem. Vsi steklarji in delavci so bili odpuščeni iz službe, razen tistih, ki so odpošiljali zaloge stekla naročnikom. Istočasno je bilo ustavljeno ko- panje premoga v erarnem premogokopu v Za- gorju. Rudarji, 16 po številu, so se vrnili do- mov v Idrijp; v Zagorju jih je ostalo le še šest za vzdrževanje rudnih jam. Erarna stek- larna v Zagorju ni bila več obnovljena, am- pak je bila 1821 prodana privatnemu pod- jetniku. Kot privatno podjetje je obstajala še dobrih sto* let, dokler ni bila 1928 z mrtvim in živim inventarjem vred preseljena v Tržišče pri Rogaški Slatini, kjer še danes obratuje kot največja in najstarejša steklarna v Jugosla- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 35 viji. Leta 1928 je steklarna v Zagorju zapo- slovala ca. 300 steklarjev in delavcev.^" V erarni steklarni v Zagorju je bilo leta 1805 zaposlenih 17 steklarjev in delavcev. Ves čas, ko je bila steklarna erarna, se šte- vilo delavstva ni bistveno spreminjalo. Ce je zaradi pomanjkanja premoga ali neprodanih zalog stekla prišlo do začasne prekinitve ob- ratovanja steklarne, delavci niso bili odpu- ščeni, marveč so prejemali podporo v denarju in steklu. Ko je 1817 požar v premogokopnih j,amah začasno onemogočil kopanje premoga za steklarno, je ta ustavila obrat, brezposelni steklarji pa so prejemali po 2 gld. tedensko podpore. Po delitvi dela je bil najsposobnejši steklar v steklarni mojster z zaslužkom po 1 gld. dnevno, šest je bilo navadnih steklarjev (Glasmacher), ki so prejemali po 42 kraje, dnevnega zaslužka, ostali pa so bili topilci (Schmelzer) z enakim zaslužkom kot steklarji, medtem ko so kurjači (Schirer) prejemali po 36 do 42 kraje, dnevno, vozači premoga po 30 kraje, dnevno, kopači kremenčevega peska pa po 27 kraje, dnevno. Leta 1815 se je tem delavcem v steklarni pridružil še vezalec ste- kla v slamo in mizar, ki je izdeloval lesene zaboje, v katerih je steklarna razpošiljala steklo svojim odjemalcem. Ob splošni gospo- darski krizi, ki je nastopila v naših in drugih deželah po francoski okupaciji leta 1815 in ki je prizadela predvsem industrijsko produk- cijo, je bil zaslužek erarnih steklarjev znižan na 27 kraje, dnevno. In ker se življenjski stroški kljub zboljšanju vrednosti denarja in splošnemu pomanjkanju denarja po franco- ski okupaciji niso zmanjšali, ampak celo zvišali, je zagorski steklar zašel v veliko revščino. Sposobni steklarji so odhajali na delo v druge steklarne, namesto njih pa je morala steklarna najemati manj izkušene steklarje na delo, kar gotovo ni ostalo brez učinka na kvaliteto izdelanega stekla. Največ steklarjev iz Zagorja se je vdinjalo na delo v cerkniški steklarni last Sigmunda Pagliaruzzija iz Kieselsteina, ki je ob prenehanju obratovanja erarne ste- klarne v Zagorju 1817 ponudil svoje usluge Idriji, češ da je v njegovi steklarni za- poslenih precej steklarjev, ki so se v steklar- ni v Zagorju naučili izdelovati ognjavzdržno steklo (Kolbenglas).2i V erarni steklarni v Zagorju soi bili zapo- sleni zlasti domači steklarji, čeprav je vsaj v začetku obratovanja potrebovala predvsem tuje, in sicer češke in šlezijske steklarje, ki so znali izdelovati ognjavzdržno steklo. Ker se pa ti niso hoteli zaposliti v Zagorju, se je morala steklarna zadovoljjiti z domačimi steklarji. V Zagorju so se vdinjali na delo steklarji iz so- sednjih glažut, predvsem iz pohorskih stekla- ren, na kar nas opozarjajo imena in priimki nekaterih steklarjev iz Zagorja kot napr. Ra- zinger, Rückel in Weber, ki se konec 18. sto- letja še pojavljajo v pohorskih glažutah, po- tem pa izginejo. Steklarji iz pohorskih gla- žut so prihajali v steklarno v Zagorje na delo tudi kasneje, ko je bila zagorska steklarna že v privatnih rokah. Leta 1889, ko je pre- nehala obratovati Gornja glažuta na Pohorju, si je večina delavstva poiskalo svoj zaslužek v steklarnah v Zagorju in Hrastniku.^ Leto dni pred koncem obratovanja erarne steklarne v Zagorju sta se v steklarni zapo- slila dva šlezijska steklarska strokovnjaka za izdelovanje umetniško oblikovanega in bru- šenega stekla. Kot izredna steklarska stro- kovnjaka sta prejemala še enkrat večjo plačo kot domači steklarji (300 gld. letno), razen steklarna z rudniško staro sepa- racijo okrog leta 1912 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 tega pa sta za vsak kos oddanega stekla do- bila dobro provizijo in še draginjske doklade kot domači steklarji. Dobila sta brezplačno stanovanje z dvema sobama, 100 starih cen- tov premoga za kurjavo ali 5,6 ton ter seno in steljo za rejo dveh krav. Zaposlena sta bila le leto dni, potem pa jima jp bila služba od- povedana kot ostalim steklarjem, ker so stek- larno zaprli.^' Med delovni kolektiv upraviteljskega ura- da erarne steklarne v Zagorju so spadali tudi rudarji, ki jih je idrijski rudnik poslal iz Id- rije v Zagorje kopat premog za svojp stek- larno v Zagorju. Ker so šli neradi delat v Zagorje, jim je rudnik obljubil, da se bodo takoj vrnili, ko se bodo namesto njih zaposlili v premogokopu domači Ijudjp. Vendar pa je ostalo le pri obljubi. Na delu v erarnem pre- mogokopu so morali ostati od leta 1803, ko so bili tja poslani, pa do septembra meseca 1817, ko so erarni premogokop v Zagorju zaprli. Marsikateri od nj|ih se ni več vrnil v Idrijo, ker je tam prej onemogel in umrl. Leta 1805 je bilo' v Zagorju zaposlenih 15 idrijskih ru- darjev z zaslužkom od 36 kraje, do 42 kraje, dnevno, ob opustitvi premogokopa 1817 pa je bilo na delu kar 22 rudarjev. Njihov delovni čas je trajal 12 ur dnevno ali dve uri več na dan kot v Idrijji.^* Zaslužek rudarjev in steklarjev v erarnem obratu v Zagorju je bil vedno nekoliko večji od zaslužka rudarjev in delavcev v idrijskem rudniku. Medtem ko so idrijski rudarji za- služili ob koncu francoske okupacije naj^več 30 krajcarjev dnevno, sta rudar in steklar v Zagorju zaslužila 42 kraje, dnevno. Tudi ob splošnem znižanju delavskih mezd leta 1816, ko je idrijski rudar zaslužil samo 17 do 19 kraje, dnevno, jp zaslužek idrijskega rudarja in steklarja v Zagorju znašal 27 kraje, dnev- no ali 8 do 10 krajcarjev več kot v Idriji. To pa zaradi tega, ker erarni delavci v Zagorju niso uživali tistih ugodnosti glede preskrbe z živežem kot so jih imeli rudarji v Idriji. V Idriji je vsak rudar ter član njegove družine prejemal določene količine žita mese- čno iz rudniške aprovizacije po globoko zni- žanih cenah, v Zagorju pa je moral vsak erarni delavec sam skrbeti za svoj živež. Ra- zen tega je Zagorje ob Savi spadalo med naj- dražje kraje v naši deželi. Ves živež za delav- ce v tem kraju je bilo treba pripeljati iz od- daljenih štajerskih in hrvaških krajev bodisi po kopnem ali po vodi, stroški prevoza pa so bili zelo veliki. En mernik pšenice, ki je po drugih krajih v deželi stal manj kot 4 gld, so v Zagorju prodajali po 5 in več gld. 2ito za prehrano erarnega delavca je prihajalo po Savi iz Banata, ostali živež pa po kopnem iz Štajerskega. Redne preskrbe z živežem ni bi- lo nikoli, najteže pa je bilo pozimi, ko sta sneg in mraz onemiogočala vsako povezavo krajia z drugimi oddaljenejšimi kraji in mesti. Edino s premogom za kurjavo so bili erarni delavci v Zagorju redno in dobro preskrblje- ni. Prejemali so ga brezplačno in v zadostni količini. Steklarju in rudarji idrijskega obrata v Za- gorju ob Savi so v začetku obratovanja stek- larne najbolj, pogrešali zdravih prenočišč in stanovanj. Svoja ležišča so imeli kar okoli to- pilnih peči v steklarni, ki je bila polna za zdravje škodljivega premogovega prahu in dima. Ta prah in dim sta jim uničevala zdravje, hrano in obleko. Zato je idrijski up- ravitelj,ski urad po ukazu z Dunaja odkupil gamberško graščino v Zagorju, graščinska gospodarska poslopja pa je odstopil delavcem za bivališče, dokler ne bi bila v bližini stek- larne zgrajena nova stanovanja za delavce. Graščinsko poslopje je zasedla upravna pi- sarna in upravitelj ski urad steklarne in pre- mogokopa, v njem pa so dobili stanovanje upravitelj, obratni kirurg in uslužbenci upra- ve. Steklarje erarne steklarne v Zagorju je ves čas njenega obstoja močno prizadevalo tudi pomanjkanje obdelovalne zemlje v Zagorju, ki bi jp za zakupnino radi vzeli v najem, da bi na njej pridelovali zelenjavo in sočivje zase in za svojo številno družino in da bi mo- gli na tej zemlji rediti kakšno živinče, ki bi jim dajalo mleko, sir in meso. Tega so bili namreč vajeni iz drugih steklaren, čeprav pri- vatnih, ki so jim vedno poleg zaslužka da- jale še kak kos zemlje za dodatno preživlja- nje. Ta pomanjkljivost steklarne v Zagorju je bila poglavitni vzrok pogostih migracij de- lavstva iz steklarne v Zagorju v sosedne in oddaljenejiše privatne steklarne po deželi. Steklarna je skušala svoje delavce zadržati pri delu z nekaterimi socialnimi ukrepi, ki po drugih privatnih steklarnah po deželi niso bili v navadi. Po vzorcu idrijske bratovske skladnice je ustanovila svojo bratovsko sklad- nico, iz katere so socialno šibki in prizadeti delavci in nj,ihove družine prejemale manjšo denarno podporo in letno provizijo ali pokoj- nino, oboleli delavci in njihove družine pa so z njeno podporo imeli brezplačno zdravniško pomoč in zdravila. Zato pa je moral erarni delavec v Zagorju redno prispevati v bra- tovsko skladnico po 3 krajcarje od enega gol- dinarja zaslužka ali 5 "/o svojega zaslužka. Prispevek ni bil prostovoljen, ampak ga je podjetje avtomatično odtegovalo od delavče- vega zaslužka. Skladnica jp imela svoj do- hodek še od svečave, ki jo je prodajala ru- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 37 dar jem v premogokopu za razsvetljavo jam in s katero so se morali sami preskrbovati, medtem ko so idrijski rudarji imeli svečavo že od začetka rudnika zastonj. Kljub temu iß bratovski skladnici v Zagorju primanjko- valo denarja za redno poslovanje, ki si ga je izposojala pri idrijski bratovski skladnici, pa ji ga ni mogla nikoli vrniti. Erarno delavstvo v Zagorju je najprej zdravil ranocelnik iz Šmartna pri Litiji, ki je prejemal od skladnice po 200 gld. letne plače. Leta 1816, novembra meseca pa je upravitelj- stvo steklarne v Zagorju objavilo javni nate- čaj za posebnega obratnega kirurga v stek- larni. Od kompetentov, ki so se prijavili na razpis, je bil sprejet Anton Taboure, ranocel- nik, živinozdravnik in porodničar iz Skofjp Loke. Razen njega so kompetirali na to mesto še Jožef Gläser, ranocelnik iz Smartna pri Litiji, ki je že doslej zdravil erarne delavce v Zagorju, Jožef Lenart, ranocelnik iz Ribnice, Johan Rudolf, ranocelnik iz Radeč, Johan KüUer, ranocelnik v Bistri, Ignac Anton Pressinger, ranocelnik z Vranskega, Anton Nicoli, ranocelnik iz Krškega in Jakob Zalo- ker, ranocelnik v Moravčah. Od vseh prijav- Ijencev je predpisom za sprejem v službo naj- bolj ustrezal Anton Taboure, ker je bil mlad in sposoben kirurg in je bil kot tak že zelo znan v idrijskem rudniku. Bil je tudi popol- noma vešč slovenskega jezika (Landsprache), ki ga drugi prijavi j enei niso povsem obvla- dali. Ob nastavitvi mu je uprava steklarne določila 300 gld. letne plače, brezplačno sta- novanje in kurjjavo, sprejel pa je v brezplačno uporabo še poldrugi oral travnika, da je na njem pridelal seno za jezdnega konja. Tabo- ure je imel diplomo medico-kirurške fakulte- te ljubljanskega liceja kot nekateri drugi kompetenti, le Korošec KüUer je to šolo ab- solviral na liceju v Celovcu, Ceh Pressinger pa na graškem liceju. Taboure je takoj po nastopu službe leta 1817 zdravstveno pregle- dal vse delavstvo in njihove družine in se- stavil listo bolnikov, ki je bila predložena id- rijskemu upravitelj skemu uradu v vednost. Iz bratovske skladnice erarne steklarne v Zagorju je tudi učitelj v Zagorju, ki je učil delavske otroke, prejemal letni honorar; iz nje so prejemali letno odškodnino in podporo tudi oslepeli ali pri delu poškodovani delavci ter njihove vdove in mladoletni ter delane- zmožni otroci.^' OPOMBE 1. J. Som, Premogovništvo na slovenskem ozem- lju do sredine 19. stoletja, ZC XVIII (1965), str. 28—36, isti. Rudarji v naših premogovnikih ob koncu fevdalnega družbenega sistema. Prispevki za zgodovino delavsikega gibanja, Lj. 1963, str. 79—93. — 2. Idrijski arhiv (Al), arhiv rudnika živega srebra v Idriji, posebna serija spisov, fase. V. Zinober, Sublimat u. Präcipitat Fabrik, 1801—1806, — 3. Glej op. št. 2., — 4. Fr. Mina- rik, Pohorske steklarne, Maribor 1966, str. 24— 42, — 5. M. Verbič, O lesu za idrijski rudnik, prvih idrijskih grabi j ah in klavžah, Idrijski raz- gledi XV (1970), str. 91, — 6. J. Som, Premo- govništvo ..., str. 18—20, — 7. Al, rudniški ai- hiv, fase. IV. Brenhütte und Probierwesen, 1801— 1810, _ 8. AI, rudniški arhiv, fase. V. za leto 1814, — 9. AI, rudniški arhiv, fase. XXVI. Glas- fabrik Rohitsch und Sagorie, 1814, — 10. AI, rudniški arhiv, fase. IH, Grubenbau Manipulation, Stuffensammlung, 1801—1806 in 1807—1814, — 11. AI, rudniški arhiv, fase. V. za leto 1801—1806, Som, premogovništvo ..., str. 33, — 12. AI, rudni- ški arhiv, fase. IV, 1. 1801—1810 ter fase. IH. 1807—1814 ; Sorn, Premogovništvo..., str. 31, — 13. AI, rudniški arhiv, fase. V, 1801—1810; konvo- lut: Idrijski rudnik, zagorski premogokop in steklarna v Zagorju, fase. IV, 1801—1810, — 14. AI, rudniški arhiv, fase. IV. in V. za leto 1801 —1814; Sorn, Premogovništvo... str. 36, — 15. Al, rudniški arhiv, fase. V za leto 1801—1806; Bergdirektion Idria, Die dritte Okkupation Id- rias durch die Franzosen im Jahre 1809, Cami- cia NV V. (1914) Str. 240, — 16. AI, rudniški arhiv, fase. V. za leto 1801—1806, — 17. AI, rud- niški arhiv, fase. III in V. za leto 1801—1806 in 1807—1814; Bergdirektion Idria, Die erste Okku- pation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1797, Cam. NV, II (1911), str. 251—256 ter Berg- direktion Idria, Die zweite Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1805, Carniola NV, IV (1913), Str. 16,19 in 102, — 18. AI, rudniški arhiv, fase. III, IV in V; Minafik, c. d. str. 74 — 19. AI, rudniški arhiv, splošni spisi (1815—1939), fase, za leto 1815, akt št. 1652, za leto 1816, akti št. 114, 1378, 1502, 1912, za leto 1817, akti št. 232, 330. 393, 489, 533, 578, 970, 1028, 1092, 1164, 1205, in 1332; Fr. Baš, Pohorsko steklo, Likovni svet, Lj. 1951, str. 216—229 in Fr. Minafik, c. d., — 20. Al, rudniški arhiv, splošni spisi (11815—1939), fase, za leto 1816, akt št. 313, za leto 1817, akti št. 1082, 1339, 1374; Som, Premogovništvostr. 31—36; A. Melik, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Lj. 1957, str. 520—521, — 21. Al, rudniški arhiv, fase. III. IV, V. in XXVI ter ;splošni spisi (1815—1939), fase, za leto 1815, akti št. 1652, 1143, 1694, za leto 1816, akt št. 1655 in za leto 1817, akt št. 1471, — 22. Al, rud- ni šld arhiv fase. V. in XXVI ter Minafik, c. d. str. 112 in 149, — 23. Al, rudniški arhiv, splo- šni spisi (1815—1939) fase, za leto 1817, akt št. 1407, — 24. Al, rudniški arhiv, fase. III, V in XXVI ter splošni spisi (1815—1939), fase, za le- to 1816, akt št. 1118 in za leto 1817, akt št. 1082; Som, Rudarji v naših premogovnikih, str. 80— 87, — 25. Al, rudniški arhiv, fase. III, V in XXVI ter splošni spisi (1815—1939), fase, za le- to 1815, akt št. 1854, fase, za leto 1816, akti št. 507, 1422, 1770, fase, za leto 1817, akti št. 156 in 353 ter fase, za leto 1817, akt št. 232. 38 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 NOVOMEŠKA INDUSTRIJA MED OBEMA VOJNAMA JOŽE SORN Ko gledamo industiralizacijsko karto Slo- venije med obema vojnama, nam med dru- gimi karakteristikami vzbudita pozornost tu- di naslednji dve posebnosti: 1. Dolenjska je bolj naredko posejana z industrijskimi obra- ti, kolikor pa jih je, spadajo v glavnem v pa- nogo lahke industrije; 2. Novo mesto kot do- lenjska metropola ne spreminja te splošne podobe kot nekakšno izrazitejše industrijsko središče. Bližnja in oddaljenejša okolica Novega me- sta je bila nekoč aktivnejša zlasti s prodajo hrastovega lesa, manj se je mogla opirati na druga naravna bogastva, na primer na rude in rudnine. Najbrž ne bo odveč, če se glede prodaje hrastovega lesa opremo na neko po- slovno poročilo iz Ljubljane z datumom 8. januarja 1836, ki pravi takole: Odkar je egip- tovski paša pričel graditi veliko ladjevje (na- mreč leta 1840 je napovedal vojno turškemu sultanu), je dal prek svojih tržaških agentov nakupiti velike količine hrastovega lesa po Notranjskem in vseh sosednjih predelih, to- rej tudi po Dolenjskem. Sledili sta mu Angli- ja in Francija, ki sta pričeli izvažati hrasto- vino tudi še iz Hrvatske in Slavonije. V po- slednjh letih so vsi ti kupci izvozili iz Kranj- ske v Egipt, Francijo in Anglijo — dodaja pisec — na milijone kubičnih čevljev hra- stovine. Sedaj ni na Kranjskem nič več upo- rabnega ladijskega lesa; vse je izsekano in domala opustošeno.* Ce izločimo poslednji pe- simistični stavek, se moramo vprašati: Kdo je največ zaslužil s hrastovino? Logično je, da lastniki teh gozdov, kar pa Novomeščani niso bili. Zemljiški gospodje se v mestu ni- so naseljevali, ker življenje zanje tu ni bilo privlačno. Ko je leta 1857 stekla železnica od Dunaja do Trsta in pet let pozneje od Zidanega mo- sta do Zagreba, se je Novo mesto znašlo v zatišnem prostoru med obema progama. Da bi mestu z zelo široko okolico pomagali do napredka, so leta 1864 trgovski krogi predla- gali naj se zgradi tudi železniška proga iz Ljubljane skozi Grosuplje, Žužemberk, Dvor in Novo mesto prek Črnomlja v Karlovac* Toda na zgraditev prvega dela proge od Ljub- ljane do Novega mesta je bilo treba čakati še trideset let, na podaljšek Novo mesto— Karlovac nadaljnjih dvajset let. Hoteno ali nehoteno zapostavljanje Novega mesta je se- veda vplivalo na njegovo gospodarstvo: na- selbina se kar ni mogla razviti in zato izviti iz objema konservativnosti in podeželskosti. Prvi del proge, ki so ga dogradili leta 1894, je pomenil primeren korak naprej v moder- nizacij|i mesta. Toda za večjo gospodarsko dejavnost ni po- trebno samo veliko naravnih dobrin (gozdov, rud, rudnin) in dobrih prometnih zvez, am- pak tudi mnogo kapitala. Novo mesto je za- ostajalo prav tako glede ustanavljanja de- narnih zavodov. Ne moremo reči, da novo- meški poslovni svet, kolikor ga je bilo, ni potreboval kapitala, tudi ne" smemo trditi, da meščani niso premogli večjih vsot za vplačilo deležev pri ustanovitvi, toda živega intere- sa res ni bilo. Crnomaljci so mogli utemeljiti Svojo posojilnico že leta 1885, Ribničani tri leta pozneje, Zužemberčani leta 1891, Mokro- nožani februarja 1894, Novomeščani pa so se v tem pogledu organizirali komaj ob samem pričetku obratovanja proge Ljubljana—No- vo mesto in sicer s tem, da so ustanovili Mestno hranilnico.' Tako pomenita železnica in prvi denarni zavod nekakšno gospodarsko prelomnico na bolje. Komaj štiri leta za Mestno hranilnico je zaživela Hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Kandijj, ki je od leta 1923 del Novega mesta. Sicer je res, da so leta 1886 prestavili s Slapa pri Vipavi na Grm pri Kandiji zna- menito kmetijsko šolo in da je prvi dolenjski mlin na valje na Bajnofu (tako ga je dal pro- tokolirati C. Germ, graščak na Bajnofu) ste- kel leta 1892,* toda šola pomeni napredek le za agrarstvo, mlin pa je imel daleč premalo delavcev, da bi ga mogli uvrstiti med indu- strijske obrate. Železnica je zbudila tudi zanimanje za eks- ploatacijo premoga. V neposredni bližini me- sta ga sicer niso našli, zato pa so ga odkrili nedaleč od Brusnic. Februarja 1896 je to ležišče pričel eksploatirati Albin grof Marg- heri z Otočca. Osem let pozneje so Rudolf grof Margheri pl. Commandona in grofice Al- ba, Kathinka in Rodriga Margheri-Comman- dona ter rudarski inženir iz Ljubljane Pavel Endlicher celo ustanovili rudarsko podjetje z imenom »Rudnik rjiavega premoga Otočec«. Ustanovni občni zbor podjetja je bil v No- vem mestu 30. julija 1906. Tako je metropola prvič doživela utemeljevanje rudarskega pod- jetja za kop, ki je bil situiran v oddaljenejši okolici naselbine. Združba se je kmalu nato povečala za dva Ljubljančana, trgovca Iva- na Kneza in advokata dr. Danila Majarona ter za Theodorja Doctorja.' V splošnem je bila družba s svojo količino nekaj sto ton letno nakopanega lignita precej skromna ka- pitalistična firma v primeri z lastniki okoli- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 39 ških premogovnikov Šentjanž, Senovo, Koče- vje. Končno naj ša dodamo, da so pred pričet- kom prve svetovne vojne, torej v starejši fa- zi industrializacije, prijavili štirje obrtniki dve firmi. Najprej sta v začetku 20. stoletja brata Appe prijavila pečarsko obrt; leta 1907 jo je od njiju prevzel Josip Klemenčič. Po- tem sta dve leti poznejic ustanovila mizarja Umek in Jevšček tvrdko, ki se je ukvarjala s splošnim in umetnim mizarstvom in je ime- la sedež v Kandiji. Na podlagi teh podatkov lahko vidimo, da za čas pred prvo svetovno vojno ne moremo glede Novega mesta in njegove ožje okolice govoriti o močnejši polarizaciji družbenega življenja. Po prevratu je bilo družbeno življenje že drugačno. Po eni strani svoboda in Jugosla- vija, po drugi strani vračanje ujetnikov iz že boljševiške Rusije, krize in novi politični tokovi tudi na Dolenjskem, v ospredje je sto- palo žgoče vprašanje zaposlitve in zaslužka, s tem v zvezi pa problem industrializacije No- vega mesta in njegove okolice. Metropola je morala reševati še osnovne naloge, medtem ko so druga slovenska mesta ali le nadaljevala s takšno tradicijo ali so osnovne naloge rešila že prej in so po prevratu šla hitreje v smeri industrializacijie. Zaradi tega se razrast indu- strije v Novem mestu med obema vojnama nikakor ne more meriti s tisto v Ljubljani, Celju, Kranju in v nekaterih drugih mestih klasičnega porekla, da ne govorimo o sredi- ščih izključno rudarskega in industrijskega značajia kot so Jesenice, Trbovlje, Ravne itd. Medtem ko se je v naštetih naselbinah v prav kratkem času po prevratu povečalo število delavstva za po tisoč in več tisoč oseb, za- znamuje Novo mesto le nekaj sto delavcev. Leta 1906 je štelo Novo mesto 2160 ljudi, Kranj nekako 2400 prebivalcev, Jesenice 3600 oseb, Celje 6700 stanovalcev, leta 1931 pa No- vo mesto šele okoli 3000 meščanov, Kranj 4200 ljudi, Jesenice 5500 prebivalcev, Celje 17.200 občanov. Primerjav bi seveda mogli navesti še pre- cej več od teh glede porasta prebivalcev, ven- dar naj se ustavimo na primer samo pri enem izmed modernih komunikacijskih sredstev, to je pri številu privatnih telefonskih naročni- kov. Leta 1920 je Ljutomer imel 18 telefon- skih naročnikov. Murska Sobota 13 naročni- kov. Slovenske Konjice 5 naročnikov, Radov- ljica 3 naročnike, Novega mesta pa takrat v telefonskem imeniku sploh še ni bilo. Prav leta 1921 je dolenjska metropola dobila jav- no govorilnico in naslednjega leta se pojavijo prvi trije naročniki. Številko 1 je imela Slo- venska eskomptna banka, številko 2 podruž- nica Gospodarske zveze v Ljubljani, številko 3 trgovec Jakob Paučič, Glavni trg 75 (da- nes Glavni trg 14).« To pomeni, da je prišel približno na 800 Novomeščanov en telefon- ski aparat. Slovenska eskomptna banka d. d. v Ljub- Ijiani, podružnica Novo mesto, je bila prva prava banka, ki se je naselila v metropoli. Delovala je le malo časa, ker jo je že leta 1923 prevzela Trgovska banka d. d. v Ljub- ljani.'' Ker ta banka ni obstajala več kot pol- na tri leta — z začetkom leta 1927 jo je pre- vzela najmočnejša slovenska privatna banka, namreč Ljubljanska kreditna banka — je no- vomeška podružnica Trgovske banke postala podružnica Ljubljanske kreditne banke.