Januš Golebs11 Propast in dvig, Ljudska povest. Med pivce, pevce ter veseljake po vinskih hramih je udarila strašna vest: Povsem nova bolezen se je pojavila po vinogradih in grozi s popolnim uničenjem trte! V Mislavčevem vinogradu v Kapelah so se prikazale med zdravimi trtami rjave lise in te so se širile z neugnano silo po celem vinogradu do usahnenja. Možakarji, ki so umeli trtorejo, so trdili, da bi naj bil prinesel novo bolezen v Kapele vojak, kateri je služil pri brzojavnem bataijonu nekje blizu Dunaja. Zopet drugi so znali povedati, da se je pojavila nova bolezen v vinogradih v Mariji Gorici pri Sv. Ani, srez Klanjec na Hrvaškem. Graščina je dobila trte iz Francije, ta iz Amerike. Pospešuje pa novo bolezen »strupena rosa« in ta rosa je prenesla trtno kugo preko Sotle na Štajersko. Vinarski strokovnjaki so skušaU tarnajočim in neukim ljudem dopovedati, da gre pri pojavu nove trtne bolezni za drobne žuželke, katerim je pravo ime »trtne uši«, Naj je šlo za uš ali strupeno roso, ljudje so videli na lastne oči, kako se prikazujejo po doslej najlepših vinogradih rjave lise, katerih ni mogoče zaustaviti. Vinograd z žigom rjavih lis je zapisan poginu! To je že vsak priprosti človek sam opazoval, kako se novi smrtni sovražnik trte z vso neugnano naglico razširja od vinograda do vinograda, od enega vinskega griča do drugega in brzi celo iz kraja v kraj. Kaj je bila vest o kužnem poginu rakov v primeri z neizprosno morilko trte! Vse po spodnjih krajih je govorilo o groznem udaru na vinograde, ki bo streznil v par letih vse pijance in jih prisilil k vodi. Trezni, verni ter resni ljudje so bili prepričanja, da je propad vinogradov očitna kazen božja za grehe pijancev, kar so tudi trdili duhovniki v svojih pridigah. Utrjevala se je tudi vera, če gre za božjo kazen, je tudi obnova izključena! Zgodovina nam bogznaj kolikokrat beleži, kako pojavi kužnih bolezni niso vrnili vseh ljudi na pravo ter resno pot. Nikakor ne! Lahkomiselnost in lahkoživost sta se v slučajih kuge potrojili. Toliko in toliko ljudi je ob takih groznih prilikah zgubilo pamet in so se povsem. udali pijančevanju, ncčistovanju in to- lovajstvU. - --v.': Isti žalostni pojav je buknil na dan, ko se je vsakdo uveril, da vinograde nekaj izpodjeda, suši in bo tolikanj priljubljena ter opevana vinska kaplja usahnila. In baš zavest o uničenju vinogradništva je tirala bolj lahkomiselne v nekak obup. Edina tolažba v takem obupnem položaju je bila: Pijmo, zopet pijmo, dokler je še kaj, saj ga ne bomo kmalu nikdar vcč! Pričelo je popivanje ter veseljačenje, kakor bi se morala posušiti ter zginiti po grlih zadnja kaplja rujnega vinca, na katerega bodo ostali samo še spomini! Nad vse potratno lahkomiselnost med priprostim narodom je nekoliko zajezilo poročilo, da se je začela brigati ter zanimati za od kužne bolezni napadene vinograde oblast. Pojavili so se po posameznih vinorodnih župnijah ob ncdeljah po službi božji vinarski slrokovnjaki. S prcdavanji so skušali vinogradnikom dopovedati in dokazatL da gre pri novi bolezni za trtno uš, katcro so zanesli iz Amerike na Francosko in od tam jc priromala k nam. Proti temu neizprosnemu škodljivcu bo treba začeti borbo po francoskem načinu. Francozi so iztrebili škodljivko z ogljikovim žveplecem. To jc smrdljiva strupena tekočina, ki naglo izhlapeva in je za vse žuželke smrtonosna v tekočem in v plinasiem stanju kot vdihalni strup. Poslušalci takihle predavanj si prvič niso mogli misliii, da bi drobna in malodane nevidna živalca bila v stanu resno ogrožati njihovc vinograde, in drugič niso verovali v uspeh uporabc ogljikovega žvepleca. Pretežna večina je bila za ljudsko razlago nove bolezni in po tej jo širi ter raznaša »strupena rosa«. Kar pa pade na vinograd kar iz neba, napram taki kugi je vsako protisredstvo zaman! Pri tolikanj razdvojenem razpoloženju med navadnimi vinogradniki ni bilo niti misliti, da se bo sploh kateri lotil sam ter prostovoljno pokončevanja novega škodljivca. Predavatelji so poročali na merodajna mesta, da bo morala oblast vinogradrukom vsiiiti obrambna sredstva, sicer se bo uš