« Pra- ksa je ljubljanski centrali dokazala, da ni rentabilno imeti v gospodarsko ne preveč razgibanem kraju svojp podružnico; v času gospodarske krize 1931 jo je ukinila, nasprot- no pa obdržala podružnico v Črnomlju. Po prevratu je le kazalo, da se bo metro- pola hitreje industrializirala, kajti zgradili so hidrocentralo v Luknji na Prečni. Vrsto let je bila lastnina tvrdke Elektrarna Bon & Ko, družba z o. z.. Novo mesto.» Leta 1919 so v Ljubljani osnovali firmo »Novobor«, splošna industrijska d. d., Ljubljana—Novo mesto, ki je pozneje prevzela tako elektrarno kot ža- go. Elektrarni je bil direktor Vilko Sedaj, ki mu je v obratu pomagalo še nekaj elektro- tehnikov. Zaga je imela uradnika, dva teh- nika in 15—20 delavcev ter je obratovala z eno vodno turbino, dvema polnojarmenikoma in tremi žagami. Hidrocentrala v Luknji na Prečni je imela učinka 110 kW, ker je imela turbino z močjo 150 KM in dva generatorja. Poznejša kalorična centrala v obliki lokomo- bile je imela moč 80/100 KM. Na omrežje lu- kenj^ke centrale so priklopili kraje Novo me- sto. Prečna in Kandija, to je 6000 prebival- cev. Elektrarna je v letih pred okupacijo na- pajala s tokom okoli 3550 žarnic, 24 motor- jev in 60 raznih drugih električnih aparatov. Vsekakor moramo še dodati, da je ta delniška družba prejela že leta 1940 koncesijo za po- stavitev tovarne umetnih vlaken; zaradi sko- rajšnja vojne oziroma okupacije ni mogla svoje zamisli tudi uresničiti.*" Ce že hočemo vseh 13 novomeških obra- tov na vsak način uvrstiti v industrijo, po- tem jih moremo uvrstiti le v kategorijo lah- ke industrije. Na prvem mestu se morajo omeniti tri podjetja tekstilne stroke; dve pod- jetji sta se ukvarjali s pečarstvom (oziroma opekarstvom) in dve s pridobivanjem kre- menčevega peska; po enega zastopnika so 40 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 imeli: mizarstvo, zidarstvo, čevljarstvo, mli- narstvo, metlarstvo, premogovništvo. Po strukturi lastništva je spadalo šest podjetij med posamezne tvrdke, le tri so bile družbe z omejeno zavezo; komanditni družbi sta bili dve, ena je bila družba na kukse, ena pa javna trgovska družba. Se v Avstriji so pričela obratovati štiri podjetja; vseh devet preostalih tvrdk so protokolirali že v kralje- vini Jugoslaviji. Najprimerneje bo, da na kratko opišemo firme še iz avstrijskih časov. Lastnik mlina na valje na Bajnofu je bil ves čas med obe- ma vojnama Robert Germ, ki je kot poklic še vedno rad navedel »graščak na Bajnofu«. Mlin je miei pšenico in koruzo iz Backe in Slavonije. V nekaterih letih je zmlel po 250 ton pšenice in 20 ton koruze. Delalo je šest ljudi; mlin je imel eno samo vodno kolo s 60 KM. Premogovnik Otočec je v letih po prevratu le malokdaj obratoval. V novih razmerah so bili lastniki kuksov trije: Inž. Adolf Kür- bitz, industrialec nemške narodnosti, ki je stanoval v Rogatcu, Karel Villavicencio Mar- gheri, graščak na Otočcu (bil je Jugoslovan slovenske narodnosti), končno Milan Kocjan, rudniški upravnik, stanujoč v Petrovčah. Po- datki iz septembra 1941 pa že povedo,' da so bili gospodarjii premogovnika: 1. Anton ba- ron Codelli, graščak na Kodeljevem ' pri Ljubljiani (navajal je, da je Jugoslovan nem- ške narodnosti), 2. Ana dr. Bereny-Fenyö, zdravnica iz Budimpešte, o kateri so zapisali, da je semitske veroizpovedi, po narodnosti in državljanstvu pa Madžarka, 3. Karel grof Villavicencio, ki je sedaj izjjavil, da je nem- ške narodnosti in državljanstva, 4. Karel Fenyö, podjetnik iz Budimpešte, ki je tudi pripadal semitski veroizpovedi ter madžarski narodnosti in državljanjstvu. Z ravnateljem rudnika inž. D. Rudolfom iz Otočca pri No- vem mestu vred torej kar slikovita družbi- ca. V tem času je rudnik bil spet precej ak- tiven, saji je proizvodnja znašala 500—700 ton lignita mesečno. Premog so prek Rake- ka izvažali v Italijo. V premogovniku niso imeli nobenih strojev; še vedno so delali na klasičen manufakturni način, ker je izkop imel obliko dnevnega kopa. Lastniki so za- poslili po lenega upravnega; in tehničnega uradnika ter 20 delavcev in 14 vajencev.** Tvrdka Umek & Jevšek se je po prevratu spremenila v posamezno tvrdko. Podjetje, ki se je ukvarjalo s splošnim in umetnim mi- zarstvom, je delovalo v Kandij,i, Prešerno- va 7 (danes Adamičeva 2), z obratnim kapi- talom 150.000 din. Leta 1930, ko ga še ni na- čela kriza, je imelo 15—20 mizarjev in ne- kako 5 vajencev. V pogonu so bili ena'i trač- na žaga, vrtalni stroj in brusilni stroj, dva strugalna stroja itd. Po prestani krizi se je podjetje nekoliko razširilo.*^ Josip Klemenčič je samostojno vodil pe- čarsko obrt do leta 1923. Takrat je ustanovil tvrdko, ki se je imenovala Keramika, tovar- na peči, štedilnikov, kamenine in samotnih izdelkov Josip Klemenčič d. z o. z. Novo me- sto. Družba je imela sedež v Krekovi ulici 5 in 6 (danes Slakova ulica 5 in 6). Glavnica je znašala 500.000 din, torej kar precej. V obra- tu je delalo okoli 20 delavcev. Družabniki so bili: pečarski mojster iz Novega mesta Jo- sip Klemenčič, ki je bil istočasno tudi rav- natelj (rojen v Št. Vidu pri Stični); Ivan Prijatelj, trgovec v Novem mestu, ki je bil t)oslovodja (rojen v Mirni peči); Lovro Jev- nikar, učitelj in šolski upravitelj v St. Vidu pri Stični (rojen prav tam); Pavla dr. Re- zek, soproga novomeškega odvetnika (rojena v Kandiji); Ana dr. Repič, zasebnica iz Ljub- ljane; pečar Alojz Brezovar, poslovodja iz Bršljina (rojen v Mirni peči); pozneje je pri- stopil še Franc Sefman, trgovec v Radohovi vasi (rojen v Kranjski gori). Že leta 1925 je Josip Klemenčič ustanovil poleg tega še Keramično zadrugo r. z. z o. z. v Ljiubljani, ki pa se je ukvarjala samo s prodajo izdelkov novomeškega podjetja, manj tudi s prodajo podobnih proizvodov drugih domačih in tujih pečarskih podje- tij. Zadruga je imela zdaj enega zdaj, dva uradnika. Družabniki so bili: Josip Klemen- čič (istočasno načelnik), Marija Klemenčič, poslovodja, Lovro in Marija Jevnikar, odbor- nika, Franc in Marija Sefman, družabnika.*' Iz podrobnih podatkov, ki smo jih navedli, vidimo, kako so se nekateri vaščani iz bliž- nje in daljnje okolice dolenjske metropole pričeli zložno vključevati v »kapitalistično industrijo« — obrtniškega formata. Vsekakor moramo primerno veliko pro- storai odmeriti novomeški — da tako rečemo — posebnosti, to je industriji perila. Že leta 1922 je nastopila firma Povh & Medic, indu- strija perila. Novo mesto.'* Joško Povh je bil rojen v Mirni peči. Najpreji je bil krojač, po- zneje trgovec. Ivan Medic je bil po rodu iz Birčne vasi; bil je prav tako trgovec in si- cer z manufakturo in galanterijo. Skupno sta vodila industrijo perila skozi osem let, po- tem sta se leta 1930 razšla in utemeljila vsak svojo tovarno perila. Povh je svojo organizi- ral na Ljubljanski cesti 28 (danes Cesta ko- mandanta Staneta 38). Prvotno je zanj de- lalo približno 17 delavcev in delavk; občasno je — pač po potrebi — zaposlil tudi še 30—50 šivilj po domovih, delno tudi zunaj Novega KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 41 mesta (v tem primeru je fungiral kot založ- nik). Letno je proizvedel do 60.000 kosov moških srajc in več tisoč kosov moškega pe- rila. Obratoval je en plinski motor s 24 KM ter šest elektromotorjev. Ker mu je delo do- bro uspevalo, je že leta 1936 utemeljil še pre- dilnico (zraven tovarne perila). Tu je delalo 22—25 delavcev ter en sam uradnik. Za me- tanje bombažne preje je imel 640 vreten za votek, uporabljal pa je moč enega plinskega motorja na ogljp s 35 KM (1 Dieslov motor 24 KM v rezervi).*' — Medic se je etabliral na Kralja Petra trgu št. 12 (danes Glavni trg 12). Izdeloval je moško perilo, predvsem sraj- ce znamke »Labod«; teh je proizvedel letno do 40.000 kosov, perila do 14.000 kosov. Za- poslil je tri uradnike, osem tehnikov in 50 delavcev; po domovih je zanj delalo 20—80 šivilj. Imel je okoli 40 šivalnih strojev ter šest električnih motorjev s 7 KM.*« Dodamo naj še, da sta bili tako tvrdka »Ivan Medic, industrija perila. Novo mesto« kot firma »Joško Povh, tovarna perila, No- vo mesto« članici ljubljanske borze za blago in vrednote, ker sta kupčevali s tujino. Pod- jetnika sta bila edina Novomeščana, ki sta bila člana te borze.*' Nasprotno pa so se kmalu po prevratu vpisali pri ljubljanski Zbornici za trgovino, obrt in industrijo kot uvozniki poleg tvrdke Povh & Medic še Ka- rel Barborič, Josip Košir, P. Ogrin, A. Win- discher; kot edini izvoznik v Novem mestu in bližnji okolici je nastopala tvrdka Jakob Paučič in drugi, lesna trgovina, družba z omejeno zavezo.*« V tekstilno industrijo je posegel tudi Josip Penca (po rodu Mariborčan), ki je prvotno tudi bil trgovec. Leta 1933 je utemeljil v Novem mestu v Ragovski ulici 13 (danes 7— 9) podjetje za izdelovanje pletenin z imenom »Jugovez«, vendar so pletenine po večini bile le vezalke za čevlje). Prvotno mu je bil tihi družabnik Edmund Kastelic, trgovec iz Kan- dije. Obrat ni proizvajal neprekinjeno, ker je delal le po naročilu. Imel je poleg urad- nika in tehnika' še okoli devet delavcev. To- da Penca je pomembnejši po tem, da je leta 1939 utemeljil tvrdko »Josip Penca, predilni- ca in tkalnica za volno in bombaž« z obrat- nim kapitalom kar 1,500.000 din. To podjetje je imelo poleg treh uradnikov in treh tehni- kov še okoli 35 delavcev ter 11 elektromo- torjev s 100 KM. Obratovalo je deset statev (poleti 1941 že 50 statev), 1100 vreten, 44 ple- tilnih strojev, 5 čistilnih strojev. Z vsemi te- mi stroji je izdeloval vezalke za čevlje, svi- lene okraske in predivo.*» »Dolop« dolenjsko opekarniško in koman- ditno družbo. Novo mesto, je utemeljil leta 1935 Vilko Sedaj; družabnik mu je bila tvrd- ka Novobor d. d. Ljubljana. »Dolop« je imela sedež v Proštijski ulici 1 (sedaj Trubarjeva 1), opekarno pa v Prečni. Letno je izdelala okoli 1,500.000 kosov zidne opeke in 300.000 kosov strešne opeke. Poleg enega uradnika in ene- ga tehnika je delalo povprečno po 40—50 delavcev ter trije elektromotorji s skupaj 50 KM. Podjetniškega kapitala je imela druž- ba za 1,000.000 din, obratnega za 300.000 din.^« »Dolop« je bila vsekakor močnejša tovarna kot pa prejšnja obrtniška firma Josip Koši- cek, izdelovanje cementnih strešnikov, Kan- dija — Novo mesto, ki je izdelala manj opeke. Sicer pa je imel Košiček še manjše stavbno {jodjetje v Novem mestu. Zanimivo obrt oziroma manufakturo je predstavljala tvrdka Ivan Kos, »Jugokre- men«, pridobivanje in predelava kremeno- vega peska in izdelovanje raznih izdelkov. Novo mesto (Försterjeva ulica, danes v bli- žini Novoteksa). Nekako aprila 1938 je pričel Stanko Kos iz Kandije v obliki obrti eks- ploatirati kremenov pesek v novomeškem obrobju. Imel je povprečno 10—15 delavcev. Konec leta 1938 jp to obrt prevzel Ivan Kos, novomeški trgovec. Ta je začel eksploatacijo z obratnim kapitalom 55.000 din. Na pomlad leta 1939 je že imel več kot 20 stalnih delav- cev. Pranje peska, uporabnega za izdelavo stekla, je potekalo na zelo preprost manu- fakturni način: ker podjetnik ni imel niti posebnih naprav niti strojev, so delavci gra- bili pesek z motikami, spirali pa so ga z na- livanjem vode s pomočjo zajemalk.^* Drugi Novomeščan, ki se je ukvarjal s ko- panjem kremenovega peska, je bil Josip Murn. Ta rojeni Dobrničan je imel pisarno v Novem mestu, Prešernova 20 (danes Ulica Mirana Jarca 35), kop peska pa v Kostanje- vici — St. Jerneju. To je vse, kar vemo o tem »podjetju«, ker lastnik nikjpr ne na- vede, kdaj je pričel z delom, koliko je imel delavcev, kolikšna je bila proizvodnja in po- dobno. Iz tega bi mogli sklepati, da je pod- jetjp večinoma stalo.^^ Zastopnik čevljarske stroke je bil obrat Grilc & komp. na Kralja Petra trgu 17 (da- nes Glavni trg 17). Podjetje se je ustanovilo leta 1928 kot obrt, se je pa že naslednjega leta precej, povečalo in pričelo nastopati kot industrijski obrat; po strukturi je bil javna trgovska družba s 50.000 din podjetniškega kapitala. Nekako 15—20 delavcev je zmoglo izdelati povprečno 4.800 parov čevljev, v ko- njunkturi tudi 6.000 parov.23 Zidarsko podjetje Hočevar d. z o. z. Novo mesto se jp utemeljilo leta 1935 in je imelo sedež v Trdinovi ulici 7 (danes Trdinova ce- 42 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 sta 16). Lastniki so bili sami domačini, ven- dar sta bili vodilni osebi le Martin in Fran- čiška Hočevar. Družba je delala z obratnim kapitalom 50.000 din, s po enim uradnikom in tehnikom ter okoli 20 delavci, seveda tudi z več delavci, če je gradbena sezona bila ugodna.** Za konec naj omenimo svojevrstno pod- jetje — manufakturo. To je bila »Metla, trgovsko industrijska družba z o. z.. Novo mesto«. Utemeljil jp je leta 1932 Oto Ber- nard, trgovec z lesom (rojen v Ernstbrunnu v Avstriji, sicer pa Jugoslovan slovenske na- rodnosti). Firma je imela pisarno v Sv. Ju- rija ulici 5 (danes Cvelbarjeva ulica 6), de- lovne prostore pa — v jetnišnici okrajnega sodišča v Novem mestu. Poslovodja jp bil domačin Ivan Kobe, solastnik firme Ivan Kos. Podjetje je imelo približno 24 delavcev; ti so izdelali letno do 40.000 in tudi več sir- kovih metel; sirk je prihajal iz Banata.*' Na osnovi citiranih podatkov moremo str- njeno povzeti, da se je Novo mesto po pre- vratu sicer razvijalo nekoliko hitreje kot v letih pred njim, vendar je bil starojugoslo- vanski industrializacij ski val v odmaknjeni dolenjski metropoli znatno šibkejši od ko- njunkture v drugih slovenskih mestih, na primer v Kranj,u, Škofji Loki, Domžalah, Kamniku itd., da večjih mest niti ne omenja- mo. Najbrž sta poleg odmaknjenosti soude- ležena pri nerazvitosti še dva razloga. Glav- ne naravne dobrine so razvrščene sorazmer- no precej daleč okoli Novega mesta; naj ome- nimo samo premog v šentjanški dolini ali gozdove na Gorjancih in na Rogu, ni brez pomena odmaknjenost termalnih zdravilišč in že šibki Krkin padec tu v primeri s pad- cem pri Zagradcu ali Dvoru. Potem ne sme- mo še prezreti majhne akumulacije kapitala v metropoli in v njeni bližnji okolici. Zlasti ta razlog je oviral razmah še druge lahke industrije, na primer prehranjevalne, usnjar- ske, steklarske in še kakšne industrije. OPOMBE 1. Arhiv Slovenije, Ljubljana (AS), fascikel Handels-Commission 1798—1849. — 2. Janko Jarc, Narodno prebujenje Novega mesta ob nje- govi petstoletnici (1865), Kronika slovenskih mest, III, 1936, str. 25. — 3. Schauer Dolfe, Prva doba našega zadružništva (Od nastanka do leta 1895). V Ljubljani 1945, str. 106—108. _ 4. AS, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, fase. št. 309/3. — 5. Jože Som, Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848—1918, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja VIII-IX, Ljub- ljana 1968—1969, str. 55—56. — 6. Imenik tele- fonskih naročnikov in telefonskih uradov v Slo- veniji, Ljubljana 1920. — Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih central v Sloveniji, Ljubljana, avgust 1923 (geslo Novo mesito). — Ob tej priliki naj dodamo, da je imela Ljub- ljana leta 1901 komaj 165 telefonskih naročni- kov, leta 1922 pa 624 naročnikov. — 7. Trgov- ska banka d. d. v Ljubljani. Letno poročilo za leto 1923. Ljubljana 1924. — 8. Ljubljanska kre- ditna banka d. d. v Ljubljani. Poslovno poro- čilo za leto 1927. Ljubljana 1928. — 9. Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okra- ju zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Ljubljana 1925, str. 1. — 10. AS Zbornica za TOI, fase. 309/7. — 11. Prav tam, fase. 309/8. — 12. Prav tam, fase. 309/4. — 13. Prav tam, fase. 309/8. — 14. Se- znam industrijskih in večjih obrtnih podje- tij, Ljubljana 1922, str. 20. — 15. AS, Zbornica za TOI, fase. 309/8. — 16. Prav tam, fase. 309/6. — 17. Borza za blago in vrednote v Ljubljani. Ljubljana 1936. Poslovno poročilo za leto 19Q5. Seznam članov. — 18. Seznam eksportnih in im- portnih tvrdk v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ljubljana 1923, str. 32, 37, 38, 41, 19. — 19. AS, Zbornica za TOI, fase. 309/8. —20. Prav tam, fase. 309/2. — 21. Prav tam, fase. 309/8. — 22. Prav tam, fase. 309/6. — 23. Prav tam, fase. 309/3. — 24. Prav tam, fase. 309/3. — 25. Prav tam, fase. 30&/6. _________ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 43 POSLOPJE MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE DAMJAN PRELOVŠEK Pri ustanovitvi Mestne hranilnice ljubljan- ske ne moremo prezreti njenega narodnoob- rambnega pomena. Ustanovljena je bila kot prvi slovenski denarni zavod, ki naj bi kon- kuriral dobro utečenemu delu Kranjske hra- nilnice, hkrati pa omogočil mestni upravi, da bi brez nepotrebnega obdavčenja lah- ko speljala zastavljena javna dela.* Zato je razumljivo, da so ustanovitelji Mestne hra- nilnice naleteli na vrsto ovir, tako da je pre- teklo od Dobude pa do pričetka poslovanja še dosti časa. Ce smemo verjeti Spominom Ivana Hribarja, je bila ideja o ustanovitvi zavoda njegova.^ Sam ie izdelal orvi osnu- tek poslovnega pravilnika, ki ga je namera- val predložiti na prvi seji magistrata po iz- volitvi slovenskega župana Grasellija. Po Vošnjakovem nasvetu je zadevo prepustil dr. Moschetu, ki i e s predlogom navdušil novi občinski svet 31. maja 1882. Ta datum lah- ko štejemo za rojstno letnico prve slovenske banke, poslovati pa je začela mnogo pozne- je, potem ko so bila dokončno zavrnjena vsa rasprotovania Kranjske hranilnice in je vla- da le potrdila večkrat popravljeni pravilnik ustanove.' 1. oktobra 1889 je bila slovesna otvoritev ob navzočnosti deželnega plavarja in druffih deželnih in mestnih odličnikov. na kateri je predsednik hranilnice Fr. Ks. Sou- van izročil zavod svojemu namenu z be- sedami: »Delujmo zložno v korist mesta in milega nam naroda.«* Prve prostore je dobila hranilnica v ma- gistratnem poslopju. Konec leta 1887 je vse kazalo, da bodo lahko pričeli z denarnimi posli že v začetku prihodnjega leta in so za- to adaptacijo pritličja prepustili ljubljanske- mu podjetju G. Tönnies, ki je do decembra opravilo vsa tesarska, mizarska in ključav- ničarska dela.' V prvi upravni dobi je hra- nilnica zadovoljivo poslovala in se je 30. sep- tembra 1891 preselila v ustreznejše prosto- re ljubljanske mestne hiše (Mestni trg št. 2).* Vendar tudi ta lokal ni zadoščal, zato se je upravni odbor zavoda večkrat obrnil na magistrat s prošnjo, da bi mu prepustil še prostore v prvem nadstropju.' Poslovni us- pehi so bili še naprej ugodni in jih tudi hu- di nasledki potresa niso omajali. Hribar, ki je medtem postal ljubljanski župan, se je ču- til še vedno duhovnega očeta hranilnice in je zato v pismu finančnemu odseku občin- skega sveta 29. III. 1900« sam opozoril na nujnost nove gradnje posebnega poslopja. Najprimernejši se mu je zdel prostor, kjer stoji sedaj, Urbančeva hiša (Centromerkur), katerega je bil v imenu mesta pripravljen odstopiti banki pod ugodnimi pogoji. Kaže, da županova ponudba ni zalegla takoj, saj se je upravni odbor hranilnice odločil šele v začetku julija prihodnjega leta, da zgradi lastno poslopje.* V poštev so prišle tri stavb- ne parcele: 1) posestvo Zofije Bemardove v tedanji Pirešenovi ulici; 2) posestvo France- ta Pavlovčiča ob Miklošičevi cesti in 3) po- sestvo Rajka Arceta ob Sv. Petra cesti. Čla- ni upravnega odbora si niso bili enotni, ka- tero zemljišče bi bilo najprimernejše. Konec leta 1901 so kupili parcelo v Prešernovi uli- ci,** čeprav se je odbornik Terček močno po- tegoval za Hribarjev predlog,** češ da je par- cela lepša, pripravnejša in ugodneiša. Ta del mesta bi imel po njegovem tudi večjo bodočnost, ker Prešernova ulica glede pro- meta ne bo napredovala. Terčkov ugovor je bil tedaj dokaj umesten, saj se je začela Mi- klošičeva cesta po potresu spreminjati v pra- vi vzorni buVar. na katerem bi imelo no- vo poslopje kliučni položaj. Sedanji prostor ie velial 76000 kron, od česar je treba od- šteti 20000 kron, ki jih je hranilnica dobila od magistrata na račun regulacije Prešerno- ve ulice.*2 20. januarja 1902 so sklenili raz- pisati natečai za načrte nove stavbe v do- mačih dnevnikih in v dunajskih, zagrebških in praških strokovnih listih.*' Predvidene so bile nagrade po 1400 kron, 1000 kron in 600 kron, hranilnica pa si je pridržala še pra- vico do odkupa ostalih načrtov za ceno 500 kron. Žirijo so sestavljali tile člani ustano- ve: Petričič kot predsednik, podpredsednik Polec, tajnik Hrast, ravnatelji Lenče, Sve- tek in Trnkoczy in član upravnega odbora Velkavrh. K sodelovanju so povabili še de- želnega nadinženirja Klinarja, stavbenika Supančiča in Trea, nadinženir Žužek pa je bil že tako član upravnega odbora hranilni- ce. Po priloženem programu bi bilo treba zgraditi upravne prostore v prvem nadstro- pju, da bi pritličje ostalo rezervirano za na- jemniške lokale, od zgornjih nadstropij pa naj bi dobivali denar z oddajo stanovanj. Hribar je proti taki kratkovidni odločitvi močno protestiral,** saj si je želel, da bi novo poslopje prekosilo vsaj svojo tekmico Kranj- sko hranilnico. 200 kvadratnih metrov in še to v prvem nadstropju, kolikor jih je bilo namenjenih za urade, se mu ni zdelo do- vei j|, še posebej pa ga je motil nizek strop nadstropja, ker se je medtem že na primeru 44 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Poslopje Mestne hranilnice Ijub- Ijanslte Jubilejne mestne ubežnice prepričal, da tak strop ne učinkuje dovolj monumentalno. Up- ravnem odboru je priporočil, da pred raz- pisom natečaja izbere iz svoje srede tri stro- kovnjake, ki naj, si ogledajo podobne zavode v Zagrebu, Gradcu, na Dunaju in v Pragi. Ze sedaj naj bi izbrali tudi sposobnega stav- bnega vodjo, ki bi moral biti arhitekt in bi po vrnitvi s tega študijskega potovanja se- stavil nove pogoje natečaja. Hribar jp sam ponudil arhitekte Kocha, Holinskega in Duf- féja, ki so bili v službi mestne občine. Ko- misija zavoda si je res ogledala zagrebško in graško hranilnico'* in na podlagi njenega poročila so program natečaja spremenili to- liko, da so uradni prostori res prišli v prit- ličje. Zal o poteku in izidu natečaja poro- čila manj(kajo in ne vemo, koliko projektov je prispelo, niti niso, znana imena nagrajen- cev. Trije načrti so prišli v ožjo izbiro in ži- rija se je odločila, da naroči nadrobnejše na- črte pri drugonagrajenem sarajevskem arhi- tektu Josipu pl. Vancašu. Ta projekt je si- cer požel največ odobravanja, niso mu pa mogli prisoditi prve nagrade, ker se arhi- tekt ni držal anonimnosti natečaja. Kmalu potem se je vodstvo hranilnice znova premi- slilo in arhitektu in izvajalcu naročilo, da naj zgradita poslovne prostore v prvem nad- stropju. Hribar Je ponovno protestiral in za- trjeval, da taka odločitev pomeni anahro- nizem in da se ne smejo hermetično zapirati pred napredkom, saj je Mestna hranilnica dolžna, da stranke pridobiva, ne pa da jih zavrača s hojo po stopnicah." Hranilnica je odgovorila, da ima izključno njen upravni odbor pravico odločati o načrtih." Uradni prostori že preJi po natečajnem programu ni- so bili predvideni vsi v pritličju, ker se hra- nilnica nikakor ni hotela odpovedati odda- janju trgovskih lokalov. Spodaj naj bi bili le prostori za stranke in še te je moral ar- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 45 hitekt potisniti v dvoriščni trak, nad njim pa naj bi bile pisarne. Taka rešitev bi zelo zapletla tloris, druga težava pa bi bila, ka- ko zadostno osvetliti dvoriščno dvorano. Zu- pan se je moral končno zadovoljiti s temi pojiasnili in z izjavo upravnega odbora, ki si je trudil dokazovati, kako malo vpliva sama namestitev uradov na uspeh poslovanja.'* 30. maja 1903 je Vancaš odposlal štiri no- ve načrte za stavbo (3 tlorise in perspektivo blagajniške dvorane)'" v Ljubljano in je v spremnem pismu poudaril, da je želel ustre- či vsem željam:*" vse hranilnične prostore je namestil v prvem nadstropju. Blagajniška dvorana in prostor za občinstvo sestavljata okusno arhitektonsko celotO', ker je opustil nekdanji indirektno razsvetljeni prehodni prostor za občinstvo. Novo veliko okno proti dvorišču daje temu zadosti svetlobe. Pro- stor za oibčinstvo si je zamislil v obliki veli- ke niše, s sedeži in mizami, kot so to zahte- vali na seji. Vhod in stopnišče sta prav tako lepa, kot ju je predvidel na prvem načrtu. Prodajalne so ostale nespremenjene, stano- vanja pa je zožil proti dvorišču od 8,40 m na 7,25 m Fasade pa ni spreminjal. 17. julija je hranilnica oddala prošnjo za gradbeno dovoljenje, ki ga Je magistratna komisija izdala 11. avgusta 1903.*' Poleg dru- gih bolj ali manj običajnih zahtev so v dovo- ljenju tudi nekatera določila, ki zadevajo estetski videz: rizalit gre lahkoi le za 25 cm iz stavbne črte, ker pa je na načrtu pred- viden 45 cm širok, je treba stavbo premakniti 20 cm za stavbno črto.** Za oba stranska požarna zidova, ki bosta segala več kot 4 m nad sosednja poslopja, je treba poskrbeti, da bosta dobila primerno podobo, prilago- jeno slogu stavbe. Komisija, ki si je pred tem ogledala stavbišče, je imela nekaj pri- pomb tudi k višini stavbe, češ da bo j emela nizkim okoliškim poslopjem svetlobo. Di- rektor hranilnice Petričič Je te očitke zavra- čal in je navajal v obrambo novo poštno po- slopje in Frišovo hišo, ki sta tudi višji, kot pa zakon dopušča. Interesantno je tudi do- ločilo o betonskih stropovih. Ta novost se je tedaj v gradbeništvu zelo hitro razširila, predvsem zaradi ugodne cene. Magistrat še ni popolnoma zaupal samim statičnim ra- čunom in je zahteval, da se odda delo spe- cializiranemu podjetju, pred uporabo pa je treba narediti še obtežilni preizkus. Zidarska dela je prevzel mestni stavbni mojster FUip Supančič, ki je 10. avgusta istega leta pri- čel izkopavati temeljne in je stavbo dokon- čal v oktobru 1904.*' Poslopje je stalo 225000 kron, ki jih je hranilnica porabila iz svoje- ga rezervnega sklada. Nace Sumi uvršča stavba Mestne hranil- nice med zanimivejše primerke po dunajski secesijski modi krojenih ljubljanskih zgradb,** vendar ji po umetnostnih merilih tedanje prestolnice ne bi mogli prisoditi kdo ve kako visokega mesta. V razvoju Lj|Ub- Ijane pa ji moramo le priznati določen po- men. Odigrala je vlogo ene temeljnih zgradb, ki so mestu določale merilo v široko zasno- vani popotresni urbanizaciji Ljubljane. Z njo sicer nismo sprejeli neposrednih odme- vov dunajske avantgarde, pač pa tisti tok, ki je nekoliko v zamudi, zato pa tolikoi mo- čneje posredoval širšemu krogu modne no- vosti. Njen avtor je, kot sem že napisal, že- lel predvsem vsem ugoditi in je ponudil na- tančno to, kar so od njega zahtevali; dovolj praktično, moderna poslopje. Ne bo odveč, če na kratko osvetlim Van- caševo življenje in delovanje in poskušam oceniti njegov pomen v okviru njegovih lju- bljanskih stvaritev.** Rodil se je v madžar- skem Sopronu leta 1859, a je izhajal iz hr- vaške rodbine. Narodno zaveden je ostal vse življenje. Bil Je tudi glasbeno nadarjen. Po končani srednji šoli se je iz Zagreba napo- til na Dunaj, kjer je v letih 1876 do 1881 obiskoval predavanja pri Karlu Königu in Heinrichu von Ferstelu na tehnični visoki šoli. Gradbeno praksa je začel pri gledališ- kih arhitektih Fellnerju in Hellmerju, nato pa je ponovno 1882 nadaljeval študij arhi- tekture. Ideal mu je bila Ferstelova votivna cerkev in zato ni čudno, da je vstopil v spe- cialno šolo za gotsko arhitekturo, ki jo je vodil tedaj cenjeni graditelji dunajskega ma- gistrata Friedrich von Schmidt. Komaj šti- liindvajsetletnemu je učitelj prepustil naro- čilo za katoliško stolno cerkev v Sarajevu. Arhitekt je odšel v Bosno kjer je ostal do konca prve svetovne vojjne, ko se je prese- lil v Zagreb in tam leta 1932 umrl.*« 1890 je dobil naziv pooblaščenega civilnega arhitek- ta. Uspešna dograditev sarajevske katedrale je Vancašu zagotovila vrsto naročil za sa- kralne stavbe po vsej Bosni, ljubljanski škof Jeglič, ki je prej služboval v Sarajevu, pa mu je omogočil dovolj, dela tudi v Sloveniji, Zgradil je blejsko župno cerkev*^ in še vrsto drugih (Prečna pri Novem mestu, Smarjeta, Radeče pri Zidanem mostu), ter opravil šte- vilne prezidave (fasada župne cerkve v Meng- šu). Sakralnim naročilom so sledila tudi mnoga druga za upravna poslopja in pro- fane arhitekture v Bosni in na Hrvaškem. Ponudbe za Mestno hranilnico, hotel Uni- on in Ljudsko posojilnico je prejel potem, ko je zadovolj,ivo postavil škofove zavode v Šentvidu. V zvez j i z oceno Mestne hranil- 46 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 nice nas zanima slogovna opredelitev arhi- tekta. Vancaš je pripadal starejši generaci- ji, ki ni mogla več ujeti koraka z mlajšo skupino revolucionarjev, zbranih okoli Ot- tona Wagnerja. Umetnostno je bil vedno od- visen le od Dunajja. Šolal se je pri glavnih predstavnikih historistične smeri, pri kate- rih se mu je razvilo virtuozno obvladanje starih slogov. Na študijskih potovanjih po Italiji, Nemčiji, Madžarski, Avstriji in Če- ški je to znanje še izpopolnil. Ko se je na- selil v Bosni, se je poskušal vživeti tudi v islamsko arhitekturo, predvsem pa se je tru- dil za oživitev »nacionalnega bosanskega sloga«. Razumljivo je torej, da kot pristaš smieri »Altkunst« ni našel pristnega stika z vrenjem secesije in ni razumel avantgard- nih zahtev njenih predstavnikov. Ne smemo pozabiti tudi resnice, da je že od leta 1884 stalno živel v odmaknjenem Sarajevu. Ko je secesija postala moda in je hkrati izgubila naprednost, je posnemal dovolj zvesto njeno zunanjo dekoracijo, ki jo je spretno lepil na staro osnovo. Ljubljanske stavbe odlično ilu- strirajo, kako je postopno postajal moden. Projekt Mestne hranilnice Ijubljjanske^« je časovno prvi in ne more zanikati svojega izvira/V slogu poznega historizma. Členi- tev fasade z osrednjim rizalitom je sicer sta- la, ni pa tipična, saj se je tudi Wagner da- lje posluževal in ni nikoli izginila iz zavesti njegovih učencev. Značilnejši Je horror vac- cui, ki je gnal arhitekta v prekomerno čle- nitev in drobljenje površine, kar so avantr- gardisti preboleli vsaj pet let pred tem. Wagnerjevi učenci so bili leta 1903 že spo- sobni snovati v širokem zamahu in se niso več bali večjih golih ploskev, katerih lepoto so medtem spoznali. O prevzemanju novega lahko praktično govorimo le pri Vancaše- vem dekorju, ki še ni docela prešel meje starega. Stilizacija ni dosegla tiste stopnje, ki je v Wagnerjevi predelavi že do kraja zabrisala izvir novega okrasja. Spoznati se da še, da je okraj v osnovi še antičen in re- nesančen. Ponekod opazimo manjše poskuse popolnoma geometričnih grafizmov. Za naše razmere sicer zanimiv, vendar precej boječ primerek modernega portalnega nadstreška iz kovanega železa in stekla, zaostaja po kvaliteti za onim na Urbančevi hiši. V not- ranjščini je Vancaš posvetil večjo pozornost vhodni veži, stopnišču in dvorani za promet s strankami. Štukaturni okras je tu dovolj kvaliteten in enoten, povsem do izraza pa ne pride zaradi sedanjjih provizoričnih pre- graj. Izrazito secesijski so nekateri okenski okviri, pri katerih pa čutimo, da niso zrasli s celoto. Vse to nam kaže, da smo Ljubljan- čani z Mestno hranilnifco pre j eli precej skrom- ne odmeve tega, kar je že doseglo v evrop- skih centrih svoj vrh. Neposredneje so pri- hajale novosti k nam direktno z Dunaja že pred tem: Fabiani j evo pročelje šentjakobske šole in Zaninovichev Zmajski most. Sledeče Vancaševo ljubljansko delo je zgradba hotela Union,^« za katerega so bili načrti gotovi ob koncu 1903 in v začetku le- ta 1904. Razloček Je tolikšen, da v hotelski zgradbi le težko prepoznamo avtorja hranil- nice. Arhitekt je moral med tem časom bo- lje spoznati Wagnerjevo umetnost. Cei je prej pravladovala preobloženost, kažejo ve- lika unionska pročelja praznoto. Umetniku se ni posrečilo preprečiti tega z okrasjem, ki je sicer modernej|še po obliki, ne opravlja pa funkcije, ki mu jo je namenil Wagner. Tu- di leta 1907 zasnovana Ljudska posojilnica"" nas prepriča, da je Vancaš sledil le zuna- njim oblikam. Osnova zanjo je Wagnerjev prvi projekt poštne hranilnice na Dunaju. Na pročelju Ljudske posojilnice je zbran pravi arzenal vseh možnosti dekorja, ki jih je izumila Wagnerjeva šola, pa j^h ni nikdar uporabljala vseh hkrati. V taki preoblože- nosti Je, na primer, zanimiv detajl, kot je pritrjevanje marmorne obloge s kovinskimi žeblji, izgubil vso naprednost in programa- tičnost. Danes bi tako arhitekturo označili kot mednarodno »konfekcijo«, sodobniki pa so ji dali ime »feljtonističen slog« ali »slog mednarodnih stavbnih špekulantov,« ki naj bi bil značilen za »kraje šibke umetniške kulture, kjer se lj|Udska duša zadovoljuje z banalnejšim lepotnim kanonom«. Ta slog, kot povzemam po istem kritiku, v svojih boljših rešitvah ne žali očesa: »lep je, kakor so lepe gospodične na podobah modnega žur- nala. V tem eklektičnel slogu imamo Mest- no hranilnico. Ljudsko posojilnico, hotel Union in mnogo zasebnih hiš«, zaključuje kritik.3i Dovolj ostra sodba sodobnikov je danes že davno izgubila glavno ost. Na secesijo gledamo kot na enoten pojav in ne ločimo več večjih kvalitetnih razlik v samem slo- gu. V zgodovini Ljubljane pa je prav ta arhitektura v začetku stoletja uvedla nova moderna velemestna merila, ki so temeljito spremenila njeno podobo*. Stavba Mestne hranilnice ljubljanske je eno redkih poslopij v Ljubljani, ki še v polni meri govorijo o umetnostnih hotenjih tega pomembnega ob- dobja. OPOMBE 1. o namenu in delovanju hranilnice glej spo- minski zbornik Petdeset let Mestne hranilnice KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 47 ljubljanske, Ljubljana 1939. — 2. Ivan Hribar, Moji spomini, I. del, Ljubljana 1928, istr. 98— 100. —¦ 3. Dokončno je avstrijsko notranje mi- nistrstvo potrdilo pravilnik 15. decembra 1888. Stvar se je v glavnem zataknila pri vprašanju rezerv zavoda. — 4. ZALj, Reg. 1, XVI/2, fase. 2068, Mestna hranilnica 1883—1904, — fol. 146. — 5. isto fol. 63—64. — 6. isto fol. 183—185. — 7. isto fol. 287. — 8. isto fol. 533—534. — 9. isto fol. 565. — 10. isto fol. 569—570. — 11. isto fol. 571—572, Upravni odbor hranilnice je Trečka zadolžil, da naj se pozanima pri lastniku, pod kakšnimi pogoji bi bil pripravljen odstopiti zemljišče, a je od Arceta dobil negativen odgo- vor. — 12. glej op. 10. — 13. isto fol. 577—583, o natečaju glej foi. 597—602. — 14. Hribarjevo pismo hranilničnemu odboru 1. II. 1902, fol. 584— 587. — 15. isto fol. 590 in 602 si. — 16. Iz isltega Hribarjevega pisma (fol. 609 sL), ki deloma tudi osvetljuje izid natečaja. — 17. isto fol. 615. — 18. isto fol. 616 KHnarjevoi pismo Hribarju; fol. 620 si. Poročilo o spremembi stavbnega programa za zgradbo mestne hranilnice mereče na to, dai se združijo vsi uradni prostori v prvem nadisitrop- ju. 19. maja je bilo posvetovanje med zastopni- ki magistrata in hranilnice, na katerem je ma- gistrat dokončno klonil. — 19. isto fol. 1—5 Ohra- njene so le kopije in sicer: 1 (prečni prerez skozi provoz in skozi vhod 2 (tloris pritličja in prvega nadstropja) 3 (tloris drugega in tretjega nadstropja. Vsi so signirani z Vancaševim ime- nom in datirani II. 1903. Originale je verjetno hranila ustanova sama, te pa je Vancaš poslal ljubljanski elektrarni in je na njih označil elek- trične vode. Glej arhitektovo pismo, fol. 607. — 20. Vancaševo pismo hranilnici 30. V. 1903, fol. 625—626. — 21. isto fol. 630—634. — 22. Hranil- nica) ni hotela umakniti stavbe toliko za grad- beno črto zaradi estetskih vzrokov, magistrat pa je predlagal, da jo umaknejo za 5 cm in zožijo rzialit na 30 cm, fol. 643. — 23. isto fol. 642; 24. oktobra je na magistriat že prispela prošnja za prebivalno in uporabno dovoljenje (fol. 649). — 24. Nace Sumi, Arhitektura isecesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954, str. 39. — 25. Zivlje- njepisni podatki so povzeti po Enciklopediji li- kovnih umjetnosti in po članku dr. Rudolfa Hor- vata, + Arhitekt Josip pl. Vancaš v Hrvatski reviji 1933, let. VI, št. 3, sitr. 193—195. — 26. Vancaš, Kako sam kaio arhitekt došao u Bo- snu, Večernja posa, 1930 št. 2724, str. 9. — 27. Cerkev je bila zgrajena pod Schmidtovim ime- nom, načrte pa je naredil Vancaš. — 28. Kot navaja Sumi, se opira na sitavboi prve hrvatske štedionice v Zagrebu, ki jo je Vancaš zgradil pred tem (Sumi, nav. delo, str. 47, op. 113). — 29. ZALj, fase. 73, XVI/2, 1. 1903—1906 in 1912— 1913. — 30. ZALj, fase. 1533, XVI/2. — 31. I.,jubljana po potresu 1895—1910, urednika Fran Govekar in Miljutin Zamik, str. 164. GUIDO MANZINI (1921—1975) V goriškem zgodovinopisju minulih petin- dvajset let je zapustil pomembno sled tudi upokojeni ravnatelj državne posoške knjiž- nice (Biblioteca Statale Isontina) v Gorici dr. Guido Manzini, ki je po daljši in neozdrav- ljivi bolezni umrl v krminski bolnišnici 26. februarja 1975. Delo dr. Manzinija pri preučevanju goriške lokalne zgodovine se nam kaže predvsem v dvojpem: organizacijsko in raziskovalno. V organizacijskih pogledih je poleg vodenja go- riške državne knjižnice (od 1950 dalje pod- ravnatelj, od maja 1953 do junija 1973 — polnih dvajset let — ravnatelji) najpomemb- nejše uredniško delo pri glasilu goriške dr- žavne knjižnice »Studi Goriziani» (poslej SG), ki so od 1954 do 1966 izhajali redno dva- krat letno. Pod Manzini j evim uredništvom si je publikacija pridobila sloves solidne znan- stvene publikacije, ki je bila prostorsko si- cer omejena na Goriško v okviru nekdanjih zgodovinskih meja. Poleg tega je Manzini ure- dil oz. napisal devet samostojnih dodatkov k SG (Supplemento agli »Studi Goriziani«), o ka- terih je poročal tudi slovenski historični tisk (ZC, XVI/1962, str. 265—9 in XXIII/1969, str. 169—171; Kronika, VII/1959, str. 191). Kot eden najuglednejših kulturnih delavcev Go- rice je sodeloval pri mnogih historiografskih pobudah (sodelovanje na različnih znanstve- nih srečanjih in kongresih, sodelovanje pri različnih priložnostnih izdajah itd). Ni bil le zgodovinar, marveč široko snujoča osebnost. V teh ozirih ni le v proučevanje zgodovine svoje nove domovine (bil je Florentinec, ro- jen 25. junija 1921; v rodnih Firencah je tudi dokončal filozofsko fakulteto), marveč v ce- lotno ozračje goriške obmejnosti, vnašal no- vega duha, ki je premikal pregrade provin- cialnega nacionalizma in ki se mu nista niti goriško lokalno zgodovinopisje niti drugač- na kulturna dejavnost dotlej nista mogla od- reči. Tak, brez predsodkov rojeni pristop k delu, se je zrcalil v reviji SG, saj je zanjo pridobival tudi slovenske pisce s »slovenski- mi temami.« Bil je gotovo na italijanski stra- 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ni meje eden naj pomembne j|ših pobudnikov kulturnega in znanstvenega sodelovanja. Le- ta 1957 je bil pet tednov v Jugoslaviji in proučeval jugoslovanske knjižnice in knjižni- čarstvo ter nato o svojih vtisih objiavil manj- šo samostojno brošuro (Itinerario jugoslavo fra libri e biblioteche, Trieste 1957). Ce j e bil pokojni dr. Manzini kot organi- zator nadvse uspešen in izviren, pa je nje- govo znanstvenoproučevalno in publicistično delo s področja zgodovine bilo predvsem kompilatorično; po svoji osnovni izobrazbi ni bil zgodovinar (v Firencah jp na univerzi do- končal posebno bibliotekarsko šolo, ki jo je vodil C. Battisti, ravnatelj goriške državne knjižnice po prvi svetovni vojni), temveč knjižničar in je s tega svojega temeljnega področja veliko napisal. Zaustavimo se pri Manzinijicvem deležu v goriškem zgodovino- pisju. Predvsem so ga zanimala kulturna vprašanja 18. in 19. stoletja, največ svojih izdelkov je objavil v SG. Eden izmed prvih njegovih prispevkov je bil posvečen goriškemu tisku 18. stoletja (SG, XIV, 1953, str. 84—106), o tem problemu je na- pisal tudi nekaj publicističnih zapisov. Posebej je obdelal furlanski goriški tisk (Gorizia, Udine 1969, str. 205—212) in skušal ovrednotiti tudi delež Sloven- cev v goriški kulturi (SG, XXXI/1962, str. 127—134). Tak pregled je podal tudi v re- prezentančni izdaji »Gorizia viva« (s. p., 1973) in je kot svetovalec sodeloval malo pred smrtjo pri podobni knjigi »L 'immagini di Gorizia« (1974). V posebnem članku je obde- lal delo zgodovinarja in knjižničarj,a G. Del- la Bone (SG, XXVII/1960, str. 99—109) in za drugi dodatek k SG »Gorizia nel medioevo» (1956,1 19732) prikazal neobjavljeni prepis srednjeveških listin istega Della Bone (str. 151—9,» 149—1572). Trikrat je obširneje pisal o pisatelju Scipiu Slataperju (SG, XVIIiyi955, str. 113—135; XXX/1961, str. 125—156; XXXII/1962, str. 83—99), potem o jezikoslov- cu Ascolijiu (SG, XXI/1957, str. 53—73) in se z nekrologi spomnil nekaterih goriških zgo- dovinarjev kot R. M. Cessar j a (Memorie sto- riche Forogiuliesi, XLV/1962-4), G. Venutija (lb, XLVIiyi966), G. Huguesa (Ib., XLIX/ 1969). in E. Muntscha (Sot la nape, XVI/1964, ZV. 3—4). Na kongresih za zgodovino itali- janskega časnikarstva je predstavil najprej najstarejši goriški časnik iz 18. stoletja «Gaz- zetta Goriziana» (referat jje objavljen v Atti del II congresso nazionale di storia del gior- nalismo, Trieste 1963, str. 99—102), nato go- riški mazzinijevski list »La Liberta» izpred prve svetovne vojne (objavljen v Atti del VII congresso nazionale di storia del giornalismo. Trieste 1972, str. 217—221). Njegov referat na kongresu, posvečenem zgodovini goriškega zdravstva, je bil objavljen v »Acta medicae historiae Patavina* (XI/1964-5; separat član- kov, posvečenih goriški zdravstveni zgodo- vini, ima naslov »De re medica Goritiensi memomoriaea«; Manzini j ev prispevek k zgo- dovini goriških bolnišnic je objavljen na stra- neh 45—9). Za področja knjižničarskega dela pa tudi za zgodovinarja so zelo koristni pregledi gra- diva goriških knjižnic, ki jih je dr. Manzini večkrat objavil. Tako je izdal repertorij in- kunabul v goriških knjižnicah (SG, XXIV/' 1958, str. 81—89; XXIX/1961, str. 57—72), dvakrat je pripravil seznam periodičnih pub- likacij, ki jih hranita goriška mestna in dr- žavna knjižnica (SG, XXII/1957, str. 121-- 204, izšlo tudi separatno; Gorizia e la sua emeroteca, Gorizia 1967, 107 strani). Pri- pravil je dve kazali k SG (SG, XVI/1954, str. 135—147; SG, XL/1966, str. 79—142, izšlo tu- di posebej v knjigi »Gorizia nella cultura», Gorizia 1967, 11 strani). Dvakrat je objavil seznam geografskih kart v goriških knjižnicah (II Cenacolo, Firenze 1951, 17 strani; SG, XXV/1959, str. 143—167). Večkrat je pisal o zgodovini goriške državne knjižnice, naj ob- širneje je to zajeto v desetem dodatku k SG pod naslovom »Gorizia e la biblioteca stata- le Isontina» (Gorizia 1969, 129 strani). Eden izmed zadnjih zgodovinskih prispevkov Guida Manzinija je prikaz goriškega gospodarstva v knjižici »La camera di commercio di Gorizia» (s. d.) pod naslovom »La camera di commer- cio dal 1850 al 1927« (str. 9—38). Čeravno smo omenili Manzinijevo uredniško delo pri SG in dodatkih k njim, pa velja med slednjimi zlasti še omeniti zbornika »Gorizia nel me- dioevo», v katerem so sodelovali s članki o srednjeveški zgodovini pomembni predstav- niki italijanske znanosti, ter »Gorizia nel Risorgimento» (1961), izdan ob stoletnici ita- lijanskega zedinjenja. Ta zbornik pomeni no- vost pri obravnavi goriške politične zgodovi- ne zlasti druge polovice 19. stoletja, ali ka- kor njegov ocenjevalec ugotavlja, »da v ita- lijanski historiografiji stopajo v ospredje ob- jektivni faktorji, na katerih lahko skupno gradimo« (ZC, XVI/1962, str. 269). Nekaj svo- jih prispevkov je dr. Manzini posvetil tudi zgodovini umetnosti. Manzinijevem spominu je posvečena v celoti zadnja številka SG (XLII/1975). S prerano smrtjo dr. Guida Manzinija je italijanska goriška kultura izgubila pomemb- nega delavca. Njegovo smrt obžalujemo tudi Slovenci, saj nam je hotel biti pokojnik pra- vičen in dober prijatelj. 3^^^^^ j^^^^.j. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 49 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV STARI MARIBOR SERGEJ VRISER n Urbanistična rast Maribora na začetku 20. stoletja je izbrisala marsikatero značilno po- tezo starega mesta. Toliko bolj so zato dra- gocene fotografije stavb, ki so jih porušili ob regulaciji posameznih mestnih predelov. Za sestavek smo odbrali posnetke treh ar- hitektur, ki jih danes ni več, četrti posnetek pa naj osveži spomin na leto 1918, ko je Ma- ribor samozavestno pokazal svoj, slovenski in jugoslovanski obraz. Prva fotografija je nastala kratko pred koncem 19. stoletja, ko je pred nekdanjimi Graškimi vrati rastel iz tal sakralni objekt, kakršnega mesto ni poznalo vse od graditve stolnice v srednjem veku. To je bila nova, »slovenska« cerkev frančiškanov ob današ- nji Partizanski cesti. Frančiškanski samostan so začeli graditi leta 1892, leto dni pozneje pa so položili te- meljni kamen za novo cerkev. Dotedanja Ma- rijina cerkev, bolje cerkvica, ki so jo posve- tili leta 1620, je bila v drugi polovici 19. sto- letja za obsežno faro Graškega predmestja, bližnjega Mei j a in okoliških občin že mnogo premajhna, zato so se frančiškani, ki so leta 1864 prevzeli cerkev, odločili za gradnjo no- ve cerkvene stavbe. Stekla je velikopotezna nabiralna akcija, pridružil se ji je tudi ce- sar, in leta 1900 so blagoslovili novo mari- borsko baziliko. Na fotografiji vidimo fasado stare cerkve, ladjo za nj|0 pa pravkar podirajo. V celoti skromna arhitektura razodeva slogovne zna- ke psevdoromanike, tudi strešni stolpič so pozidali šele v šestdesetih letih 19. stoletja. Od nove cerkve vidimo na posnetku dokon- čano ladjo, zvonika sta še v gradnji. V primerjavi s staro cerkvijo pa tudi z okoljem je nova cerkev pravcati orjak, po svoje tujja tudi po svojem neoromanskem značaju in opečnati zidavi. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Rihard Jordan, ki je si- cer upošteval slogovne elemente izvirne romanike, mnogo manj pa skupaj z naroč- niki specifičnost ambienta, v katerega je po- stavil novi objekt. Se sreča, da nova cerkev ni prizadela vedute starega mestnega jedra. Vse do danes pa se ni posrečilo ustvariti oko- li nJe stavbnega sozvočja in nove arhitek- ture, ki nastajajo južno od cerkve, nesklad- je le še povečujejo. Druga fotografija nam prikazuje nekdanji Tattenbachov dvorec, stavbo, ki je bila Ma- riborčanom znana pod imenom »frajpvška kasarna« (Freihauskaserne). To je bil razse- žen stavbni kompleks, ki je gledal s čelno stranjo na ulico, imenovano po njem Frei- bausgasse (poznejša Tattenbachova ulica, se- danja Ulica kneza Koclja), s stranskima fa- sadama pa v Vetrinjsko ulico in Ulico vseh svetnikov. Frajovž je bil nekoč v posesti grofa Eraz- ma Tattenbacha, soudeleženca v zrinjpko- frankopanski zaroti, ki so ga leta 1671 ob- glavili v Gradcu. Tattenbach je bil lastnik tudi gradu v Racah in nič manj kot do tja naj bi po legendi vodil iz frajovža tajni hod- nik. Po Tattenbachovem nesrečnem koncu je oblast zaplenila vse njegovo imetje v fra- jovžu. Leta 1758 je bil lastnik dvorca gene- ral grof Lanthieri, v začetku 19. stoletja se je izmenjalo nekaj lastnikov, leta 1820 pa je stavbo kupilo vojaštvo in v njej uredilo ka-, stara in nova »slovenska« frančiškanska« cerkev v Mariboru, konec 19. stoletja 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Dvorišče Tattenbachovega dvorca — frajovža v Mari- i boru pred letom 1904 ¦; samo. V vojaških rokah je bil frajovž vse od leta 1904, ko so ga zaradi dotrajanosti predali občini in je bil sprejet sklep, da je treba hišo porušiti. Od posnetkov, ki so bili narejeni kratko pred odstranitvijo, bržkone že z namenom, da se ohrani fotodokument te zgodovinske stavbe, kaže večina čelno stran objekta. Na njih spoznamo, da je šlo za masivno dvonad- stropno arhitekturo 17. stoletja s preprosto razčlenjeno fasado in poudarjenim kamnitim portalem. Ni izključeno, da je stavba zrasla na temeljih starejše prednice in da je pove- zala v enoten kompleks več stavb. Posnetek, ki smo ga odbrali, nam kaže dvoriščno stran frajovža. Dvorišče je prav kasamiško puščobno, dovolj razločna je mo- goče razbrati, da je bil dvorec za vojaške namene prezidan. Med okni v obeh nadstrop- jih je opaziti zazidane toskanske stebriče nekdanjih odprtih arkad. Tudi polkrožni obo- ki v pritUčju so še ostanek arhitekture 17., če ne celo 16. stoletja. Ce si zamislimo, da so dvorišče obdajali odprti hodniki, dobimo pre- cej zanimivejšo podoba dvorca, kot ga kaže slika. Ob današnjih spoznanjih spomeniških vrednot bi stavbe prav gotovo ne podrli in bi ji vrnili nekdanjo fiziognomijo. Tretja slika v naši fotokroniki je »stano- vanjski stolp<^, kakor so nekoč poimenovali stavbo v neposredni soseščini gradu v Graj- ski ulici. Bil je to v bistvu >«odtrgani« del grajskih arkad s stolpom, ki je životaril kot samostojna stavba, ko so po letu 1871 del ar- kad podrli in speljali z Grajskega trga prek grajskega dvorišča ulico proti novi realki na današnjem Leninovem trgu. Na oljni podobi gradu iz konca 17. stoletja v mariborskem muzeju je dobro videti stolp in arkadni trakt, ki ga je povezjoval z grajskim poslop- jem. Stolp z dvema lokoma arkadnega hodnika je rabil za stanovanja in delavnice, bil je preprosta, toda na prvi pogled vidna grajska arhitektura s šivanimi vogali in sončno uro s fresko na fasadi, v celoti torej spcmehik. Ohranil se je razmeroma dolgo, do leta 1938, ko bi prej pričakovali, da ga bodo obnovili, kot pa podrli. Zgledna spomeniškovarstvena naloga bi oila, ko bi se tedaj odločili, da bi vrzel med stolpom in gradom zazidali z ob- novljenimi arkadami in namesto ulice spet priklicali v življenje del nekdanjega graj- skega dvorišča. Vendar so leta 1938 na mestu, kjer je stal stolp, pozidali trinadstropno stanovanjsko hi- Stolp in del arkad v Grajski ulici (porušen leta 1938), posnetek iz začetka 20. stoletja 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Celo sprevoda slovenske vojske na narodni praznik 15. decembra 1918 v Mariboru šo, njej pa so pozneje sledi'e še druge. Vse po vrsti so skazile okolje zahodno od gradu in zabrisale črto obzidne glasije, potezo, ki bi jo urbanisti tako radi ponovno poudarili kot mejo starega mestnega jedra. Tako nas ludi ta fotografija navdaja s trpkim spozna- njem, da so strokovna kratkovidnost, ne- strpnost in malomestni kompleksi naredili mariborskemu historičnemu urbanizmu pre- nekatero nepopravljivo škodo. Zadnja v vrsti naših fotografij, tudi iz ar- hiva muzeja, naj nas seznani zopet z ljud- mi starega Maribora. Posneta je bila 15. de- cembra 1918, ko so v Mariboru prvič prazno- vali dan zedinjenja v novi jjugoslovanski dr- žavi«. S tega praznovanja se nam je ohranilo več posnetkov, s slovesnosti na Glavnem tr- gu in sprevoda, v katerem so korakali pri- padniki številnih društev in prvič tudi slo- venska narodna vojska, zbrana okoli gene-. rala Rudolfa Maistra. Vsi ti posnetki imajo dragocen dokumentarni pomen. Poleg oseb, ki jih razpoznavamo na njih, govorijo zase tudi anonimni možje in fantje z odločnimi obrazi in prešerno zataknjenimi narodnimi kokardami na vojaških kapah osovražene Avstrije. Posnetek, ki smo ga iabrali, nemara naj- bolj značilno izžareva vzdušje slovesnega dneva. Obrisi vojakov so komaj nakazani, množico bolj slutimo, kot vidimo. Potograf pa je spretno in ne po naključju ujel pogled na vihrajoče trobojnice in zimsko sonce, ki proseva skozi nje in napoveduje nov dan. , OPOMBA Fotografije so iz fatoarhiva Pokrajinskega mu- zeja v Mariboru. 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 SISKA NEKOC in DANES MIRKO KAMBIC Stare fotografije imajo izviren likovni in vsebinski čar. Posebno zanimivi so posnetki naselij, če jih primerjamo z današnjim sta- njem. Takšne slike so vizualni dokument raz- voja ali razkroja, in sicer tako nazoren, da ga ne more nadomestiti noben besedni opis. Zgodovinska slika postane s tem del naše ak- tualne stvarnosti, člen razvoj,a in povezave neke celote, ki jo sicer časovni potek deli v samostojne elemente. Celote se zavemo šele, ko imamo pred seboj več posnetkov, po možnosti z istega zornega kota, vendar v določenem časovnem intervalu. Kot zanimiv primer lahko služita dva po- snetka Šiške (Ljubljana), starejši iz zadnje četrtine prejšnjega stoletja in novejši iz le- ta 1975. Oba sta bila posneta s približno is- tega mesta, z vzpetine nad Vodnikovo cesto, kjer je danes opuščena smučarska skakalni- ca. Starejši posnetek prikazuje kot osrednji motiv in verjetno kot glavni povod za foto- grafiranje grad Jamo, z lepo urejenim in ob- zidanim vrtom. Desno (vzhodno) od gradu je več kmečkih poslopij, pred njimi cesta in po- vsem v ospredju travnate površine, nekaj drevesc in dve parceli (jami), napolnjeni z vodo. Za gradom se širi ravan vse do Šmar- ne gore in do obronkov Rašice na desni. To ravan deli na dvoje bela cesta, sedanja Ce- lovška cesta. Ob tej cesti stoji ena sama hi- ša, pritlična, z majhnim strešnim balkonom. To je nekdanja gostilna pri Kinčiču. Zanimi- vo! Hiša stoji še danes prav takšna, kot je na sliki, in sicer v neposredni bližini Viatorje- vega hotela v Šiški.* Na prvi pogled bi se morda zakleli, da fo- tografija iz leta 1975 nikakor ne prikazuje iste pokrajine in istega zornega kota. Pred nami je morje stolpnic, blokov in stanovanj- skih hiš. O polju ni nobenega sledu. Le Šmar- na gora in Rašica v ozadju pričata, da gre za isti motiv, za isti zorni kot. S potrpežlji- vostjo pa najdemo še nekaj drugih dokazov. Gradu Jame danes ni več. Na njegovem me- stu stoji bolnišnica Petra Držaj^a, ki jo zakriva skupina dreves. Gospodarska poslopja desno od bolnišnice, oziroma dreves, pa so ohranila še vedno neko značilnost iz preteklosti. V te- ku časa so bila ta poslopja delno prezidana, temelji pa so ostali isti. Obiskal sem Jerne- ja Klemenca, ki ima okrog 80 let. Je domačin kakor tudi njegov pok. oče Matevž. Na hiš- nem portalu je letnica 1886, hiša sama pa je starejša, le portal je bil takrat obnovljen. Jernej Je še povedal, da so bila gospodarska poslopja prej tako nizka, da se je lahko do- taknil strehe z roko, da je imel grad Jama zelo lepo urejen vrt. Jernej je še dejal, da so bili lastniki gradiča Kanci in Lukmani, da je bila pozneje tu Krekova gospodinjska šola, po osvoboditvi pa bolnišnica TNZ. Pred Klemenčevo domačijo, kjer je videti na stari fotografiji travnik, je sedaj nasip iz- teka nekdanje skakalnice, obraščen z grmov- jem. Nekoliko levo, tik ob nasipu, pa vidimo na novi fotografiji hišo, ki je bila zgrajena leta 1910.- V tej. hiši stanuje Mimi Tavčar- jeva, domačinka iz Šiške, ki se spominja, da Grad Jama, panorama s Smarno goro v ozadju. Foto: E. Pogorele (med 1870 in 1890) 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Zgornja Šiška, panorama s Šmar- no goro v ozadju. Foto; M. Kam- bič, julija 1975 so Še v času pred zadnjo vojno igrali na vrtu gradu Jama golf ter da so otroci pobirali žo- gice, ki so padale na cesto; domačini pa so go- vorili »grem k baronovim« ali »pri barono- vih«. Stara fotografija gradu Jama je velikega formata (okr. 20 X 26 cm), samo rahlo zble- dela, v sepia tonu, ostra in brez okvar, razen nekaj lis na ozadju. Originalna fotografija je nalepljena na karton, ta pa je vložen v po meri izdelan, široko profiliran pozlačen ok- vir. Slika je torej uživala nekoč odlično me- sto, morda v samem gradiču Jama.^ Ali sliko lahko datiramo? Na hrbtni strani kartona je žig z imenom Ernesta Pogorelca.* Ta fotograf je nehal delati v Ljubljani proti koncu osemdesetih let, v register fotografov pa je bil vpisan že leta 1859. Ker je pa na fotografiji dobro vidna zadaj za Celovško ce- sto ravna bela črta, sklepam, da je to go- renjska proga. In tako bi uvrstil navedeno Pogorelčevo fotografijo v razdobje med 1870 in 1890. Ta stara fotografija je redkost in je po- membna kot dokument za arhitekturo gradu. Jama in za parkovno ureditev grajskega vr- I ta. Še večjega pomena pa je kot vizualni \ dokument neslutene zazidave sveta ob Celov- \ ški cesti, vse od Šišenskega hriba pa tja do | železnice. Z današnjo fotografsko tehniko je i m-ožno oba posnetka zelo povečati in tako i postane primerjava istega kraja v razvoju, ; ki obsega okrog sto let, izredno impresivna. ^ OPOMBE 1. Danes Celovška 162; sitaniovalci vedo pove- dati, da je hiša zelo stara in da je bila nekoč tu gostilna Kinčič. — 2. Danes Vodnikova 55. — 3. Fotografijo z okvirom sem kupil v ljubljan- ski Antiki; pozornost je vzbujal bolj okvir sam ; kot navidezno neugledna stara fotografija, pod ; katero je lep, originalen dvojezičen napis »Sch- | loss Grubenbrunn — Grad Jama«. — 4. Biiogra- fijo ljubljanskega fotografa Ernesta Pogorelca i sem raziskoval po arhivskih virih s posebno ; vnemo, ker je Pogorele vpisan v register kot j prvi poklicni ljubljanski fotograf. Podatke bom j objavil v svojem delu o prvih ljubljanskih fo- tografih. 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 DELO NASIH ZAVODOV IN DRUSTEV Nacionalni in socialni programi pri Slo- vencih od 1848 do 1950. (Razstava Arhiva SR Slovenije) Razstavo »Nacionalni in socialni programi pri Slovencih« je pripravil Arhiv SR Slove- nije ob tridesetletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom, ko je bil pod vodstvom Ko- munistične partije Slovenije uresničen naj- naprednejši narodni in družbeni program v zgodovinskem razvoju slovenskega naroda. Razstava je bila najprej postavljena v Aj- dovščini (od 21. aprila do 6. maja 1975), po- tem v LjjUbljani (od 8. maja do 8. junija 1975) in nato v Kranju del razstave, ki za- jema nacionalne in socialne programe pri Slovencih v razdobju od Prešerna do Can- karja (od 26. novembra 1975 do 25. decembra 1975). V Ljubljani je razstavo na predvečer osrednje proslave 30. obletnice osvoboditve odprl akademik Boris Ziherl. Katalog razstave obsega 92 strani. Poleg naslovov ima tudi regeste razstavljenih do- kumentov. Zal motijo tehnično neuspele re- produkcije nekaterih pomembnejših doku- mentov. Pripravljanje razstave je bila zahtevna na- loga. Tovrstno gradivo je bilo doslej le de- loma obdelano in evidentirano. Ko so bili pregledani obširni arhivski fondi, ki bi mo- gli vsebovati programska besedila, se je poka- zalo, da je v arhivu malo izrazito program- skih besedil. Tisti, ki so programe sestavlj^a- li, so z njimi želeli seznaniti najširše kroge, zato so jih navadno tiskali. V arhivu so osta- li običajno le tisti programi, ki so jih oblasti zaplenUe, ker so bili v nasprotju z uradno politiko. Precej pa je arhivskega gradiva, ki govori posredno o nastajanju in obliko- vanju programov, dosti preveč, da bi ga mogli razstaviti. Omejiti se je bilo treba le na programska besedila in to na programe političnih strank in pomembnejših frakcij s časopisnimi viri. Poleg tega so bili razstav- ljeni predvsem nacionalni programi, socialni pa le toliko, kolikor se pojavljajo skupaj z nacionalnimi. Tudi tako je razstava močno presegla obseg običajne arhivske razstave; razstavljenih je bilo 270 eksponatov. Na razstavi so bili večinoma izvirniki. Ta- ko je prišla do izraza različnost istovrstne- ga gradiva v raznih obdobjih. Oblikovalki razstave pa je uspelo, da je gradivo razpo- redila v dokaj pestro in vizualno zanimivo celoto. Eksponati so si na razstavi sledili v kro- nološkem zaporedju. Vsak j,e imel podna- pis s podatki, kot je običaj pri objavljanju virov, ter povzetek, ki je bil obsežnejši pri dokumentih v tujih jezikih. Zaradi pregled- nosti so bila nakazana posamezna zgodo- vinska obdobja. V okviru teh so bili progra- mi meščanskih in delavskih strank prikaza- ni vzporedno. Pojasnila so bila tudi na pa- nojih, ki SO večinoma obsegali eksponate za- ključenega obdobja. Razstava je z uvodnim delom (zapisnik o zaslišanju voditeljev uporniških kmetov Ma- tije Fistriča in Ivana Svrača iz leta 1573, od- lomki iz knjig protestantskih piscev in Lin- hartove knjige Poskus zgodovine Kranjske iz leta 1791, Ilirija oživljena Valentina Vod- nika in Prešernova Zdravljica) segla pred leto 1848, v 15. in 16. stoletje, v obdobje kmečkih puntov in oblikovanja slovenske nacionalne zavesti. Uporni kmetje, združeni v kmečki zvezi, so izpričali, da nočejo živeti več po fevdalnih načelih. Reformacijsko gi- banje pa je s protestantsko slovensko knji- go položilo temelj slovenski nacionalni za- vesti. Ta zavest se je v naslednjih stoletjih pod vplivom družbenih sprememb v dobi razsvetljenstva in predmarčni dobi vse bolj krepila in različno izražala. Po uvodnem delu je bil na razstavi prika- zan program Zedinjene Slovenije (katalog štev. 13), ki so ga oblikovali člani društva Slovenija na Dunaju. V njem so zahtevali združitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v eno avtonomno enoto. Ze aprila 1848 je Matija Majar natančno navedel, naj bi Zedinjena Slovenija poleg kranjskih, go- riških, koroških in štajerskih Slovencev za- jela tudi beneške in ogrske Slovence; spo- razumevali naj bi se v enotnem knjižnem jp- ziku. Program Zedinjene Slovenije leta 1848 ni bil uresničen. Njegova misel se je ohranila in stoletje sledimo različnim prizadevanjem za njegovo uresničitev. V petdesetih letih, v času Bachovega ab- solutizma, in v prvi polovici šestdesetih let preteklega stoletja o programu Zedinjene Slovenije niso govorili. Sele italijansko av- strijska vojna leta 1866 in priklj^učitev be- neških Slovencev Italiji je ponovno oživela zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. V taborskem gibanju so razširili program med ljudske množice. Ker program Zedinjene Slovenije v okviru ustavnega življpnja v Avstriji ni bil uresničljiv, iščejo stranke raznih poti za nje- govo izpolnitev. Z nastopom delavskega razreda se je v zgodovinskem razvoju slovenskega naroda po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 55 javila nova družbena sila, ki ji je pripadla odločilna vloga v reševanju nacionalnega in socialnega vprašanja Slovencev. Program Zedinjene Slovenije je sprejela tudi Jugo- slovanska socialnodemokratična stranka. Vendar ni znala povezati narodnostnega vprašanja z razrednim bojem. Vizijo pravil- ne rešitve je izrazil le Ivan Cankar v letu 1918: »Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca, proletarca, sloni bodočnost sloven- skega naroda, naroda proletarca!« Zgodo- vinski razvoj naslednjih desetletij je dokazal pravilnost Cankarjeve misli. Komunistična stranka si je zaradi svojih načel in dejavnosti med množicami pridobi- la zaupanje zlasti od tridesetih let dalje, za- to je po kapitulaciji Jugoslavije mogla po- vesti slovensko ljudstvo v boj proti okupator- ju, za narodno in družbeno osvoboditev. Na njeno pobudo in pod njenim vodstvom je zrasla in se razširila Osvobodilna fronta, ki jp bila enotno vsenarodno gibanje za osvobodi- tev. Program, ki ga je Osvobodilna fronta po- stavila v 9 temeljnih točkah, je bil z zmago narodnoosvobodilne vojske leta 1945 uresni- čen. Slovenski narod si je v skupnem boju z jugoslovanskimi narodi pridobil svojo držav- nost in se enakopravno udeležil graditve skupnosti jugoslovanskih narodov. Večina Slovencev je odtlej združena v lastni državi v okviru socialistične Jugoslavije. Na razstavi so bila poleg že znanih prika- zana tudi le delno znana ali pa javnosti še neznana besedila. Tako na primer dokumenti v zvezi z nastankom države Slovencev, Hrva- tov in Srbov leta 1918. letaki o delavskem gibanju med obema svetovnima vojnama itd. Na razstavi so bili prikazani tudi programi pri Slovencih, ki so po letu 1918 ostali zunaj meja Jugoslavije. Ti dokumenti pričajo o ak- tivnosti in organiziranosti zamejskih Sloven- cev ter o njihovem boju za nacionalne pravi- ce. Tako Jugoslovanska socialno-demokratič- na'stranka za Julijsko krajino leta 1919 po- ziva »vse strokovne, gospodarske in kultur- ne organizacije, da napno vse sile za zdru- žitev slovenskega proletariata v Italiji« (ka- talog štev. 128), slovenski poslanci leta 1921 zahtevajo uporabo svojega jezika na zaseda- njih rimskega parlamenta (katalog štev. 153), slovensko-hrvatsko nacionalnorevolucionarno gibanje ali TIGR je leta 1935 sklenilo s KP Italije sporazum, po katerem se slovenskemu ljudstvu v Julijski krajini priznava pravica do samoodločbe in odcepitve od italijanske države (katalog štev. 188) itd. Na razstavi so avtorji posebej poudarili tri programe v zgodovinskem razvoju sloven- skega naroda, ki imajo skupno obeležje, če- prav so nastali v različnih časovnih obdob- jih. V vseh treh se izraža težnja po zdru- žitvi vseh Slovencev, ki naj žive v enako- pravni skupnosti narodov. To so program Ze- dinjene Slovenije iz leta 1848 (katalog štev. 13), manifest ustanovnega kongresa KPS iz aprila 1937 (katalog štev. 191) in Temeljne točke Osvobodilne fronte iz leta 1941 (ka- talog štev. 221 in 222). Avtorji programa Zedinjene Slovenije so poleg zahteve po združitvi vseh Slovencev napisali: »Komu od nas bi na misel padlo govoriti, da so imeli Evropejci pravico vbo- ge zamorce v Afriki kakor živino loviti in v daljno služnost peljati«. Manifest ustanovnega kongresa KPS iz ap- rila 1937 na pragu II. svetovne vojne ima za moto verz o bratstvu med narodi iz Prešer- nove Zdravljice. Hkrati pa ugotavlja, da po- meni nemško-italijianska zveza za slovenski narod nevarnost novega razkosanja in doda- ja, »da slovenski delavski razred predstav- lja najbolj zaveden, najbolj napreden in naj- bolj organiziran del slovenskega naroda in je zato zgodovinsko odgovoren za njegovo pri- hodnost.« Tej, zgodovinski vlogi se delavski razred ni odrekel. V narodnoosvobodilnem boju je na čelu s KPS imel odločilno vlogo. Temeljne točke Osvobodilne fronte pa so konkreten narodni in socialni program po okupaciji Jugoslavije in razkosanju Slovenije med tri okupatorje, ko se je slovenski na- rod moral boriti za svoje narodne in človeške pravice. Ideja o Zedinjeni Sloveniji je našla svoje mesto v drugi temeljni točki. Ta ideja je bila z zmago narodnoosvobodilne vojske v veliki meri uresničena. Ob vodstvu po razsta- vi je obiskovalec mogel zvedeti, da pomeni ozemlje današnje SR Slovenj^ie 87'% ozemlja, ki je bilo leta 1848 na zemljevidu Petra Koz- lerja označeno kot popolnoma slovensko. Marija Oblak-Carnl Razstava »Maribor 1941—1945« Ze od aprila 1975 je v Muzeju narodne os-, voboditve v Mariboru odprta razstava »Mari- bor 1941—1945«. Postavljena je bila v okviru proslav ob tridesetletnici osvoboditve in ob občinskem prazniku. Razstava je dokaj ob- sežna, saj 75 panojev in 8 vitrin zavzema vseh šest razstaivnih prostorov v pritličju muzejske zgradbe. Z zbiranjem gradiva o Ma- riboru v obdobju okupacije so muzejski de- lavci pričeli že kmalu po ustanovitvi muze- ja in nadaljevali z njim vse do postavitve razstave. Glavna dela za postavitev razsta-. 56 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ve SO trajala približno eno leto. Večino raz- stavljenega gradiva hrani arhiv muzeja na- rodne osvoboditve, nekaj pa je bilo treba preslikati tudi v arhivu Inštituta za zgodo- vino delavskega gibanja v Ljiubljani in v Muzeju revolucije v Celju. Ob razstavi je izšel tudi katalog z orisom zgodovine Mari- bora v obdobju 1941 do 1945. Razstavo je oblikovno uredil arhitekt Rudi Zupan, kata- log pa je opremil akademski slikar Janez Vi- dic. Osnovni problem pri postavljanju razstave je povzročalo nesorazmerje med ohranjenim gradivom okupatorskega izvora in gradivom osvobodilnega gibanja. Medtem ko je prvo dokaj obsežno, je za osvobodilno gibanje v Mariboru (zlasti za prvi dve leti) ohranjenih zelo malo dokumentov. To je tudi razumlji- vo, če vemo, v kakšnih razmerah je potekal odpor v Mariboru, kJer je bil sedež nemške okupacijske uprave za celotno slovensko Šta- jersko. Prezreti ne smemo dejstva, da mar- sikaj iz varnostnih razlogov tudi ni smelo bi- ti zapisano in da je odporniško gibanje v Ma- riboru dolgo časa slonelo zgolj na zaupni- štvu, ki pisanih virov ni poznalo, da pa je pozneje, koi je okrožna tehnika že tiskala velike količine ilegalnega materiala, moralo biti veliko tega zopet iz varnostnih razlogov sproti uničenega. Avtorji razstave so skuša- li to pomanjkljivost nadomestiti s fotografi- jami postojank osvobodilnega gibanja, ki so bile vseskozi dokaj na široko razpredene po mestu. Dragoceno pomagalo pri rekonstruk- ciji nekaterih pomembnih dogodkov so bili spominski viri, ki zelo neposredno približajo dogodke iz tistih hudih dni. Pomembno in zelo bogato pionirsko delo je na tem področ- ju opravila že Milica Ostrovška, ki Je začela takoj po osvoboditvi zbirati izjave in sp»- mine udeležencev narodnoosvobodilnega gi- banja v Mariboru. Njeno dolgoletno in vztraj- no delo je dobilo knjižno podobo v treh de- lih z naslovom Kljub vsemu odpor. Razstavljeno dokumentarno gradivo (271 fotografij, 163 dokumentov, 3 topografske karte in številne muzealije v vitrinah) nam prikazujejo usodo mesta z najbližjo okolico v vojnem času, medtem ko so dogajanja na širšem območju severovzhodne Slovenije pri- kazana le v skopih obrisih, samo za lažje ra- zumevanje neposrednega dogajanja v Mari- boru. S tem je razstava pridobila na pre- glednosti, obenem pa so se tudi ostreje izri- sale nekatere dosedanje ugotovitve iz zgodo- vine Maribora v obravnavanem obdobju ter jasneje ovrednotila vloga Maribora v NOB na Slovenskem sploh. Glavna značilnost okupiranega Maribora, ki se jasno kaže tudi na razstavi, je v stra- hovitem nasilju in temeljitih okupatorjevih raznarodovalnih ukrepih ter v skozi vsa štiri leta prisotnem in močnem odporu. Ravno ta dvojnost, ki se skozi vso razstavo krono- loško prepleta in je v vsakem obdobju soraz- merno zastopana, daje odporniškemu Mari- boru svojevrsten pečat. In prav zato je vsak dokument, vsaka fotografija, vsak predmet na razstavi zgovorna priča o trpljenju in borbah, udarcih in zmagah, skozi katere je moral slovenski Maribor v letih 1941—1945. Razstava je naletela med Mariborčani na iz- redno zanimanje, saj si jo je do konca leta (zaradi gostovanj drugih razstav v razstavnih prostorih od srede oktobra do konca novem- bra ni bila postavljena) ogledalo že 10.000 obiskovalcev, največ šolske mladine. Razstava o Mariboru je bila le ena od de- vetih postavitev razstav Muzeja narodne os- voboditve Maribor v lanskem jubilejnem le- tu. Ob tridesetletnici frankolovskega zločina in ob občinskem prazniku je bila februarja v Slovenskih Konjicah odprta razstava »Tal- ci 1941 — 1945 na slovenskem Štajerskem«. To je bila že dvajseta postavitev te razstave, ki si jo je doslej ogledalo prek 82.000 ljudi, kar je svojevrsten rekord. Marca in aprila je muzej gostoval v Slovenj Gradcu in v Vu- zenici z razstavo »Zidanškova (Pohorska) bri- gada«. V začetku maja ob občinskem praz- niku občine Lenart ter od 16. do 23. oktobra ob petindvajsetletnici delavskega samouprav- ljanja v Sladkogorski je muzej gostoval v Gradišču v Slovenskih goricah in v Sladkem vrhu z razstavo »Lackov odred«. Avgusta je bila v osnovni šoli v Ribnici na Pohorju od- prta razstava o ribniškem območju Pohorja s posebnim poudarkom na narodnoosvobodil- nem boju. Razstavo je skupaj z muzejem pri- pravil zunanji muzejski sodelavec France Fi- lipič. V muzejskih prostorih v Mariboru sta gostovali tudi dve razstavi Muzeja ljudske revolucije Slovenije iz Ljublj^ane. V drugi po- lovici marca je bila postavljena razstava »Kultura v narodnoosvobodilnem boju«, v drugi polovici novembra pa razstava »Za- ključni boji in osvoboditev Slovenije«. Pri obeh razstavah je z gradivom sodeloval tudi naš muzej. Z gostovanji razstav v večjih kra- jih zunaj Maribora Muzej narodne osvobo- ditve samo nadaljuje že vpeljano razstavno politiko, katere glavni namen je, rezultate našega dela (razstave) čimbolj približati de- lovnemu človeku, neposrednemu proizvajal- cu v organizacijah združenega dela, zlasti tistemu zunaj, Maribora. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 57 Vse postavitve razstav Muzeja narodne os- voboditve v lanskem letu ter stalne zbirke v Mariboru, na Osankarici, v Gornji Radgoni in v Srečah pri Makolah si je ogledalo 52.800 obiskovalcev. Marjan Znldarie , Razstava o izohraževanju odrasle mladine V Slovenskem šolskem muzeju je bila 25. novembra 1975 odprta razstava s temo: Izo- braževanje odrasle mladine od leta 1870 do 1941. Razstava skuša podati pregled izobra- ževanja odrasle mladine v preteklosti in pri- kazati slikovni, arhivski in knjižni material o njem. Za mladino, ki je dovršila obvezno osnov- no šolo, je bilo že s prvim avstrijskim šol- skim zakonom iz leta 1774 predpisano nada- ljnje izobraževanje v ponavljalnih šolah. Po tem zakonu je bil ponavljalni pouk obvezen za mladino do 20. leta starosti. Pozneje so starostno mejo znižali na 18. leto, ponavljal- ne šole pa je od leta 1816 dalje morala obi- skovati mladina od 12. do 15. leta starosti. Najuspešnejša oblika izobraževanja mladine in odraslih so bile nedeljske začetne šole, kjer je bil pouk neobvezen, brezplačen in v slovenskem jeziku. Poučevali so prizadevni učitelji in duhovniki. Iz poročil o teh šolah razberemo, da so jih poleg mladine obiskova- li tudi odrasli. Za te šole je izšlo tudi nekaj slovenskih učbenikov. V drugi polovici 18. stoletja je izšlo tudi nekaj odlokov o ponavljalnem izobraževanju vajencev, ki pa se je v praksi slabo obneslo. Vajenci so bili namreč večinoma nepismeni, zato z njimi ni bilo kaj ponavljati. Ponekod so učitelji prirejali za odrasle tu- di posebna predavanja iz kmetijskih panog. Svoje znanje so učitelji izpopolnjevali v kme- tijskih tečajih, ki so jih začeli pri nas pri- rejati po letu 1866. Sele na podlagi tretjega avstrijskega zakona o osnovnem šolstvu iz leta 1869 so začeli izdajati tudi odloke o uva- janju kmetijskih in gospodinjskih tečajev za šoli odraslo mladino. Izšel je tudi učni načrt za te tečaje. Zakon je predvideval nadaljnje izobraževanje tudi za učiteljstvo', in sicer za učitelje v kmetijstvu, za učiteljice pa pred- vsem v pouku ženskih ročnih del. Z izobra- ževanjem odrasle mladine so se začele uk- varjati tudi kmetijske šole in razna društva. V mestih so že pred prvo svetovno vojno pri- rejali razne izobraževalne tečaje za odrasle, na katerih so predavali strokovnjaki z raz- nih področij. V Ljiubljani je bilo že leta 1904 ustanovljeno ljudsko izobraževalno društvo Akademija, ki je prirejalo predavanja tudi v krajih zunaj Ljubljane. Po razpadu avstro- ogrske monarhije se na Slovenskem šolski sistem ni spremenil. V novi državi Srbov, Hr- vatov in Slovencev so veljali različni zakoni, zato si je zlasti učiteljska organizacija pri- zadevala za sprejem novega šolskega zako- na, ki je bil končno sprejet leta 1929. Nekateri učitelji so takrat že sestavljali osnutke učnih načrtov tudi za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. Za to šol- stvo se je zavzel zlasti kmetijski svetnik Vi- ljem Rohrman, ki je organiziral posvet stro- kovnjakov ter pripravil učni načrt in pra- vilnik za te šole. Kmetijski strokovnjaki so se z Rohrmanovim osnutkom strinjali ih ta- ko je bil predložen kmetijskemu ministrstvu v odobritev. Leta 1927 je sprejelo v svoj pro- gram vprašanja organizacije kmetijskega šol- stva tudi Udruženje jugoslovanskega uči- teljstva in ustanovilo poseben odsek za kme- čko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo pri svojem poverjeništvu za Slovenijo. Odsek je sklical posvet o kmečkih in gospodinjskih na- daljevalnih šolah, organizirani pa so bili tu- di kmetijski tečaji za učitelje na kmečkih nadaljevalnih šolah, in sicer na Grmu in St. Juriju pri Celju. Na prej omenjenem posve- tu so se sporazumeli glede kmečkih in go- spodinjskih nadaljevalnih šol: da naj bodo sestavni del osnovnega šolstva, poglabljajo naj delo osnovnih šol, naj bodo splošno — izobraževalne in neobvezne. To šolstvo sta do leta 1929 vodili oblastni upravi v Ljubljani in Mariboru, nato pa ga je prevzela banska uprava. Zakonsko osno- vo pa je dobilo to šolstvo šele v Zakonu o narodnih šolah iz leta 1929, ki je določal, da naj se za osebe od 16. do 30. leta starosti prirejajo zadružno-gospodarski in gospodinj- ski tečaji pri narodnih šolah. Pouk naj bi bil praktičen in prilagojen krajevnim razmeram, trajal pa naj bi od dveh do šestih mesecev v letu. V letih od 1929 do 1933 je bilo v drav- ski banovi ustanovljenih 156 kmečkih in 114 gospodinjskih nadaljevalnih šol. V krajih, kjer zaradi premajhnega števila učencev ali učiteljev ni bilo mogoče ustanovi- ti kmečke nadaljevalne šole, so z letom 1935 začeli uvajati pripravljalne tečaje za po- klicno vzgojo in izobraževanje kmečke mla- dine. Za učitelje na kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah so bili organizirani šte- vilni tečaji. Samo v letu 1937 so bili nasled- nji tečaji: uvodni in metodični tečaj, idejni tečaj, tečaj za kmečko gospodarstvo in kme- čko gospodinjstvo ter uvodni in metodični te- čaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol. Kmečko nadaljevalno šolstvo je zajelo ši- rok krog prebivalstva. Poleg strokovnega zna- 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 nja je dajalo tudi splošno izobrazbo in budi- lo v kmečki mladini ljubezen do zemlje. Z izobraževanjem odrasle mladine so se ukvarjala med obema vojnama tudi razna društva, ki so bila povečini strankarska. Med delavstvom so širila prosveto delavska izo- braževalna društva Svobod in kasneje Vza- jemnosti. Velik vpliv na izobraževanje odrasle mla- dine so imele tudi Prosvetna zveza. Zveza kulturnih društev in Zveza kmetskih fantov in deklet. Slednja je bila napredna orga- nizacija, preko katere je Komunistična par- tija širila svoj vpliv med kmečkim prebival- stvom, zaradi česar je bila ta zveza v neka- terih krajih razpuščena. S prirejanjem kmetijskih in gospodinjskih tečajev so se ukvarjiale tudi druge organiza- cije, na primer Zadružna zveza. Kmečka zve- za. Kolo jugoslovanskih sester, Splošno žen- sko društvo in tudi nekateri samostanski re- dovi. Ze po razpadu avstroogrske monarhije so zaživele na Slovenskem ljudske univerze. Do leta 1923 smo jih imeli v Mariboru, Celju in Jesenicah. Ustanovili in vodili so jih v glavnem učitelji in profesorji. V Ljubljani je bil leta 1921 ustanovljen na univerzi Aka- demski socialno — pedagoški krožek, ki se je zavzemal za ustanovitev Ijiudske univerze. Krožek je prirejal v letih od 1922 do 1926 predavanja pod imenom Ljudska visoka šo- la. Pri tej je zelo aktivno sodeloval znani pe- dagog dr. Franjo Zgeč. Ljudski univerzi v Ljubljani in Celju sta tiskali predavanja v obliki brošuric. Statistika za leto 1939/40 ka- že, da se je število ljudskih univerz na Slo- venskem povečalo na šest, predavanja pa je poslušalo 16.000 ljudi. Po drugi svetovni vojni je izobraževanje odrasle mladine zajplo širok krog prebival- stva. Obseg tega šolstva je bil tolikšen, da bi bila o tem lahko prirejena posebna razstava. Tatjana Hojan KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 59 NOVE PUBLIKACIJE Ob desetletnici »Knjižnice NOV in POS«. Mirko Fajdiga, ZidanSkova brigada. Knjižnica NOV in POS 15, Ljubljana 1975, 789 str. V zbirki »Knjižnica NOV in POS« je lan- sko leto spet izšlo več pomembnih vojaško- zgodovinskih del o narodnoosvobodilnem bo- jiU slovenskega naroda, med njimi tudi obsež- na monografija sodelavca Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru Mirka Fajdige o XI. SNOB Miloša Zidanška. Ob tem naj pouda- rimo, da je bila leta 1975 desetletnica »Knjiž- nice NOV in POS«, za katero je dal pobudo republiški odbor ZZB NOV. Prav v jubilej- nem letu je izšla že štirideseta knjiga te knjižne zbirke, kar je izjemen dosežek do- slej največje slovenske načrtne akcije za ra- ziskovanje zgodovine NOB slovenskega na- roda. Komisija za zgodovino sveta za raz- vijanje in negovanje tradicij NOB pri pred- sedstvu republiškega odbora ZZB NOV, ki je izdelala načrt strukture »Knjižnice NOV in POS«, metodologijo za pisanje monografij o narodnoosvobodilnih enotah in skrbela za mentorsko pomoč piscem ter za strokovno ra- ven izdanih del, je tako s pomočjo odborov brigad in odredov ter sodelavcev Inštituta za zgodovino delavskega gibanja ter skupine Vo- jaškega zgodovinskega inštituta v Ljubljani uspela že velik del svojega programa izpol- niti. Doslej so v prvem delu zbirke, ki naj bi po načrtu obsegal 31 del, nekatera v več knjigah, o vseh enotah NOV in POS oziroma o drugih enotah, v katerih so prevladovali slovenski borci, izšle naslednje brigadne mo- nografije: o Sercerjevi (I. del — Milan Gu- ček), Gradnikovi, Prešernovi in Vojkovi (Stanko Petelin), Gubčevi in Cankarjevi (La- do Ambrožič), Slandrovi (Miroslav Stiplov- šek). Petnajsti (Mile Pavlin), Bazoviški (Fra- njo Bavec), Kosovelovi (Radosav Isakovič), I. slovenski artilerijski (Borivoj Lah) in Prek- murski brigadi (Mitja Hribovšek). Prav tako je izšlo že tudi nekaj del o slovenskih te- ritorialnih enotah, in sicer o II. grupi odre- dov in štajerskih partizanih 1941/42 (Ivan Ferlež), Jeseniško-bohinjskem (Mile Pavlin), Škofjeloškem (Tone Lotrič), Istrskem (Maks Zadnik), Dolomitskem (Rudolf Hribernik) in Belokranjskem odredu (Radko Polič). Kar 11 del v »Knjižnici NOV in POS« obravnava problematiko vključevanja Slovencev, zlasti Primorcev, ter istrskih Hrvatov v različne prekomorske enote oziroma njihovo vklju- čevanje v narodnoosvobodilni boj zunaj do- movine. Tako sta Srečko Vilhar in Albert Klun napisala dela o I. in II. prekomorski brigadi ter o narodonosvobodilnem boju Pri- morcev in Istranov v južni Franciji, Italiji in Afriki ter pred ustanovitvijo prekomorskih brigad, v samostojnih publikacijah pa so pri- kazane tudi III. prekomorska (Radule Buto- rovič, Albert Klun), IV. prekomorska (Edvin Pervanje, Jože Hočevar) in V. prekomorska brigada (Jože Smit, Rado Bordon, Albert Pvlun), topniške (Karel Levičnik), letalske (Rafael Perhauc) in tankovske (Manojlo Ba- bic, Miroslav Luštek) enote prekomorcev ter pevski zbor JA Srečko Kosovel (Ivan Jer- man). V okviru drugega, problemskega dela »Knjižnice NOV in POS« je izšlo več mono- grafij, o temeljnih problemih slovenske NOB, o velikih vojaških operacijah ter o pomemb- nih posebnih službah in dejavnostih NOB. Tako je Tone Ferenc objavil v tej zbirki svoji monografiji o nemški raznarodovalni po- litiki v Sloveniji 1941—1945 ter o razvoju NOB na Slovenskem jeseni 1943 po kapitu- laciji Italije, Lado Ambrožič vojaško-zgodo- vinsko študijo o pohodu XIV. divizije na Štajersko, Stanko Petelin delo o osvoboditvi slovenskega Primorja, Jože Krall dve knjigi o partizanskih tiskarnah na Slovenskem, Ste- vo Sunajko delo o sodelovanju slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941— 1945, Janez Tomšič monografijo o narodnoos- vobodilnem boiu na Jadranu in slovenskih pomorščakih, Milan Dolenc delo o veteri- narski službi v NOB in Ivan Kalinšek dok- torsko disertacijo o zdravljeni.u ranjencev v Slovenski centralni vojno-partizanski bolniš- nici. Vsa ta dela kakovostno sicer niso izenače- na, toda vse ustrezajo osnovnim metodolo- škim in programskim kriterijem. Posebej naj opozorimo na kakovost in vsebinsko pomemb- nost nekaterih monografij problemskega dela zbirke, glede del o odredih, brigadah in dru- gih enotah pa naj poudarimo, da se ne ome- jujejo zgolj na nadrobno prikazovanje vojaš- ke aktivnosti, kot večina del te vrste v jugo- slovanskem zgodovinopisju, temveč da so si pisci prizadevali osvetliti tudi vsakdanje živ- ljenje borcev, delovanje različnih služb v enotah, njihovo politično in kulturno-pro- svetno delo ter povezovanje s političnimi or- ganizacijami na terenu hkrati s prikazom raz- mer na operacijskih območjih. Ta dela osvet- Ijejejo tudi tesno medsebojno pogojenost vo- jaškega in političnega delovanja med NOB na Slovenskem. Njihova odlika je tudi živ in plastičen prikaz vsestranskega delovanja na- 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 rodnoosvobodilnih enot, kar so pisci dosegli tudi z obsežnim zbiranjem spominskih pri- čevanj]. Večina del iz »Knjižnice NOV in POS« obravnava zlasti problematiko obdobij od srede 1943 dalje in pomenijo pomemben premik raziskovanja iz začetnih obdobij NOB, ki mu je zgodovinopisje posvetilo doslej naj- več pozornosti, v temeljito obravnavo tudi druge polovice našega NOB. Ze prek doslej, izdanih del pa lahko sledimo številnim obli- kam in posebnostim delovanja narodnoosvo- bodilnih enot v posameznih slovenskih po- krajinah. Med njimi ima za ves čas NOB doslej že precej obdelano delovanje enot NOV in POS Štajerska z deli Franceta Filipiča o pohorskih partizanih in Pohorskem bataljonu, z mono- grafijami o štajerskih partizanih 1941/42 in II. grupi odredov, o Slandrovi brigadi, o po- hodu Xrv. divizije ter z več drugimi raz- pravami, nova pomembna osvetlitev voj.aško zgodovinske problematike NOB v tej pokra- jini pa je Fajdigovo delo o Zidanškovi bri- gadi, ki je delovala pretežno na območju IV. (štajerske) operativne cone. Pisec je v uvod- nem poglavju pregledno prikazal razmere na Štajerskem, posebej pa razvoj partizanskih enot na pohorskem območju v letu 1943 po uničenju Pohorskega bataljona. Pri tem je posvetil posebno pozornost opisu delovanja Pohorskega odreda kot jedra bodoče Zidan- škove brigade, ki je bila ustanovljena pri Sv. Primožu prav na obletnico tragedije Pohor- skega bataljona 8. januarja 1944. Ustanovitev številčno štirikrat močnejše enote, kot je bil uničeni bataljon in hkrati za Slandrovo bri- gado druge operativne vojaške sile na Šta- jerskem, je bila nemškemu okupatorju pre- pričljiv dokaz o njegovi nemoči pri uniče- vanju in zatiranju partizanske aktivnosti. Poudarimo naj, še, da je pisec dobro primer- jal tudi razvoj NOB na vzhodnih in zahodnih območjih štajerske operativne cone. Razvoj in delovanje XI. SNOB Miloša Zi- danška, ki so jo spočetka imenovali tudi Po- horska, od ustanovitve do njenega razformi- ranja 29. maja 1945 je opisal v petih poglav- jih. Za prva tri obdobja je vzel kot osnovo za periodizacijo operacijska območja briga- de (Pohorje, med Savinjsko dolino in Zasav- jem, Dolenjska), pri zadnjih dveh poglavjih pa je vzel za mejnik ponovno rast brigade po hudih razmerah v zimski nemško-domo- branski ofenzivi 1944/45 po vrnitvi iz sestava VII. korpusa na zahodna območja IV. opera- tivne cone. Z razdelitvijo obsežnega prvega poglavja na dva dela je poudaril dejstvo, da je brigada že spomladi 1944 po začetnih te- žavah in problemih dosegla velike bojne us- pehe in da se ni njena ofenzivnost stopnje- vala šele sredi tega leta po premestitvi s Po- horja na novo operacijsko območje med Sa- vinjsko dolino in Zasavjem, kjer je nato naj- tesneje sodelovala s Slandrovo brigado. Sku- paj sta pod vodstvom operativnega štaba VI. in XI. brigade, številčno nekaj časa celo moč- nejši od XIV. divizije, dosegli poleti 1944 svoje največje uspehe pri osvobajanju Zgor- nje Savinjske doline, kjer je Zidanškova bri- gada osvobodila Gornji grad. Za te uspehe ji je dal priznanje tudi vrhovni štab NOV in POJ. Zidanškova brigada se je kot gibljiva ope- rativna enota bojevala od Drave do Kočevja in od Semiča do Celovca, skozi njene enote pa je šlo okoli 1600 borcev. Največ je pri- spevala k uspešnemu razmahu NOB na šir- šem pohorskem območju v prvi polovici 1944 in nato na zahodnih območjih štajerske ope- rativne cone, sodelovala je v velikih operaci- jah VII. korpusa za zavarovanje osvobojene- ga ozemlja na Dolenjskem in proti enotam slovenskega domobranstva, v sklepnih bojih za osvoboditev pa je dala tudi tehten prispe- vek v prizadevanjih za izbojevan j e Združene Slovenije z akcijami na Koroškem, kjer je končala svojo sedemnajstmesečno bojno pot. Na njej je morala premagati tudi hude te- žave, takoj po ustanovitvi tudi zaradi ak- tivnosti gestapovske agenture, hude čase pa je nato doživljala pozimi 1944/45 sredi ne- nehne nemško-domobranske ofenzivnosti. Pisec je v vsakem obdobju sproti in' ne v posebnem sklepnem poglavju prikazal tudi dejavnost brigade na političnopropagand- nem in kulturnoprosvetnem področju ter ob- likovanje raznih služb v njej. To nam omo- goča, da spremljamo razvoj in delovanje bri- gade hkrati z vseh vidikov, toda podatki se zaradi tega mestoma ponavljajo, težJe pa je tudi pregledno slediti posamezni dejavnosti. Tej problematiki je posvetil ustrezno po- zornost, nadrobno pa je obdelal različne vo- jaške akcije. Zanje je zbral izjemno veliko število ustnih pričevanji borcev in funkcio- narjev. S podatki, ki mu jih je dalo okoli 200 »zidanškovcev«, je posamezne akcije in boje prikazal živo, opisal pa je tudi hrabra in iznajdljiva dejanja posameznikov, prav ta- ko pa je skušal pri posameznih akcijah ugo- toviti kar najbolj popolno imena padlih in ranjenih borcev. To je prav gotovo posebna odlika Fajdigovega dela. Za vse člane ožjega štaba je v opombah navedel tudi kratke bio- grafske podatke. Vse brigadne akcije, ki so bile sestavni del širših operacij, zlasti tesno sodelovanje s Slandrovo brigado, je lepo pri- kazal v ustreznem okviru. Prav tako je kri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 61 tično analiziral posamezne akcije in dobro primerjal aktivnost brigade z uspehi drugih enot štajerske operativne cone. Pri posredo- vanju podatkov o vojaški dejavnosti se je dosledno držal kronološkega reda, čeprav bi bila manjša odstopanja včasih koristna zaradi večje preglednosti. Ponekod bi lahko podatke iz dokumentov o posameznih akcijah podal v bolj povzeti obliki ali pa nadrobnosti uvr- stil v opombe. Piscu je treba dati vse priznanje, da si je prizadeval zbrati čimveč različnih virov o po- sameznih dogodkih, sam pa ugotavlja, da mu to kljub velikim naporom ni uspelo ena- komerno za vsa vprašanja (npr. za proble- matiko gestapovske agenture). Opozorimo naj še, da je uspel za ilustracijo delovanja briga- de zbrati tudi veliko fotografiji. V knjigi je tudi več skic o bojni poti brigade v posa- meznih obdobjih in o nekaterih njenih po- membnih bojih. S pomočjo odbora Zidanško- ve brigade pa se je pisec lotil tudi izredno napornega zbiranja podatkov o borcih bri- gade. V prilogi je seznam 1160 zidanškovcev, torej okrog tri četrtine vseh, ki so se borili v sestavu brigade. Pri tem je analiziral tudi njihovo socialno in starostno strukturo ter ugotovil, da je bilo' vanjo vključenih največ borcev s širšega pohorskega območja. Izdelal je sezname poveljniškega kadra in tabele o številčnem stanju borcev ter posebej članov tudi KPS in SKOJ v posameznih obdobjih. Dodal je tudi povzetek o celotni dejavnosti brigade, in pregled virov in literature, pou- darimo pa naj, da je tudi vsako poglavje sklenil z dobrim povzetkom najpomembnej- ših značilnosti obdobja. Ob sklepu naj ugotovimo, da je Mirko Fa j-, diga uspešno izpolnil svojo nalogo in da nje- govo delo znova izpričuje pomembnost »Knjižnice NOV in POS« ne le pri pozna- vanjiu vojaške zgodovine NOB, temveč tudi za pisanje širših sintez. Tako je Fajdigovo delo zelo pomemben prispevek zlasti za osvetlitev NOB na Štajerskem in zato tudi pomembno v prizadevanjih za pisanje sinte- ze o NOB v tej pokrajini. Pripomnimo naj še, da je odbor Zidanškove brigade ob izidu knjige organiziral več srečanj borcev in mla- dine ter z njimi prispeval k razvijanju revo- lucionarnih tradicij NOB. Miro Stlplovšek Razprave in gradivo št. 6. Inštitut za narod- nostna vprašanja, Ljubljana, december 1974, 152 str. Ni prav velikokrat v navadi, da predstav- ljamo bralcem posamezne številke revij,. To pot smo napravili majhno izjemo, ker gre za šesto številko revije, ki jo je kot svojo stro- kovno in znanstveno publikacijo začel izda- jati Inštitut za narodnostna vprašnja v Lj|Ub- Ijani že leta 1960. Do leta 1966 Je izšlo pet številk različnega obsega, vendar vedno vse- binsko polnih tehtnih, včasih celo temeljnih razprav in člankov o problematiki narodnih manjšin, zlasti o Slovencih onstran državne meje. Poleg razprav in člankov je revija pri- našala tudi gradivo, ki je pomembno za raz- iskovanje manjšin j ske problematike ter ob- časno recenzije in priložnostne informacije. Naj na tem mestu le v nekaj besedah opo- zorimo na nekatere članke iz RiG. Eno naj- pomembnejših del, ki ga je objavil RiG, je temeljna študijja Janka Pleterskega »Manj- šinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni« (RiG, št. 2/1960). Gre za znanstveno kritično analizo avstrijskega od- nosa do slovenske manjšine na Koroškem skozi prizmo zakonodaje. Študija začenja z letom 1945 (z odredbo provizorične koroške deželne vlade o obveznem dvojezičnem os- novnem šolstvu na južnem Koroškem) in kon- čuje z obema manjšinskima zakonoma (o sodstvu in šolstvu) v letu 1959. Nadalje so pomembne študije o kritičnih pretresih av- strijskih štetij prebivalstva (Klemenčič — popis 1951, Pleterski — popis 1961). Potem so tu še članki o problematiki italijanskih Slovencev, kot na primer Ančke Jager o vprašanju avtonomije Furlanije — Julijske krajine, Janka Jerij/a o tržaškem vprašanju in še vrsta drugih. Pri gradivu pa velja ob objavljanju posameznih dokumentov še zla- sti opozoriti na bibliografije člankov o koroš- kem vprašanju v periodičnem tisku, ki jih je sestavljal Tone Zorn. Predvsem zaradi tehničnih in finančnih te- žav revijja »Razprave in gradivo« ni izšla kar osem let. Številka šest, ki jo imamo danes pred sabo, je torej, nekakšno novo rojstvo sta- re revije. Uredniški odbor se je pri tej šte- vilki odločil za kompromisno varianto. Gle- de na dejstvo, da revija toliko časa ni izšla, so se odločili za objavo člankov, ki naji bi navezovali stik s vsebino prejšnjih številk revije, obenem pa naj bi bili to članki, ki se dotikajo sodobnih problemov. Ne glede na dejstvo, da si je manjšinska problematika v času, ko »Razprave in gradivo« niso izha- jale, utrla pot tudi v druge publikacijie in medije, pa vseeno pogrešamo v reviji razpra- ve in članke, ki bi bili zanjo posebej napi- sani. Uvodno študijo v šesto številko »Razprav in gradiva« je prispeval Drago Druškovič s slovenskim izvirnikom (nekoliko dopolnje- nim) svoje publikacije »Nekaj vprašanj, ko- 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 roških Slovencev«, ki jo je Inštitut za na- rodnostna vprašanja izdal v francoskem in angleškem jeziku. Na koncu je avtor dodal tudi bibliografijo odmevov na natis razprave v obeh jezikih, kar daje bralcu možnost, da se seznani z ocenami brošure, ki so v veliki večini pozitivne. Drugo razpravo sta napisala Janko Jeri in Gorazd Kušej. Pod naslovom »Prvine po- ložaja slovenske narodne manjšine v Italiji« sta zajela tako mednarodne kakor tudi no- tranje državno pravne vire. Analizirala sta določbe mirovne pogodbe z Italijo iz leta 1947, ki se dotikajo manjšinskega položaja, nadalje memorandum o soglasju iz leta 1954, nekatere določbe italijanske ustave in po- sebnega statuta pa vse tja do različnih za- konov, ki govorijo o manjšinskem šolskem vprašanju, osebnih imenih, kulturnih dejav- nostih in podobno. Gre za sintetično besedilo, v katerem bo našel raziskovalec vse potreb- ne podatke o tej problematiki skupaj s stro- kovnimi analizami. Naslednji dve študiji je napisal Tone Zorn. Prvo z naslovom »Nekateri pravni vidiki po- ložaja slovenske manjšine na avstrijskem Ko- roškem« je napisal ob sodelovanju Janka Ple- terskega ali bolje rečeno, nadaljeval in do- polnil je njegovo delo, ki je bilo delno objav- ljeno v RiG št. 2/1960, delno pa ostalo v ro- kopisu. Zornova študij,a pomeni zaokrožitev problematike manjšinske zakonodaje na Ko- roškem, saj so obdelani zakonodajni ukrepi do vključno zakona o dvojezičnih topograf- skih napisih iz leta 1972. Njegova druga raz- prava raziskuje vprašanje, ki je vse do da- nes ostalo najrnanj obdelano med vprašanji slovenske manjšine na Koroškem. Članku je dal naslov »Prispevek k problematiki spre- memb v socialnih strukturah koroških Slo- vencev.« Prikazal je vpliv sodobnega koroš- kega gospodarskega razvoja na slovenski ži- velj in razpravo opremil z zgovornimi tabe- lami. Zadnji del šeste številke Razprav in gradi- va sestavlja vrsta prispevkov različnih avtor- jev. Objavljeni so namreč nekateri referati slovenskih strokovnjakov, ki so sodelovali na lanski mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu. Uvodno besedo, tj. prikaz nastajanja te velike konference je napisal Janko Jeri, objjavljeni pa so še referati Lea Fusillia, Fe- renca Hajoša, Janka Jerija, Vladimirja Kle- menčiča in Svetozarja Poliča. Na koncu je uredniški odbor dodal še krat- ko bibliografijo izbora novejših razprav so- delavcev INV, ki so bile natisnjene v tujih jezikih. Dušan Nečak Ljudje in kraji oh Pivki. Izdala in založila kulturna skupnost Postojna, Postojna 1975, 343 str. uredil Silvo Fatur. Pred kratkim se je pojavila na slovenskem knjižnem trgu knjiga z naslovom »Lj|Udje in kraji ob Pivki«. Prva misel o knjigi se je ro- dila že leta 1957 v tedanjem Postojjnskem študentskem klubu, toda zaradi objektivnih ovir je ostalo samo pri ideji. Letos pa je uredniškemu odboru ob vztrajnem delu us- pelo izdati knjigo in jo posvetiti 30-letnici revolucije, zmage in osvoboditve. ^ Namen tega zapiska ni ocena knjige, tem- več prikaz dela bralcu in ga opozoriti, da je knjiga izšla. Knjigo »Ljudje in kraji ob Piv- ki« lahko imenujemo tudi »Pivški zbornik«, saj obsega več kot petdeset prispevkov z raz- ličnih področij —¦ geografije, zgodovine, geo- logije, literarne zgodovine, umetnosti, gospo- darstva, šolstva itd. Naji tu opozorim le na nekatere prispevke. Nada Kovačič je v prispevku »Zemljepisni oris Pivške kotline« prikazala geografski pro- stor, ki ga zbornki zajema: to je Pivška kotli- na, »ki jo obdajajo kraške planote in sicer na severu Nanos in Hrušica, na vzhodu in jugovzhodu Javorniki in Snežnik, na zahodu Slavenski ravnik, ki se proti jugozahodu spu- sti v Košansko dolino, na jugu pa se potegne v Taborski greben«. Rado Gospodaric Je v članku »Geološke zanimivosti doline Pivke« opisal geološko preteklost Pivke. Franc Osole nas v članku »Poselitev Pivške kotline v le- deni dobi« seznanja z raziskovanji paleo- litskih najdišč kot so Betalov in Zakajen spodmol. Postojnska in Otoška jama, Parska globina in druge ter z velikim delom znan- stvenika Srečka Brodarja, ki je prvi odkril kulturne ostanke ledenodobnega človeka v tem delu Slovenije. Egon Protner nam v svo- jem prispevku razkriva podzemeljsko žival- stvo Pivške kotline in nam opiše sledeči do- godek: »Spomladi leta 1914 Je svetovno zna- ni biospeleolog René Jeannel obiskal več jam v Sloveniji, tudi Postojnsko in Črno jamo, ja- mo pod Pred jamskim gradom in Volčjo ja- mo na Nanosu. Nad jamskim živalstvom je bil tako navdušen, da je napisal leta 1918 sledeče vrstice: »Kar je za Muslimane Meka, sveto mesto Islama, to je Kranjska za spe- leologo. 'Hadži' podzemeljske znanosti ne mo- reš postati, če nisi opravil romanja v njene slavne jame. Kranjska, zibelka speleološke znanosti, je domovina človeške ribice, hrošča I-eptoderusa, paj^ka Stalita, raka Troglocaris in drugih velikanov podzemeljskega sveta«. Peter Habič nas seznani z reko Pivko in nje- nimi kraškimi jezeri — Drskovško, Parsko, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 63 Palško in Petelin j sko jezero, France Habe pa z raztekanjem voda iz Pivške kotline. Met- hilda Urleb opisuje v svojem prispevku gra- dišča v Pivški kotlini in pravi, da »gradi- ščem pripada nedvomno osrednje mesto med arheološkimi spomeniki, ki jih danes pozna- mo na Pivškem«. Stanka Horvat se nam predstavlja z dve- ma člankoma: Iz zgodovine srednjega veka in Francozi pri nas. V prvem opisuje fevdal- no razcepljenost v Pivški kotlini, v drugem pa kratkotrajno francosko vladavino za časa Ilirskih provinc 1809—1813. »Umetnostna preteklost na Pivki« je prispevek Emilijana Cevca, v katerem je podal pregled umetnost- no-zgodovinskih spomenikov v Pivki. Silvo Fatur se nam predstavlja z dvema članko- ma: Pivka med obema vojnama in Partizan- ska akcija v Postojnski jami aprila 1944. Ro- man Savnik nam v svojem članku predstavi pomembne Pivčane, France Ambrožič pa zdravstveno zgodovino na Postojnskem. »Sta- re žage na Pivškem« je prispevek Draga Gr- Ija, »Mlini na srednjem toku reke Pivke in življenje v njih« pa prispevek Vere Brgoč. Eia Lenassi je statistično obdelala prebival- stvo Pivke v zadnjih sto letih. Postojnska j^a- ma —.barometer jugoslovanskega turizma, je članek Franceta Habeta, v katerem ugotav- lja, da je Postojnska jama izvrsten kazalec dviga in upada jugoslovanskega turizma. Pomemben delež v zborniku nosi delo žal prezgodaj umrlega profesorja slovenščine Maksa Smrdela, ki je nazadnje poučeval na Poklicni kovinarski in avtomehaniški šoli v Kopru. Svoja dva obsežna članka »Prispevki za kulturo, politično in gospodarsko zgodovi- no Pivke od 1848 do 1. svetovne vojne« in »Gradivo za zgodovino NOE na Pivki,« ki sta nastala pred petnajstimi leti, je zelo temeljito obdelal. Slednji članek ima veliko vrednost ne samo zaradi tega, ker je njegova tematika dobro obdelana, temveč tudi ker je pisan po virih — pisanih in ustnih, kar je velikega pomena za vsakega zgodovinarja. Ta prispe- vek daje možnost za pisanje zgodovine NOB na Pivki in ga lahko prav gotovo štejemo za najbolj tehten prispevek zbornika, če ga oce- njujemo po njegovi izvirnosti. Čeprav so prispevki z različnih področij in so jih napisali različni avtorji, sestavljajo or- gansko celoto. Lahko rečemo, da zbornik predstavlja resnično podobo Pivke in njenih prebivalcev skozi vso zgodovino. Slika Piv- ške kotline je poleg strokovnih in literarnih tekstov opremljena še z velikim številom fo- tografij^ skic in zemljevidov, kar lahko sa- mo pohvalimo. Avgust Lešnik Tolminski zbornik 1975. Druga knjiga. Iz- dala KS Tolmin v počastitev 30-letnice os- voboditve, Tolmin 1975, 509 str. Med izdajo prve in druge knjige »Tolmin- skega zbornika« je preteklo skoraj dvajset let (prva knjiga je izšla leta 1956 na 146 stra- neh). Časovni premor je prinesel razlike v vsebinskem kakor tudi v tehničnem in for- malnem pogledu. S prvo knjigo so Tolminci počastili spomin padlih ožjih rojakov v drugi svetovni vojni in petdesetletnico smrti Si- mona Gregorčiča, druga knjiga pa je poleg tridesetletnice osvoboditve posvečena še 800- letnici prve omembe Bovca v srednjeveških zgodovinskih virih (1174) ter 260-letnici veli- kega tolminskega kmečkega punta (1713). Tri- je jubileji, ki so pobudili izdajo zbornika, so določili tudi porazdelitev vsebine. Prvo poglavje nosi naslov »Cas osvobodil- nega boja« in obsega 16 naslovov, med član- ke so vpletene ljudske in umetne pesmi, ki opevajo partizanski boj. Objavljeno gradivo je zelo različnega obsega in tudi vrednosti. Lahko ugotovimo, da med gradivom ni nobe- nega pravega zgodovinskega prispevka, ki bi temeljil na širokem izboru zgodovinskih vi- rov. Pisci se naslanjjajo na ustne vire, zapi- sane spomine in lastna doživetja. Taka me- todologija je že uvodnemu članku A. Pago- na Ogareva »Osvoboditev Tolmina dne 30. aprila 1945« (str. 13—25) nakopala časopisno polemiko (glej TV-15, štev. 32 in 35, 1975); ta članek naj bi bil osnova v prvem poglav- ju zbornika. Iz istega poglavja omenimo še tri prispevke, ki skušajo osvetliti podobo F. Kravanje — Petra Skalarja (str. 33—49) in zelo izviren zapisek P. Lebanove »Hiša upor- nikov« (str. 61—9) o partizanski družini Man- fredovih na Humu pri Podmelcu. O napadu na domobransko postojianko v Tolminu je bi- lo že veliko napisanega (obširneje kot zbor- nik na straneh 81—3 je pisal J. Vidic v knji- gi »Zločin pri Lenartu«,' Ljubljana 1973, str. 469—477), zato je izvirnejši članek urednika zbqrnika IJ. Dolenca »Partizanska ljudska poezija na Tolminskem« (str. 85—107), ki pa mu manjka literarnozgodovinska obdelava, da bi bil lahko kaj, več kot le gradivo. Z upo- rabo arhivskega gradiva (arhiv IZDG in Šol- skega muzeja, oboje v Ljubljani) bi popolne- je izvenel tudi članek partizanskega učitelja L Miklavčiča »Razvoj partizanskega šolstva v tolminskem in kobariškem okraju med NOB« (str. 113-120). Drugo poglavje nosi naslov »Stara pravda«. Ce pomislimo, da je zbornik posvečen tudi j|Ubilejnemu kmečkemu uporu iz leta 1713, potem bomo zaman iskali med prispevki te- ga poglavja nekaj, kar bi bilo posvečno zgo- 64 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 dovini tega upora. Vse gradivo je le posred- no vezano za kmečko uporno gibanje iz za- četka 18. stoletja. Tako tudi M. Verbičeve »Puntarsko gibanje na Tolminskem 1513— 1515« (str. 133—137), skrajšana oblika razpra- ve, ki jo je objavil »Zgodovinski časopis« (XXVIII/1974, str. 3—44); prinaša novo gra- divo o uporih Tolmincev v času prvega ve- likega) vsesilovenskega kmečkega upornega gibanjia. V poglavju je objavljena še drama- tizacija Bevkove povesti »Pravica do živ- ljenja« in zapisek o proslavah 260-letnice punta, ki so bile predvsem leta 1973. Tretje poglavje je prav tako jubilejno in nosi naslov »800 let Bovca«. V poglavje uva- ja ponatis zemljevida bovškega ozemlja iz le- ta 1688 (zaradi tiskovne napake je letnica spremenjena v 1666; žal, da je takih in po- dobnih tiskovnih napak v zborniku še nekaj), ki ni bil še objavljen. B. Marušič v članku »O prvih omembah Bovca in Bovškega v sred- njeveških listinah« (str. 171—3) podaja po- jav krajia in področja po objavljenem gra- divu, prva omemba je iz leta 1174, čeprav je kraj nastal že prej, kar si lahko tudi razla- gamo iz listine papeža Celestina III. z dne 24. 11. 1192, ki govoreč o Bovcu in drugih kra- jih navaja, da uživa ta področja čedadski ka- pitelj že štirideset let (S. Rutar, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, str. 35). Zemlje- pisni pregled je na kratko zaobjet v članku H. Uršiča »Bovško« (str. 175—8), miedtem ko je članek M. Matičetova »Duhovna kultu- ra v gornjem Posočju« (str. 179—187) pona- tis iz »Zbornika 18. kongresa SUFJ« (Ljub- ljana 1973). Sledijo še spominski paberki I. Juvančiča, bovškega rojaka (str. 189—195) in dva doneska o bovški sedanjosti. Četrti del knjige ima kratek naslov »Zbor- nik«; v njem je zbrano zelo pestro gradivo, obsegajoče 25 prispevkov poleg skoraj duca- ta pesmi. Naše poročilo naj se omeji le na nekaj člankov, ki se začenjajo s pregledom D. Svoljška »Novejša arheološka raziskova- nja na Tolminskem« (str. 209—221); članek je nadaljevanje prispevka N. Mozetiča iz pr- ve knjige »Tolminskega zbornika« (str. 22— 6) ter podaja pregled desetletnega dela ar- heologa na področju tolminske občine. Sle- dita zapiska izročil o Dantejevi jami pri Tol- minu in o zakladu na gori Bogatin. B. Ma- rušič je prikazal v članku »Tolminski rojiak zdravnik Anton Muznik (1726—1803, str. 239 —242) življenje in delo pisca knjige »Clima goritiense« (1781). V zgodovino sodi tudi čla- nek istega pisca o neznani pesmi prevajalca A. Kraglja, posvečeni dr. K. Lavriču in o namerah, da se na Goriškem postavi spome- nik »očetu čitalnic« (str. 271—6). M. Fillije- va je s komentarjem objavila zgodovinski prispevek A. Carlija-Lukoviča »Tolmin kot kraj in okraj«, ki je prvič izšel leta 1875 v goriškem tedniku »Glas«. Carli je predvsem znan kot prvi resnejši proučevalec najdb z arheološkega nahajališča v Mostu na Soči. Zal, da avtorica članka zelo verjetno ni po- znala Rutarjeve polemike na Carlijev članek, ki je izšla pod naslovom »Kdaj in kako je prišel Tolmin pod goriške grofe?« (Soča, 1875, štev. 33—4). Najobširnejši članek iz tega de- la knjige je T. Rutarja »Kratek pregled de- lovanja ilegalne organizacije TIGR na Tol- minskem 1927—1940« (str. 315—361), ki pa* zgodovinarja ne more zadovoljiti. Članek bi moral biti deležen že pred objavo potrebnih sprememb. V obliki, v kakršni nam ga Je po- nudila objava, služi le kot »surovina«, potreb- na temeljite obdelave. Sicer priznajmo av- torju, da je zbral množico drobnih podatkov in jih rešil pred pozabo, saj o tematiki, ka- tero je obravnaval, ni pisanih virov. V osrednjem zborniškem delu knjige ome- nimo še vrsto narodopisnega gradiva, tako o ljudski medicini na Tolminskem, pa o pasti- rovanju na tolminskih planinah, o življenju tolminskega kolarskega obrtnika, o današ- njem pusto van ju v Tolminu ter še tematsko zelo soroden prispevek S. Kociančiča in T. Rutarja »Zgodovinske in krajepisne drobti- nice S Tolminskega« (str. 253—269). Prispe- vek je odlomek daljšega Kociančičevega član- ka (z dodatkom T. Rutarja), ki Je izšel prvič leta 1854 v zagrebškem »Arhivu za poviest- nicu jugoslavensku«. Lahko še omenimo, da je del v zborniku ponatisnjenega prispevka objavuo »Bovško berilo« (1971), »Berilo o Rutu« (1972), ter »Soča« (1879, štev. 41—2, 45); skoraj v celoti pa je Kociančičev članek ponatisnil »Prijatel« (lV/1855). Cemu se je urednik z uredniškim odborom vred odločil za ponatis, ki ga ni opremil s prepotrebnimi opombami, ni znano; zborniku taka objava ni v prid. Dokajšnje nasprotje mnogemu ob- javljenemu gradivu, ki pred objavo ni pre- šlo skozi ostrejše uredniško rešeto, je M. Breclja literarnozgodovinski prikaz »Življe- nje in delo Cirila Drekonje z objavo Dreko- njevih pisem Bevku in še nekaterih drugih dopisov« (str. 363—398), ki je prvi poskus ovrednotenja dela bolj kot organizatorja pri- morskega učiteljstva (manj kot književnika) znanega Drekonje, ki je padel kot žrtev nem- škega okupatorja leta 1944. Peti del (poglavje) »Zapisi in poročila« pri- naša vrsto drobcev tako o upodabljajočih umetnikih, ki so na Tolminskem delovali ali še delujejo, nekaj drobcev za zgodovino NOB na Tolminskem, o muzeju in knjižnici v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 65 Tolminu ter nekaj aktualnih tem, ki jih v obširnejšem obsegu vsebujp že poglavje »Zbornik«, a jih pri tem poročilu nismo po- sebej omenjali. Z drobnimi zapiski vred obsega druga knji- ga »Tolminskega zbornika« sedemdeset na- slovov. Vsekakor je to zajetno gradivo, ki bi moglo zadostovati za dve knjigi. Kritična pre- soja nikakor ne more prezreti dejstva, da more zbornik s svojp ljudsko vsebino, pri- kupnostjo (številne barvne priloge) in ceno (75,00 din) priti v domala sleherno hišo na Tolminskem. Lahko zapišemo, da v mnogo- čem odseva tudi podobo današnje Tolminske, predvsem pa njenega človeka. Znanstvena uporabnost objavljenega ni tolikšna, kakor bi lahko pričakovali upoštevaje analogije s sorodnimi izdajami po Slovenskem. Zahtev- nejšemu bralcu bi temelj itej še delo uredniš- kega odbora prihranilo prenekatero kritično opombo. Ob veliki naložbi, ki jo izdaja pred- stavlja, izgovor o izkušnji, ki naj bi v bodo- če (in zbornik naj bi v bodoče pogosteje iz- hajal) rodila boljše sadove, ne more biti na mestu. Ni dovolj,, če se urednik ali uredniki zavedajo napak, treba jih je znati tudi pra- vočasno odpraviti. Branko Marušlč Vas, ljudje in čas. Zgodovina Opčin. Zbral in uredil Angel Vremec-Mežnarjev, Trst, Za- ložništvo tržaškega tiska 1975, 302 + (XX) str. 80 Opčine so slovensko naselje, ki leži na sre- di pota med jugoslovanska Sežano in Trstom; danes spada pod tržaško občino. V preteklih sedmih letih so Openci izdali tri samostojne publikacije, posvečene zgodovini svojpga kra- ja. Leta 1968 so počastili stoletnico čitalnice (odprta 25. 10. 1868) z brošuro, ki obsega 40 strani tiskanega teksta o kulturnoprosvetnem življenju v vasi v teku enega stoletja. Po- doben obseg je imela brošura »Uprli so se fašizmu«, ki jo je izdalo krajevno združenje partizanov (ANPI) ob odkritju spomenika padlim partizanom 28. novembra 1971. Tretja publikacija je obsežnejša, nastajala je nekaj let ter ni vezana za noben vaški jubilej. Tri- sto strani obsegajoče in bogato ilustrirano knjigo so napisali Openci, ki sta j,ih pri zbi- ranju in obdelavi podatkov vodila početnik dela pokojni profesor Ivan Sosič (1893—1971) in Angel Vremec, ki je v knjigi naveden kot glavni urednik. Knjiga ima nad petdeset so- delavcev, piscev in recenzentov. V podnaslo- vu se označuje kot »zgodovina«, toda način podajanja snovi je kronističen. Kot osnovni vir so služila predvsem osebna pričevanja in župnij,ski arhivi. Pisce in urednike razisko- valna pot ni vodila zunaj kraja, predvsem v sistematično raziskavo gradiva iz tržaških ar- hivskih ustanov. Prav zato ostaja »zgodovi- na« Opčin še vedno amaterska delo (vendar pisana z željo, da zapolni kar največ vrzeli, ki bi jih našlo kritično oko predvsem kra- jevnega bralstva. Knjiga je zlasti polna po- datkov za naše stoletje, za naš čas, ko pa se to slovensko naselje iz tržaške okolice posto- poma spreminja v predmestje z močno tuje- rodno naselitvijo. Sodim, da je ena odlik knjige prav prikazovanje socialnih in narod- nostnih sprememb, žal, da so le-te prikazane opisno in brez statističnih dokumentov. Da knjiga ni prava zgodovina, dokazuje neskladje, ki ga je ustvarilo neenakomerno obravnavanje določenih zgodovinskih obdo- bij. Tja do 19. stoletjia govore o vasi le pa- berki iz virov in literature, kar pa ni pose- bej navedena. Opčine se nam tako prikazu- jejo le v prejšnjem in našem stoletju, njih starejša zgodovina pa še čaka objave. Snov je razdeljena na 27 (!) poglavij s številnimi podnaslovi. Na prvem mestu je naselje pred- stavljeno z zemljepisnimi podatki. Opis je skop in konfuzen tako kot pri poglavju o imenovanju in naselitvi vasi, kjer imamo si- cer topografsko predstavitev od hiše do hiše, vendar brez osnovnih označb, tako da more tekst služiti le domačinu. Slede opisi cerk- venih razmer, šolstva, kmetijstva, trgovine in obrti, denarnih zavodov, prometnih zvez, tehničnih novosti, javne uprave, podatki o prebivalstvu Opčin, o ureditvi vasi (neureje- no poročanje o vaških zanimivostih, etnološ- kih značilnostih, spomenikih itd.) ter najob- sežnejši poglavji, o prvi svetovni vojni ter o tem med obema vojnama in med zadnjo voj- no. Pisci in uredniki knjige se verjetno hote niso spuščali v obravnavo političnih razmer na vasi niti v dobi pred prvo svetovno vojjno, niti med obema vojnama in niti ne med na- rodnoosvobodilnim bojem. Ta hiba sicer iz- jemni skrbnosti, da se o vasi in njenih lju- deh zabeleži še tako skromen podatek, ni v korist delu. Terminologija, ki jo urednik upo- rablja pri popisu časa NOB, ni ustrezna, za- to pa so tembolj dragoceni seznami interni- ranih, partizanskih borcev (preživelih in pad- lih) iaktivistov in, kurirjev, obveščevalcev^ vojiaških in civilnih žrtev, talcev od drugod, ki so jih Nemci ustrelili na Opčinah (žrtve drugega tržaškega procesa, talci zaradi aten- tata v kinodvorani na Opčinah itd.) in drugih (vojni ujetniki, pogrešani itd.). Posebno po- glavje opisuje prosvetno dejavnost, pregledu- je društva, o katerih še posebej govori po- glavje o pevskih zborih (poimensko so na- 66 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 vedena imena članov raznih pevskih organi- zacij), godbah in orkestrih ter sokolskih na- stopih. K tako kompleksnemu opisovanj|U so- di tudi pregled športnega življenja. Sledi še zapis raznih zgodovinskih drobcev ter etno- gafsko opisovanje, seznam pregovorov in re- kov, ki se uporabljajo na Opčinah, šaljive pri- povedi o vasi in vaščanih in nekaj vaških zanimivosti. »Zgodovina« Opčin je priča o vasi v pre- teklosti in danes, priča pa tudi o zanimivi pobudi, ko pri njenem nastanku sodelujp do^ bršen del vaščanov. Knjiga prikazuje tudi odpor Opencev proti raznarodovanju, zato je tudi simbol nenehnega boja zamejskega Slo- venca za svoj narodnostni obstoj|. Za konec pa še kritična opazka na račun tiskarskih grafičnih znamenj, z njih doslednejšo upora- bo bi postala knjiga preglednejša. Branko Marušič Zgodovinski prikazi Furlanije in Furlanov, izdani leta 1974. Poleg temeljnih del o zgodovini Furlanije P. Paschinija (druga izdaja njegovega dela je izšla v Vidmu 1953-4) in P. S. Leichta (nje- gova kratka zgodovina Furlanije je leta 1970 izšla že v četrti izdaji) se od časa do časa po- javijo še drugi samostojni pregledi furlanske zgodovine. Zlasti je bilo bogato leto 1974, ko je izšlo pet samostojjnih del o Furlaniji in 1'urlanih; od teh sta pravzaprav izvirni le dve deli, pri dveh gre za ponatis, eno pa je povzetek daljšega teksta. Izmed petih so tri knjige izšle v furlanščini. G. C. Meniš, Storia del Friuli dalle origini alla caduta dello stato patriarcale (1420). Izd. Societa Filologicha Friulana, Udine 1974, 291 str., 8«. Videmski semeniški profesor, znan zlasti po svojih delih o furlanski zgodovini zgod- njega srednjega veka, je leta 1969 izdal pr- vič svojo srednjeveško zgodovino Furlanije. Drugi izdajji, ki jo omenjamo, je dodal še kratek pregled zgodovine po letu 1420 do da- našnjih dni (str. 225—278). Menisovo delo je kompilacija s posebnim poudarkom na po- sebnosti Furlanije v okviru italijanskega dr- žavnega in etničnega prostora. Tak značaj imajo tudi v naslednjem navedena dela. G. C. Meniš, Storie dal popul Furlan. Izd. Clape cultural Aquilee, Udine 1974. 22 strani, 8«. Knjižica je močno skrajšana verzija Meni- sove knjige v furlanskem jeziku, ki smo jo zgoraj omenili. Bogato je ilustrirana in je namenjena osnovnim šolam. Pred izidom v knjižni obliki jp ta zgodovina Furlanije izha- jala v listu »Corriere del Friuli«, v knjižni obliki je izšla ob priliki manjšinske konferen- ce v Trstu (junij 1974). J. Marchet (= G. Marchetti), Cuintristorie dal Friul. Izd. Risultive, Udine 1974, 105 + (V) str., 8». Marchettijeva poljudna furlanska zgodovi- na (pravzaprav »protizgodovina« — »cuin- tristoria«, torej delo, ki se odmika običajnim zgodovinskm interpretacijam; naj ob tem spomnimo na F. Cusinovo »antistorio« Italije iz leta 1947) je izhajala najprej v časniku , »Patrie del Friul« (1950-2), v knjigi je izšla' postumno. Marchetti je znan predvsem kot umetnostni zgodovinar (pisal jp na primer o furlanskih votivnih cerkvah, furlanski lese- ni plastiki itd.) in domoznanec (obsežna knji- ga »II Friuli. Uomini e tempi«, Udine 1959). »Cuintristorii« je napisal daljši uvod Gian Carlo Meniš, v njem je prikazal Marchetti- jevo delo in njegov pomen za furlansko zgo- dovinopisje. P. Pičul (= P. Londero), Storie dal Popul Furlan. Izd. Clape Cultural Furlane »Hermes di Colored«, Udine 1974, 213 str. + 16 kart, 8». Tudi Londerova knjiga je poljudno napisa- na in tudi v furlanskem jeziku. Bogato je ilu- strirana in dodanih ima 16 geografskih kart s historičnimi navedbami za razmere v Fur- laniji od najstarejših časov do danes. Podob- no kot Menisov kratki pregled, ki smo ga zgoraj omenili, je tudi ta knjiga nekakšna agitka za uveljavitev furlanskega problema v italijanski javnosti (ne gre za nekak po- litični separatizem, temveč za priznanje me- sta furlanščini kot samostojnemu jeziku in ne le narečjju). Knjiga vsebuje še dodatek C. Plocereana »Fazin i conz« (»Napravamo ra- čune«), ki le povečuje njen aktivistični na- men. G. Ellero, Storia del friulani. Izd. Grafiche Fulvio S. p. A, Udine 1974, 142 str., 8». EUerova knjiga (je urednik štirinajstdnev- nika »Corriere del Friuli«) je poljudno napi- sana. Znanstvene uporabe nima. Pisec jp na koncu knjige dodal ponatis članka v furlan- ščini o boju za furlansko avtonomijo »Lotiš pe autonomie furlane* (Patrie dal Friul, 1946- 7), kar zopet dokazuje značaj dela. < Leto 1974 je prineslo pet novih priročnikov in zgodovin Furlanije. Znanstveno uporab- nost ima le Menisova knjiga (vendar je pr- vič izšla leta 1969), ostale knjige so ljudske- ga značaja, kar pa seveda ne pomeni, da bi njih izid prezrli. Lahko še dodamo, da je iz- šla knjiga o Furlaniji tudi v ruščini (N. A. Krasnovskaja, Friuli, Izd. Nauka, Moskva KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 67 1971, 185 + VII str. 8«) in v francoščini (B. Prost, Le Frioul region d' affrontements. Izd. Ophrys, Gap 1973, 351 strani, 8»). V omenjenih delih ne bomoi izvedeli veli- ko o nefurlanskih (Beneški Slovenci) prebi- valcih Furlanije. Ta problem zanemarja tudi knjiga ruske avtorice, ki je svoje izsledke gradila predvsem na italijanski literaturi. Branko Marušlč Cene Avguštin, Radovljica, Kulturni in na- ravni spomenki Slovenije, Zbirka vodnikov 45; Ljubljana 1974. 29 str. 8« Zgodovina tega nekoliko vstran potisnje- nega gorenjskega mesta ni kakšna posebnost v preteklosti slovenskih mest. Sicer stara na- selbina je dobila mestne pravice ob prehodu od 15. na 16. stoletje, kmalu nato pa j/e za- padla v životarjenje, ki je naselje pripelja- lo na raven vaških naselij. Z gradnjo želez- nice je dobila Radovljica nov zagon, ki jo jp v bistvu pripeljal do današnjega gospodar- skega in kulturnega pomena. Pomen knjižnice ni samo v tem, da je to prva samostojno izšla zgodovina Radovljice, ampak tudi v dejstvu, da je avtor s kombina- cijp zgodovinske in umetnostno-zgodovinske metode prišel do rezultata, ki je pomembna vzpodbuda za nadaljnje študije o naselbin- skem razvoju naših trgov in mest. Ob po- manjkanju listinskega gradiva in še zlasti ob dejstvu, da kakšnih epohalnih najdb ar- hivskega gradiva ni pračakovati, bo treba de- lo zastaviti na nov način. Velike svetle lise slovenskega zgodovinopisja bo mogoče za- polniti le z izredno uglašenim sodelovanjem zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, geografov in arheologov, ki bodo prej ali slej vendarle morali ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Knjižica dr. Ceneta Avguština je izredno zanesljiv kompas za pot, ki jo je tre- ba ubrati. stane Granda Jože Dular, Metliški gasilci (Sto let najsta- rejšega gasilskega društva na Slovenskem). Metlika, 1969, 115 str. Jože Dular, 120 let metliške mestne godbe. Izdala in založila mestna godba v Metliki, 1970. 93 str. I Knjižici imata skupen le kraj, čas in lju- di, sicer pa je osnovni predmet njune obrav- nave različen. Za nas je to nebistveno, ker v njih kar mrgoli raznovrstnih drugih podat- kov, ki opravičujeta Kroniko, da, čeprav ma- lo pozno, poroča o obeh delih. Do nedavnega si namreč ni bilo mogoče misliti nobene pri- reditve, ne posvetne in ne cerkvene, kjer ne bi oboji na tak ali drugačen način opozarjali na svoj, obstoj. Ne gre torej le za požare, ki so v preteklih sto letih »pomagali« spreminjati podobo Metlike in okolice, oziroma za godbe- niške sposobnosti Metličanov, gre za tisto vr- sto manifestacij, ki dajejo nekemu kraju zna- čaj vedresti, živahnosti in prijetnosti. Obilica dejstev, ki j,ih navaja Dular, kaže, da je bilo kulturno in zabavno življenje ene- ga najstarejših slovenskih mest v drugi po- lovici 19. in prvi polovici 20. stoletja kljub precejšnji oddaljenosti od večj^ih naselij iz- redno razgibano in živahno in da Metliča- nom ni bilo treba dvakrat reči, da so našli vzrok za nastop godbe in parado gasilcev, ki so jim ob takih priložnostih nadomeščali tu- di meščansko gardo. Kljub izrazitemu apoli- tičnemu značaju obeh organizacij je bilo nju- no delo še kako pretkano s političnim doga- janjem okoli njiju. Tako je boj Ivana Na- vratila za uveljavitev pravic slovenskega je- zika povzročil skoraj ukinitev požarne hram- be, NOB pa je iz muzikantov in inštrumen- tov metliške godbe napravila partizansko godbo glavnega štaba slovenskih partizanov. Takih in podobnih zanimivih dejstev bi lah- ko našteli še veliko, vendar naj sklenemo z ugotovitvijo, da vsi tisti, ki jih zanima zgo- dovina nekega kraja, pri iskanju literature ne obupajo prekmalu, saj mora slovensko krajpvno zgodovinopisje večkrat obirati ne- navadna pota, da »pride na svetlo«. stane Granda Stoletnica prve slovenske šole v Celju, ur. Vlado Novak. Celje 1975, 90 str. Ob dvojnem jubileju, 100-letnici prve slo- venske šole v Celj|U in 30-letnici osvoboditve, je v nakladi 1500 izvodov izšla publikacija s sedmimi prispevki, ki se bolj ali manj do- tikajo problematike razvoja osnovnega šol- stva v Celju in okolici. Obsežen prispevek Toneta Kolška Okoliška šola v Celju 1875—1941 podaja v uvodnem delu oris razvoja osnovnega šolstva v Ce- lju do ustanovitve okoliške šole leta 1875, nato pa podrobno prikaže nastanek slovenske okoliške šole in njpn razvoj do leta 1941. Iz prikaza je razvidno, kakšne težave je imela šola, saj so si celjski Nemci močnot prizade- vali, da jo onemogočijo, kljub temu pa se je dogajalo, da so zavedni Slovenci iz Celja pošiljali svojp otroke v slovensko okoliško šo- lo in ne v mestno, ki je bila nemška. Pri- spevek prinaša tudi statističen pregled f rek-, 68 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 vence učencev v obravnavanem obdobju in seznam učnega osebja. Članek Frana Rosa Slovenske učiteljske or- ganizacije se skuša omejiti na vlogo Celja pri ustanavljanju učiteljskih organizacij,, vendar ne more mimo splošnih pogojev za nastanek takih organizacij, zlasti na Štajerskem in Kranjskem ter vpliva strankarske politike na učiteljska združenja tako v Avstro-Ogrski kot v stari Jugoslaviji. Zanimiv prispevek Staneta Terčaka Okoliška šola v Celju vlo- vitveno taborišče partizanskih družin in dru- žin talcev prikaže taborišče na I. osnovni šo- li v Celj|U, kamor so samo v dveh akcijah (od 3. do 6. Vni. in 14. do 15. VIII. 1942.) pripeljali najmanj 600 otrok s Spodnje Šta- jerske in nekaj z Gorenjskega, sledile pa so še nove akcije in nato izselitev teh otrok v taborišča po vsem rajhu. Povojni razvoj celjskega šolstva obravna- va Jože Lipnik v krajšem zapisku Tri deset- letja v socializmu, medtem ko Albin Podja- voršek opisuje oblikovanje učiteljskih pri- pravnikov v osnovnih pedagoških tečajih v Celju in na celjskem območj|U v letih 1945— 1947, iz katerih so izšli 404 učiteljski kandi- dati. Publikacijo zaključujeta prispevka Mar- tina Lupše Prva osnovna šola v Celju ob stoletnici. Gre za poročilo ravnatelja te šole v šolskem letu 1974/75, in Barbare Novak O vlogi in delu mladinske organizacije na na- ši šoli. Kljub temu, da je publikacij^ namenjena širšemu krogu bralcev, bi za podrobnejše pro- učevanje zgodovine našega šolstva ne bilo odveč, če bi avtorji navajali tudi vire in li- teraturo. Vsekakor pa je želeti, da bi takih publikacij, ki bi obravnavale šolsko proble- matiko v preteklosti in sedanjosti, bilo čim več, saj zlasti povojni razvoj, šolstva še ved- no čaka na nadrobnejšo obdelavo. Olga Janša-Zorn Richard Georg Plaschka — Hans Haselstei- ner — Arnold Suppan, Innere Front I-II, Wi- en 1974, 420 + 416 strani ter slikovne priloge. Z »notranjo fronto« so označili avtorji no- tranje dogajanje v habsburški monarhiji leta 1918, ki je vodilo do njenega dokončnega zloma. Vprašanj,a, ki jih delo zajema, so vo- jaški in civilni nemiri (stavke!), nepokoršči- na, zeleni kader, ukrepi vojaških oblasti, po- javi revolucionarnosti in še nekatera vpraša^ nja kot rekvizicije živil pri kmečkem prebi- valstvu ter ustanovitve novih nacionalnih držav. Posebno vrednost daje delu dejstvo, da so avtorji pritegnili vrsto do danes v glavnem še neuporabljenih virov, tičočih se teh vprašanj. Med to dokumentacijo naj še posebej opozorimo na vojaške arhive, poleg tega pa so avtorji iskali pomoč tudi pri zgodo- vinar j|ih z območja nasledstvenih držav stare monarhije. Za slovensko zgodovino tu ome- njajo prof. J. Pleterskega, čigar delo Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljublja- na 1971, jp tudi služilo kot podlaga za oris dogajanja v Ljubljani oktobra in novembra 1918 pa tudi preje. Knjiga dunajskih zgodovinarjev je ambi- ciozno zastavljena, saj zajpma celotno ob- močje habsburške države. Njhov prikaz sku- ša na podlagi virov nadrobno prikazati takrat- no dogajanje ter stališča, ki so se ob tem pojavljala. V mislih imamo predvsem stali- šča takratnih vojaških pa tudi civilnih ob- lasti do posameznih dogodkov. Tako dobiva prihodnjj raziskovalec vrsto koristnih napot- kov za zadevna raziskovanja ter vpogled v zajeto dokumentacijo. Slovenskega bralca bodo še posebej priteg- nili orisi, ki se nanašajo na Slovenijo in Slo- vence. Tu naj še posebej podčrtamo prikaza vojaških uporov v Judenburgu in v Radgoni. Na podlagi vojaških poročil sta podani na- drobni rekonstrukciji obeh uporov, njuno za- trtje in posledice. Za vsakogar, ki se ukvar- ja s temi vprašanji, dajp knjiga, o kateri po- ročamo, vrsto nadrobnosti, ki v marsičem dopolnjujejo do sedaj znano sliko. Pri tem je treba upoštevati, da povzeta dokumentacija rekonstruira takratno dogajanjp predvsem na podlagi vojaških virov. Prav s tega stališča pomeni povzeta dokumentacija vir, h kate- remu se bo vračal vsak, ki se ukvarja z ori- sanimi vprašanji. Dalje najdemo več drobcev o dogajanju na slovenskem prostoru (na primer na Stajpr- skem ter v Idriji). Širše gledano pa pomeni knjiga tudi prispevek k študiju narodnostnih vprašanj na območju Avstroogrske, kot so se ta kazala v času prve svetovne vojne in ob njenem koncu. Za vojaškega zgodovinarja bo- do zanimivi podatki o narodnostni sestavi po- sameznih regimentov in o njjihovi razpore- jenosti na ozemlju monarhije. Za nas pa je še posebej interesantno dejstvo, da je graško vojaško poveljstvo leta 1918 označilo v enem njpgovih bataljonov nahajajoče se Slovence za »Wende«. Gre za označitev, ki je v tem času imela značaj poznamenovanja Sloven- cev, vendar pa je že v prihodnjem obdobju dobila izrazito diskriminacij ski značaj in to s stališča aspiracij po priključitvi Slovenske Štajerske avstrijski državi in preko nje šir- šemu nemškemu narodnostnemu prostoru. Tone Zorn UDK 908(497.12 Plvlca) »06/14« Kos Milko (t 1972), akademik in redni univerzitetni profesor Univerze v Ljubljani Pivka v srednjem veku Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovina, 24, št. 1, maj 1976, str. V srednjem veku je kazalo, da bo nastala posebna politično-upravna enota z označbo Kras, ki ne bo niti del Istre, niti Kranjske, niti Goriške. Avtor govori o vzrokih, zakaj nI prišlo do nastanka take politične enote, katere del bi bila tudi Pivka, Dalje govori o vaseh, ki jih danes pozna Pivka, o važnejših trgovskih poteh, o obeh gradovih, o položaju kmeta. Posebej S9 zadrži pri opisu gospodarskih težav In reševanju iz tega položaja od druge polovice 14. stoletja dalje; gre na eni strani za odhajanje v piesta (Trst), na drugi pa za Iskanje zaslužka s tovorništvom in trgovanjem. Opustelost tega področja se še poveča v času turških vpadov. Avtor meni, da so opustelost le delno omilili priseljenci iz Bosne, Dalmacije In Hrvatske. UDK 615.797.1(497.12 Rogaška Slatina) »15^ Leskovar Rudolf, profesor doktor medicine 8992 Wassenburg/Bodensee, Mooslachenstr. 2, BRD Rogaški zdravilni vrelci v 16, stoletju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 1, maj 1976, str. 20—2S, cit. lit. 56 Iz dobe pred nastopom grofa Zrinjskega (166S) so ohranjeni 3 zgodovinski podatki o rogaških vrelcih: Thurneysserjeva analiza (1572), lokacija vrelcev v Tabernaemontanusovem »Neuw Wasserschatz« (1584) in poročilo o prvem bolniku Wolfu v. Ungnadu (1594). Razprava pokaže, da je bil Woltov oče Ivan pl. Ungnarf. Le-ta je bil osrednja osebnost, ki povezuje vse te po- datke. — Kot dolgoletni deželni glavar Štajerske in vrhovni poveljnik av- strijske vojske zoper Turke Je po službeni dolžnosti dobro poznal okolico vrelcev. Na kraljevem dvoru je verjetno srečal alkimista Thurneysserja in ga opozoril na vrelce, kolikor temu ni bil povod sam Paracelsus. Vest o vrelcUi pa so prenesli v Porenje k Tahernaemontanusu štajerski fevdalci ob priliki nemških državnih zborov. UDK 930.26:738,8:642(37) Miki Curk Iva, znanstveni sodelavec. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo v LJubljani 610OO LJubljana, Plečnikov trg 2, Yu Kaj nam govori pri nas najdena lončenina o ripnskih navadah v prehrani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 1, maj 1976, str. 1—5, cit, lit, 10 Sestavek obravnava v Sloveniji najdeno rimsko posodo z ozirom na to, kar vemo o njeni namembnosti, O namembnosti te posode sklepamo po obli- kah, enakih onim v današnji in polpretekli rabi, pa tudi po podatkih iz rimskih pisanih virov, ki govore o navadah pri mizi. Nadalje sestavek analizira znane količine lončenine, ki so služile temu aH onemu namenu, kuhanju in mizi. Iz tega je moč pridobiti nekaj podatkov o tem, kako in do kod so sredozemske navade pri mizi v antiki segale v staro izročilo v naših krajih. UDK 347.236(497.12 Betnava) Mlinaric Jože, arhivist. Pokrajinski arhiv v Mariboru 62000 Maribor, Ljubljanska 3a, Yu Graščina Betnava pri Mariboru Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št, 1, maj 1976, str, 11—20, cit. lit. 86 Avtor sestavka podaja najprej v uvodu v kratkih obrisih potek koloniza- cljskega procesa na območju pod vzhodnim Pohorjem, obravnava najpo- membnejše zemljiške gospoščine tega področja ter podaja njegova gospo- darsko in družbeno podobo v srednjem veku. Pri obravnavanju Betnave, za katere preteklost je ohranjenih razmeroma malo arhivskih dokumentov, pa se avtor sestavka ustavi najprej pn prvi omembi) dvora okoli leta 1100, podaja vrsto njegovih lastnikov do 20. stoletja, obširneje pa se na osnovi imenjske cenitve gospoščine iz leta lS42 ukvarja z urbarialno posestjo go- spoščine. UDC 619.797.1(497.12 Rogaška Slatina) "15" Leskovar Rudolf, Professor of Medicine 8992 Wassenburg/Bodensee, Mooslachen str. 2, BRD Health Spas at Rogaška in the 16th Century Kronika, a review for Slovene local history, 24, No. 1, May 1976, pp. 20—28, notes 56 From the period before the appearance of the count of Zrinjski in 1665 there are preserved three historical data concerning spas at Rogaška: Thumeysser's analysis (1572), the location of spas in Tabemaemontanus's "Neuw Wasserschatz" (1584) and the report about the first patient Wolf v. Ungnad (1594). The article shows that Wolf's father was Ivan v. Ungnad (1594). He was the central personality who links all these data. — As the head of the Styrian province for many years and as the general commander of the Austrian army fighting ag2iinst the Turks, he knew was the sur- rounding of the spas from his professional oBligations. He probably met the alchemist Thumeysser at the royal court and he called his attention to spas, or the initiative might have been given by Paracelsus himself. The news about the spas was brought to the Rhein region to Tabernaemonta- nus by the Styrian feudal lords at the meeting of the German chambers of state. UDC 908(497.12 Plvka) "06/14" Kos Milko (died in 1972), former Member of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Professor of History, University of Ljubljana PlTka in the Middle Ages Kronika, a review for Slovene local history, 24, No. 1, May 1976, pp. 5—10 In the Middle Ages it seemed that a special political — administrative unit, named "Karst", will be organized. It would not be a part of Istria, or Car- niola, or the Goriška region. The author speaks about causes which pre- vented, the establishment of such a political unit, a part of which would also be Pivka. Further on he speaks about villages, known at Plvka, about more significant trade routes, about the two castles and about the situation of peasants. He pays special attention to the description of economic prob- lems and their solving from the second half of the 14th century onwards. Tills was, on the one hand, the migration of inhabitants from this region tu cities (Trieste), and on the other, their search for earning by carting and trading. The desolation of this region increased during the time of the Turkish invasions. The author thinks that the desolation was only partly extenuated by newcomers from Bosnia, Dalmatia and Croatia. UDC 347.236(497.12 Betnava) Mlinaric Jože, Archivist at the Regional Archives in Maribor 62O0O Maribor, Ljubljanska 3a, YU The Manor Betnava near Maribor Kronika, a review for Slovene local history, 24, No. 1, May 1976, pp. 11—20, notes 86 The author presents first a brief survey of the process of colonization In the territory at the bottom of the eastern Pohorje, he discusses the most significant manorial estates In this territory, and he also, presents its eco- nomic and social image in the Middle Ages. When discussing Betnava, about which there are preserved relatively few documents in archives, the author first dwells upon the first mentioning of the property around the year 1100, then he enumerates a number of its proprietors until the twentieth century, and he discusses its manorial estates at soma length on the basis of individual estimation of manorial estates from 1542. UDC 930.2'6:738.8:642(37) Mlkl Curk Iva, Scientific Collaborator, The Institute of SR Slovenia for Protection of Monuments in Ljubljana laooo Ljubljana, Plečnikov trg 2, YU Roman Customs in Nourishment Established on the Basis of Pottery Found in Slovenia Kronika, a review for Slovene local history, 24, No. 1, May 1976, pp. 1—5, notes 10 The article treats Roman dishes found in Slovenia as regards their function. This is concluded on the basis of shapes, which are the same in present or half-past usage, as well as on data from written Roman sources, which speak about customs at the table. The article further on analyzes the known quantities of pottery, which was used for various purposes, cooking and the table. From these sources it is possible to acquire information in which way and how far the Mediterranean customs at the table in the Ancient times were spreading inta old traditions of our country. UDK 334.744(497.12 Novo mesto) »1918/1941« Born Jože, znanstveni sodelavec. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Yu Novomeška industrija med obema vojnama Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 1, maj 1976, str. 38—42, cit. lit. SS V začetku 20. stoletja je Novo mesto imelo manj kot 2200 prebivalcev; želez- niško zvezo je dobilo leta 1894, istočasno tudi hranilnico kot prvi denarni zavod. Do prve svetovne vojne gospodarstvo ni bistveno napredovalo. V času med obema vojnama je bil industrializacijski val močnejši, vendar v primeri z drugimi kraji še vedno šibek. Nastalo je devet novih podjetij, mesto je dobilo telefonsko zvezo (1921), banko, hidrocentralo. Industrija je spadala v kategorijo lahke industrije in izmed 9 podjetij so bila kar tri tekstilne stroke. Leta 1940 so načrtovali zgraditev tovarne umetnih vlaken, skorajšnja! okupacija pa je načrt preprečila. UDK 686.6(497.12 Zagorje) »1804/1817« Verbič Marija, znanstveni sodelavec in arhivski svetnik Arhiva Slovenije v Ljubljani ClOOO Ljubljana, Karunovai 3, Yu Idrijska steklarna v Zagorju ob Savi (1804—1817) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino', 24, št, 1, maj 1976, str. 28—37, cit. lit. 25 Idrijska steklarna v Zagorju ob Savi je bila prva steklarna v nekdanji avstrijski monarhiji, ki je za kurjenje steklarskih peči uporabljala premog namesto drv. Idrijčani so jo dali postaviti, na premogovih Ueh zato, ker je v Idriji primanjkovalo drv za steklarno, ki so jo potrebovali za izdelavo ognjavzdržnih steklenic za sublimiranje živega srebra. Dotlej so te stekle- nice uvažali iz Češke, ker pa je strošek zanje vsako leto znašal prelio 5000 gld., so želeli postaviti lastno steklarno. Razen ognjavzdržnih steklenic Je steklarna v Zagorju Izdelovala še navadno belo in zeleno steklo ter ravno okensko steklo. Ker Je bilo steklo manj kvalitetno kot češko, dostava Idriji pa draga, so bile češke steklenice cenejše od zagorskih. Steklarna Je delala z izgubo, 1817 Je prenehala delati, 1821 pa Je bila prodana. Obstajala je še dobrih sto let (do 1928), nato je bila z vsem inventarjem prenesena v Ro- gaško Slatino. UDK 725.2141(497.12 LJubljana) »1904« Prelovšek Damjan, asistent. Inštitut za zgodovino umetnosti »Dr. France Štele« Slovenske akademije znanosti in umetnosti v LJubljani GlOOO LJubljana, Novi trg 3, Yu Poslopje Mestne hranilnice ljubljanske Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovina, 24, št. 1, maj 1976, str. 43—47, cit. lit. 31 Prvi slovenski denarni zavod ja bil ustanovljen že 1882, a do razpisa nate» čaja za zidavo hranilnične stavbe Je prišlo šele leta 1902. Žirija se Je odio» čila za načrt sarajevskega arhitekta Josipa pl. Vancaša, čeprav mu zaradi prekršene anonimnosti ni mogla prisoditi najvišjega priznanja. Arhitekt je moral svoj projekt večkrat spreminjati, ker se vodstvo zavoda ni moglo zediniti, kje naj bodo poslovni prostori. Vancaševa stavba je slogovno na meji med historizmom in modno secesijo ter kljub svoji poprečnosti sodi med tista dela, ki so v popotresno obnovo LJubljane uvedla velikomestna merila. Hranilnici so pri nas sledila še druga cerkvena in posvetna naro- čila, s katerimi Je arhitekt potrdil svoj spreten, a eklektičen pristop k stavb- ni umetnosti. UDC 334.744(497.12 Novo mesto "1918/1941" Som Jože, Scientific Collaborator, The Institute for the History of the Workers' Movement in Ljubljana 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, YU The Industry In Novo mesto Between the Two Wars Kronika, a review for Slovene local history, 24, No. 1, May 1976, pp. 38—42, notes 25 At the beginning of the twentieth century Novo mesto had less than 220O inhabitants; the railway line was built to Novo mesto in 1894, and at the same time the savings bank, as the first monetary institution, was also built. Until the First World War the economy did not improve much. In the period between the Two Wars the industrialization was quicker, never- theless it was still weak if compared with other towns. Nina new enter- prises were established, the telephone line was built in 1921, as well as the bank, and the hydroelectric power station. The Industry belonged to the light industry, among 9 enterprises there were 3 textile factories. In 1940 the building of a factory of synthetic fibres was planned, however, the occupation that followed soon after prevented the realization of this plan. UDC 725.241(497.12; Ljubljana) "1904" Prelovšek Damjan, Instructor, The Institute for History of Fine Arts »Dr. France Stele« of the Slovene Academy of Sciences and Arts in Ljubljana 61000 Ljubljana, Novi trg 3, YU The Building of the City Savings Bank Kronika, a review for Slovene local history, 24, No. 1, May 1976, pp. 43—47, notes 31 The first Slovene monetary institution was established already In 1902, but the advertisement for competition of the design for the saving bank was issued only In 1902. The jury decided to accept the design made by Josdp Vancaš, an architect from Sarajevo, althoughlt could not award him the highest prize because the condition of anonymity had been broken. The architect had to change his design several times because the governors could not form a unified opinion about the business premises. VancaS's building is on the border between historiclsm and secesslonlstic style, then in vogue, but it belongs to those buildings which introduced in Ljubljana after the earthquake the dimensions of a big city. After the completion of this project Vancaš was asked to do various other designs, churches as well as secular buildings, with which this architect proved his skilled but eclectic approach to the art of building. UDC 686.6(497.12 Zagorja) "1804/1817" Verbič Marija, Scientific Collaborator and Counsellor of Archives at the Archives of Slovenia in Ljubljana 61000 Ljubljana, Karunova 3, YU The Glass Factory Owned by Idrija at Zagorje ob Savi (1804—1817) Kronika, a review for Slovene local history, 24, No. 1, May 1976, pp. 28—37, notes 25 The glass factory owned by Idrija and situated at Zagorje ob Savi was the first glass factory in the former Austrian monarchy, which used for burning of glass-works furnaces coal instead of wood. The inhabitants of Idrija decided to have the factory built in a coal-mining area, because there was not enough wood near Idrija for the glass factory, which was needed for production of fire-proof battles for sublimation of quicksilver, until then they imported such bottles from Czechoslovakia, but owing to his expenses — more than 5.000._ gld. yearly — they wished to have their own glass factory. In addition to the fire-proof booties the glass factory at Zagorje also produced ordinary white and green glass and flat window panes. As this glass was of lower quality than the Czech glass, and transportation to Idrija was expensive, the Czech bottles were cheaper. The glass factory was making a loss, and in 1817 it stopped working, in 1821 It was sold. It existed for another hundred years (until 1928), and then it was removed complete to Rogaška Slatina. GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije ter komercialnimi besedili in čestitkami ZA OBLETNICO OF SLOVENSKEGA NARODA in ZA PRAZNIK DELA L MAJ čestitajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju , obenem pa želijo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila in oddiha praznuje letos 30« obletnico svojega obstoja Vsem potrošnikom po Sloveniji znano geslo: — za družino, — za stanovanje, — za gospodinjstvo, — za šport in oddih VSE BLAGO V ENI HiSl letos torej že trideseto leto________......................J S svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela V LJUBLJANI, KOCEVJU, Skofji loki, VELENJU, SLOVENJ GRADCU, in na RAVNAH NA KOROŠKEM čestita vsem občanom in delovnim ljudem za PRAZNIK OF IN PRAZNIK DELA GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Tudi naš Icolelctiv se pridružuje čestitkam za mednarodni praznik dela 1. maj! Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. ORGANIZIRA POLEG STALNIH RAZ- STAV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA SE SPECIALNE RAZSTAVE IN SEJME ZA POSAMEZNE STROKE GOSPODAR- STVA REPUBLIŠKEGA, ZVEZNEGA ALI MEDNARODNEGA ZNAČAJA. VSE TO- ZADEVNE VEČJE PRIREDITVE SO VNE- SENE V MEDNARODNI KOLEDAR RAZ- STAV. V ČASU, KO NI RAZSTAV, SO RAZSTAVNI OBJEKTI NA RAZPOLAGO TUDI ZA RAZNE KULTURNE, DRUŽAB- NE IN ŠPORTNE PRIREDITVE TER KONGRESE UPRAVA: LJUBLJANA, TITOVA C. 50 Telefon: 311022 OBISCITE VSAKOLETNE RAZSTAVE IN PRIREDITVE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU : V LJUBLJANI T E z IVI E R PODJETJE ZA POPRAVILO TEZNIH IN MERILNIH NAPRAV LJUBLJANA, GORNJI TRG 44 Telefon 20 844, direktor 23 453 in obrat v Izoli telefon 71 322 čestita za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. LJUBLJANA, MESTNI TRG 21 Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! — Mestni trg 21 — Miklošičevi cesti 30 in 36 — Rimska cesta 9 (Pasaža) — Trg MDB 10, — Poslovalnica pod Titovo cesto, kjer boste solidno postreženi ŠTAMPILJKE za urade, trgovine in obrti izdeluje in dobavlja solidno in po zmernih cenah podjetje Nasi. Marija Blejec, telefon doma 44 637. Ljubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj. GRADBENO OBRTNO PODJETJE OBJE KT LJUBLJANA POD HRIBOM 55 Telefon n. c. 55 880 — dir. 55 244 opravlja vsa gradbena in obrtniška vzdrževalna dela Delovni kolektiv čestita vsem svojim po- slovnim partnerjem, prijateljem in znan- cem za obletnico ustanovitve OF sloven- skega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj ZAVOD Centralna lekarna Ljubljana s svojimi delovnimi enotami čestita za obletnicoi ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! SLAŠČIČARSKO PODJETJE Ljubljana, Koblarjeva ul. 3 — Tel. 311 981 Obveščamo potrošnike, da smo letos odprli novo ekskluzivno SLAŠČIČARNO s kavarno, pizzerijo, oddelkom slaščic, snack barom, bistrojem in teraso V Ljubljani, Čopova ulica 14 ki je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 22. ure, V njej vam nudimo vejiko izbiro specialnih tort, prvovrstnega domačega peciva, sladoleda, bogato izbiro pizz in jedU na žaru ter vseh vrst izbranih pijač. Po želji In okusu vam izdelamo torte za razne priložnosti. Za obisk se priporočamo tudi v drugih naših poslovalnicah. Tudi naš kolektiv se pridružuj e čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1, maj! Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. TRGOVSKO PODJETJE KURIVOPRODAJA Ljubljana, Čopova 14 vam oskrbi vse vrsta trdih goriv (premog, drva In žamanje) ter gradbeni material, opečne izdelke, kritino, cement, izolacijski material, stavbno pohištvo, keramične ploščice in druge lesne in gozdne asortlmente. Informacije: tel. 21 457, 22 448 Delovni kolektiv Kurivoprodaje čestita poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem za mednarodni praznik dela 1. maj ACiROOBKOVA gradnje in melioracije n. sol. o. LJUBLJANA, SLOVENCEVA 93 Telefon 344 461 1. a) Graditev vsakovrstnih: — poslovnih objektov družbenega standar- da za trg, — industrijskih objektov, objektov živilsko- predelovalne industrije, objektov za pro- izvodnjo močnih krmU, hladilnic, silosov in skladišč, — kmetijskih gospodarskih objektov in kompletnih proizvodnih centrov. b) Izvajanje nizkih gradenj — cest s pripa- dajočimi cestnimi objekti, ureditev okolice, kanalizacij, vodovodov in drugih komunal- nih instalacij: 1. adaptacije obstoječih objektov, 2. opravljanje vseh potrebnih zemeljskih del za osnovo nasadov in melioracij na podlagi na- črtov, 3. pomoč pri določanju in organiziranju primer- nih kompleksov za skupno obnovo sadovnja- kov in vinogradov ter nudenje strokovne po- moči glede načina obnove in izbire primernih podlag in sort, 4. opravljanje geometrskih posnetkov zemljišč in izdelovanje ustreznih načrtov za obnovo vinogradov in sadovnjakov, za opravljanje melioracij ter za gradnjo naprav za vodno preskrbo v vinogradih In sadovnjakih, 5. opravljanje prevoznih uslug in izposojanje gradbene mehanizacije, 6. organizacija in izvedba inženiring poslov v gradbeništvu, 7. organizacija in izvedba del nizkih gradenj, opravljanje remontnih in servisnih uslug grad- bene mehanizacije In izdelava rezervnih delov. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! Trgovsko podjetje na veliko in malo OZD LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 29 Telefon 316 441, 320 051 — p. p. 478 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. medex EXPORT-IMPORT Liubljsna, Mikloiitava 30 YUGOSLAVIA Tel. 311545 Iz naravnih čebeljih pridelkov medu, fermentiranega cvetnega prahu, matičnega mlečka in propollsa izdeluje MEDEX preparate, ki ohranjajo vašo vitalnost, svežino in delovni polet. Poleg medu vam priporočamo: MELBROSIN — MELBROSIN SUPER — MELBROSIN SUPER D (za diabetike) — MELBROSIN SUPER A-140 z dodatkom E vitamina — POLLJUVEN — MELBROSIA p. 1. d. Obrambno sposobnost vašega organizma pa povečuje MELBROSIN PROPOLIS APIKOMPLEKS Komunalno podjetje Ljubljana LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 43 Telefon: h. c. 321 598, kom. 321 571, dir. 312 936 — projektira, gradi in vzdržuje omrežja in naprave javne razsvetljave ulic, cest, avtocest, tunelov in naselij, — projektira, vzdržuje in izvaja semafori- zacijo križišč, — projektira, izdeluje, montira in vzdržuje svetlobne prometne znake in vse vrste svetlobnih reklamnih napisov, — izvaja občasne razsvetljave in osvetlit- ve javnih prostorov, fasad, spomenikov in drugih objektov. Zahtevajte informacije in ponudbe! Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! Elektroobnova UUBLJANA-POLJE Telefon 48 063 opravlja vse vrste elektroinstalacij na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in industrijskih objektov. Cestita vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partnerjem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila Cestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za obletnicoi ustanovitve OF slovenskega naroda in za praznik dela 1. maj TEOl LJUBLJANA Zaloška cesta 54 Telefon: h. c. 41162, direktor 41 728, izdeluje tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, sintetična lepila, detergente, sredstva za hlajenje v ko- vinski industriji ter proizvode na bazi etilenoksida Imamo lasten servis za uvajanje naših izdelkov pri odjemalcih. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! ljubljanski urbanistični zavod ljubljana Vojkova 57 Tel. 346 161, 345'181 Področje dela zavoda: O proučuje, raziskuje, razvija in Izpolnjuje metode in tehnike prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja; O izdeluje vse vrste dokumentacije s področja prostorsko planerske dejavnosti (regionalne prostorske plane za ožja območja in posebne namene ter urbanistične programe in načrte); O pripravlja kratko in srednjeročne načrte pro- storske ureditve mesta in naselij na podlagi družbenogospodarskih načrtov; O izdeluje vse vrste dokumentacije s področja urbanistično načrtovalne dejavnosti (vse dele zazidalnih načrtov); O pripravlja predloge smernic za Izdelavo lo- kacijske dokumentacije in izdeluje lokacijsko dokumentacijo; O opravlja zakoličenje in geodetska dela v zve- zi z izdelavo lokacijske dokumentacije ter geodetsko komunalna dela pri dokumentaciji za realizacijo zazidalne zasnove; O posreduje družbenim, političnim in drugim pravnim osebam strokovno pomoč in pripo- ročila v urbanističnih zadevah; O opravlja svoje naloge samostojno ali pa orga- nizira izdelavo teh nalog, pri čemer sodeluje z vsemi pristojnimi dejavniki na republiškem, mestnem ali občinskem nivoju. Ljubljanski urbanistični zavod čestita za oblet- nico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! LJUBLJANA, DRAGA 41 Podjetje za proizvodnjo limetijske melianizacije in opreme, s p. o. Telefon gl. dir. : 57 05'2, h. c. : 55 366 Telex: 31-271, p. p. 7/1 61001 Telegram: AgrostroJ Ljubljana, Ljubljana konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše naprave za namakanje z umetnim dežjem v stabilnih, polstabilnih in premičnih sistemih, opravlja servis kmetijske in gozdarske mehani- zacije ter avtomobilov Skoda, Simca, Saab, Land Rower in Zaporožec. Izdeluje epoxy smole in kite, odporne proti kislinam in alkalijam za uporabo v elektro, strojni, gradbeni in živilski industriji. Izdeluje silose in plastenike. Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj. Vsem delavnim kolektivom poslovim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornih vozil pa srečno vožnjo! arbo tovarna kemičnih izdelkov ljubljana-polje Proizvajamo: impregnacijska sredstva za les ABBONITE, sredstvo za čiščenje kamnitih površin TERACO + MARMOR, antikorozijska sredstva Čestitamo vsem delovnim kolektivom In našim poslovnim prijateljem za obletnico ustano- vitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. ŽIVILSKI KOMBINAT z delovnimi enotami TOZD mlini, pekarne Ljubljana, Sumi Ljubljana, Triglav Lesce, Imperial Krško, pekarne Dolenjska, pekar- na Kranj, Gorenjka Lesce, Maloprodaja Ljubljana, DS skupnih služb ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ IN NASIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZAVOD ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETIH, N. SOL. O. LJUBLJANA TOZD Učne delavnice b. o. 61000 LJUBLJANA, BEŽIGRAD 8 telefon 311 177 — žiro račun 50102-6O3r4a496 tiskarna litografi] a loijigoveznica galanterija šivalnica DEJAVNOST: V svojcih obratih: tiskarni, litogra- fi ji, knjigoveznici, usnjeni galante- riji ter damski šivalnici opravlja vse vrste tiskarsko, iknjigoveško' in us- njeno galanterijske usluge m usluge iz šivilske stroke, izdeluje vse vrste tiskovin in obrazcev, revij, knjig ter prospektov do visoko kvalitetnih ti- skovin, v offset in knjigotisk tehni- ki. Izučuje in priuičuje v stroiki ter nudi pomoč pri profesionalni orien- taciji in rehabilitaciji. LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ll/VI podjetje za investitorski inženiring in projektiranje Ljubljana opravlja vse posle investitJorskega inženiringa: ekonomsko in finančno programira investicije, projektira in organizira projektiranje za vse vrste gradenj, nadzira kvaliteto in kvan- titeto gradnje, sodeluje na področju bančnih poslov in opravlja za inve- stitorje vse vrste pravnih poslov. 20-letne izkušnje so garancija za 'kvalitetno opravljanje poverjenih nalog. ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM K 1. MAJU — PRAZNIKU DELA LJUBLJANSKE OPEKARNE s svojimi obrati INDOP, VlC, BRDO, Tovarno keramičnih ploščic ter Industrijsko prodajalno gradbenega materiala proizvajamo vse vrste opečnih izdelkov in keramičnih ploščic ter prodajamo ves gradbeni material. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda In za mednarodni praznik dela 1. maj! Vsem dedovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. S svojimi enotami doma in v tujini izvaja: vsa gradbena dela industrijskih objektov, objektov družbenega standarda in gradi stanovanja za trg; izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih izdelkov in opravlja montažo gradbenih konstrutkcij ; izvaja ključavničarska, kleparska in krovska dela; projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških in stanovanjskih objektov Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj ! Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. LJUBLJANA, PARMOVA 33 Telefon 312 029 Dejavnost podjetja je naslednja: — izdelovanje projektov za ceste, mosto- ve, splošno in komunalno hidrotehniko ter drugih nizkih zgradb; — izdelava študij in projektov za promet- no planiranje; — izdelovanje projektov za visoke zgrad- be; — strokovno nadzorstvo nad izdelovanjem objektov po sporazumu z investitorjem; — opravljanje geodetskih izmer s področ- ja nižje geodezije; — dajanje ekspertiz in strokovnih miš- ljenj. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnica ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj! Vsem delavnim kolektivom, poslovnim partner- jem In znancem pa želimo v majskili praznikih mnogo prijetnega razvedrila. TOZD — trgovina na debelo s sedežem na Ma- sarykovi 17 TOZD — trgovina na drobno s sedežem na Ma- sarykovi 17 TOZD — izdelava in prodaja modne konfekcije »Modna konfekcija« s sedežem na Ma- sarykovi 17 TOZD — izdelava in prodaja modnih pletenin »Lama« s sedežem na Masarykovi 17 TOZD — izdelava ročnih preprog »Banačanka« s sedežem Novi Kheževac. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE LJUBLJANA, MASARYKOVA 17 Telex: YUVETEX 31179 Telefon: Centrala 312 366 _ Poslovalnice TOZD trgovine na drobno: Veletekstil, Čopova 12 Veletekstil, Mestni trg 7 Veletekstil, Mestni trg 6 Veletekstil, Mikloši- čeva 22 veletekstil, Tržaška 37 Veletekstil, Gosposvetska 1 Veletekstil, Celovška 99 Veletekstil, Tavčarjeva 1 Veletekstil, Čopova — Mestno gledališče Veletekstil, Zalog Veletekstil, Črnomelj Veletekstil, Tržič Veletekstil, Celov- ška 179 Veletekstil, Zaloška c. Obrati proizvodnje: TOZD Modna konfekcija, Ljubljana Ulica prvaborcev 75 TOZD Lama, LJubljana, Gosposka 4 Investitorji novih naročilniških (hišnih) telefonskih central Priporočamo, da se pred nakupom naročniške telefonske centrale obr- nete na pristojno PTT podjetje za- radi dogovora o načinu in možnostih povezave z javno telefonsko centra- lo ter iapolnitve iprojektivnih podat- kov (obrazec B 1), kot osnoiva za iz- delavo projekta naročniške telefon- ske naprave. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem, delovnim kolektivom čestitamo za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA DELIKATESA Ljubljana DROGERIJA Ljubljana GOSTINSTVO Zagorje GOSTINSKO PODJETJE Domžale HOTEL RUDAR Trbovlje LOKA Skofja Loka MAVRICA Ljubljana ZASAVSKA KMETIJSKA ZADRUGA Trbovlje NAPREDEK Domžale 1. JUNIJ Trbovlje ROZCA Jesenice TABOR Grosuplje KOCNA Kamnik IPOZ Trbovlje MANUFAKTURA Ljubljana SLAVIJA Ljubljana izreka čestitke ob velikih praznikih, ki jih slavijo delovni ljudje v letu 1976 Vse naše poslovne sodelavce opozarjamo na skoraj- šnjo spremembo imena in celotnega »design« nastopa- nja našega podjetja z istim sedežem in generalijami. Predmet poslovanja je: — nakup surovin in go- tovih izdelkov tj. vseh vrst črev in ovitkov, tehničnega m jedilnega loja ter aditivov in pomožnega materiala za mesno industrijo — predelovanje naravnih črev vseh vrst, dodelava vseh vrst umetnih ovitkov — nakup in prodaja na debelo in drobno —¦ izvoz in uvoz vseh vrst naravnih in umetnih ovitkov, uvoz surovin za lastne potrebe proizvodnje — zastopanje inozemskih firm s področja naravnih črev in umetnih ovitkov — izvrše- vanje uslug tiskanja, rezanja, vezanja in pakiranja za živilsko industrijo in trgovino. Prizadevali si bomo dolgoletno tradicijo glede kva- litete in dobrih poslovnih odnosov še naprej spoštovati in negovati ter jo razvijati še s sodobnejšimi postopki in načini poslovanja. Zahtevajte ponudbe, strokovne nasvete, prospekte, vzorce idr,, in prepričali se boste o kakovosti naših izdelkov in poslovanja. ZDRUŽENA PODJETJA SLOVENSKE PAPIRNE INDUSTRIJE SOZD SLOVENIJA PAPIR n. sol. o LJUBLJANA, Titova cesia 13/11 - Telefon: 23 514. 21 5'3 - Telex: 31-134 YU paples Kolektivi se pridružujejo čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naro- da, za mednarodni praznik dela 1. maj GENERALNI REMONT AVTOMOBILOV AVTOOBNOVA LJUBLJANA, Titova 136 Telefon h. c. 342061, 342 777 Porabnike motornih vozil obveščamo, da strokovno, dovršeno in s kvalitetnim materialom : opravljamo servisne preglede in popravila na vozilih TAM, FAP, OM, MERCEDES in na agregatih ZF, brusimo motorne gredi, valje in bloke mo- torjev, rezkarje in orodja, rezkamo glavne in o j nične ležaje. Obratujemo celodnevno! Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praz- nik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornih vozil pa srečno vožnjo! SANOLABOR LJUBLJANA CIGALETOVA UL. 9 Telefon: 311 260, 311 540, 317 535 in 317 355 trgovsko podjetje na debelo', uvoz in za- stopanje: Oskrbuje zdravstvene organizacije z me- dicinskimi, laboratorijskimi aparati, in- strumenti in bolniško opremo. TELEX 31668 YU SANLAB Ljubljana, Kurilniška 10 čestita za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela 1. maj ! INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA - UUBIJANA Telefon 43 480 Nudimo Izdelke iz marmorja, teraco plošče, iz- delke iz betona in umetnega kamna, pesek za teraco in dolomitni pesek za malte. Čestitamo vsem ljudem in posloivnim pri- jateljem za obletnico ustanovitve OF in za praznik dela — 1. maj! 1945 - 1975 Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 telefon: 310-888 izdeluje: — vso urbanistično dolcumentacijo, — investicij sko-tehnično dokumentacijo za vse objekte visokih in nizkih gradenj; opravlja: — urbanistično službo, — vse geodetske meritve; razpolaga s tipskimi načrti: — družinskih in vrstnih hiš, — stanovanjskih stolpnic in blokov, — trgovskih objektov, — otroških vrtcev in šol. Priporočamo se za naročila. — Delamo tudi ob sredah popoldne. Delovni kolektiv Urbanističnega zavoda čestita vsem svojim poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem za obletnico ustanovitve OF sloven- skega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. tiskarna tone tomsic ljubljana gregorčičeva 25 a Telefon: h. c. 25 521, 25 522 tehnični vodja 25 138 direktor 25 582 računovodstvo 22 940 blagajna, saldakonti 22 990 KNJIGOTISK ROTOTISK OFSETTISK KNJIGOVEZNICA ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA LJUBLJANA, OB ZELENI JAMI 2 Tel. 313 044, 320 874 Dejavnosti podjetja: — opravlja vse vrste visokih in nizkih gradenj, — specializirano je za: remont prog, izdelavo žerjavnih prog, izdelavo industrijskih tirov, gradnjo objektov, ki služijo križanju cest in železnice v nivoju in zunaj nivoja; — opravlja vse vrste sanacijskih del na oibjektih po klasičnih metodah kot tudi z umetnimi masami; — proizvaja vse vrste drobljencev. Tudi naš kolektiv čestita za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda, za mednarodni praznik dela 1. maj Del 380 kV osnovne električne zanke Jugoslavije na području savskih elektrarn Za preskrbovanjo osrednjega področja Slovenijo z električno energijo je zadolženo podjetje savske elek- trarne. V to svrno upravlja na svojem teritoriju z elek- trično mrežo na napetostnih nivojih 110 in 220 kV. V svojih dveh vodnih elektrarnah proizvaja dandanes le borih 10"/» električne energije, od one, ki jo potrošniki potrebujejo. Vse ostalo dovede v svoje omrežje iz to- plarne Ljubljana, elektrarn Trbovlje, Šoštanj, Bresta- nica in ostalih virov. Razvoj pa zahteva vse več in veo električne energije tudi na tem energetsko, sicer defi- citarnem, področju. Ze leta 1954 je začela obratovati transformatorska postaja v Klečah, po kateri se je pretakala električna energija na napetosti 110 kV. Naraščajoč odjem pa je zahteval razširitev postaje in tako je 1968. leta začela dotekati energija po napetosti 220 kV z možno močjo 150 MVA. Ta moč je bila že 1971. leta podvojena. Daljne razširitve, ki so potrebne iz energetskih razlogov, na tej lokaciji niso več možne zaradi vodovodnega rezer- vata In preveč skoncentriremih moči. Poleg vprašanja transformacije, se javlja problem priključitve večjega števila daljnovodov z napetostjo 110 kV, ki dobivajo vse bolj distributivni značaj ter bodo napajali mestne in okoliške postaje. Vsa to je narekovalo zgraditev nove postaje — imenovane RTP Ljubljana II. Takrat je pri študiranju porabe električne energije bila Slovenija razdeljena v štiri energetska bazene in pri bilansiranju energije je bilo ugotovljeno, da prav ljubljanskemu energetskemu bazenu primanjkuje naj- več energije in moči. Hkrati je bilo dognano kakšne moči je najprimernejše instalirati v novo transforma- cijo in tudi lokacija nove postaje je po šestnajstih pro- učenih variantah bila izbrana pri vasi Beričevo. Vzporedno z načrtovanjem postaje RTP Ljubljana n so se pa že vršile priprave za Izgradnjo osnovne 380 k V mreže Jugoslavije. Zamisel, da bi zgradUl 380 kV energetsko »hrbtenico« od Derdapa do Ljubljane je bUa opuščena ter na desetem strokovnem posvetovanju elektroenergetikov Jugoslavije v okviru Jugoslovanske- ga nacionalnega komiteja CIGRE, ki je bilo v Dubrov- niku sredi oktobra 1970. leta, sprejet predlog, da se zgradi osnovna 380 kv zanka, ki bo potekala skozi vse republike države. V času ko je 1912. leta bil strokovno revidiran idej- ni projekt in sprejet Investicijski program za RTP Ljubljana n, je tudi Jugoslavija sklenila pogodbo za najetje posojila z Mednarodno banko za obnovo in raz- voj iz Washingtona. Poleg njenih, bodo v objekt RTP Ljubljana n vložena še sredstva Ljubljanske banke, energetska in lastna. Takšna je tudi finančna konstruk- cija 51 km dolgega daljnovoda 380 kV Ljubljana—Pod- log za katerega izvajajo investitorske naloge prav tako Savske elektrarne. Ves projekt osnovne 380 kV mreže Jugoslavije zaje- ma 3594 km daljnovodov in 20 transformatorskih postaj z instalirano močjo 13 100 MVA. Prva laza tega projekta naj bi bila realizirana do 1977. leta, na področju Sav- skih elektrarn pa do konca 1976. leta. Obsega pa 2994 kilometrov daljnovodov 380 kv, 12 transformatorskih postaj z instalirano močjo 7700 MVA in 6 priključnih zvez med 380 kV zanko in obstoječo 220 kV mrežo. Ena teh zvez med 380 kV in 220 kV mrežo je prav Ljub- ljana II, naslednja najbližja pa bo v Tuzli. Sicer pa poteka vsa zanka od Ljubljane preko Maribora, Zagre- ba, Osijeka, Beograda, Derdapa, Niša, Kosovega, Tito- grada, Mostarja, Splita, Reke, Divače in zaključuje v Ljubljani. Med Osijekom in Mostarjem bo preko Tuzle postavljena prečna zveza, ki bo nekako razpolavljala zanko. V naslednji fazi, ki naj bo zaključena 1979. leta bo še zgrajen 380 kV daljnovod NE Krško — RTP Ljub- ljana II v dolžini 80 km. Postaja RTP Ljubljana II, ki ja na višku gradbene oziroma montažne dejavnosti, zajema zemljišče 351 m X 505 m. V njej sta postavljena dva transformatorja moči po 400 MVA s prestava 380/220 kV. Sledi še transforma- tor moči 150 MVA s prestavo 220/110 kv. V 380' kV in 220 kV stikališčlh so dvojne zbiralnice s pomožnimi, v 110 kV stikališču pa trojne zbiralnice. Uporabljen je si- stem relejnih hišic. Poleg komandne stavbe sta po- stavljeni dokaj obsežna pomožna stavba in obratna stavba. V prostorih RTP Ljubljana II gradijo Savske elektrarne tudi svoj obratovalni center od koder bo voden tisti del elektroenergetskega sistema, ki ga upravljajo. Daljnovodi, ki bodo vključevali postajo v električno omrežje, bodo standardne izvedbe, to je na jeklenih predalčnih konstrukcijah na 110 in 220 kv tipa sod, na 380 kV pa tipa Y. Daljnovodi 110 kV bodo opremljeni z vodniki Je-Al 240 mmS 2120 kV z vodniki 490 mm', dalj- novodi 380 kV pa s snopastimi vodniki Je-Al 2 X 490 mm«. Skromno opisani objekt bo začasno zadovoljil oskr- bo osrednjega dela Slovenije z električno energijo, ven- dar je neobhodna in nujna potreba: čimprejšnja izgrad- nja cenenih virov električne energije na reki Savi, to je tam, kjer se s tem ne kvari okolja in lahko prido- biva energija za danes močno elektroenergetsko defici- tarno področje. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino ima na zalogi naslednje publikacije: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, kompletni letnik VI/58 do 23/75. V seriji Knjižnica Kronike so izšle naslednje publikacije: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), knjigotrška cena 2,50 din Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOCJU LJUBLJA- NE (1956), knjigotrška cena 2 din. Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), knjigotrška cena 2 din. Sergij Vilfan — Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), knjigotrška cena 2,80 din. Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), knjigotrška cena 15 din. stari fužinarski kraji — Stara Fužina, Foto IVI. Kambič, 1976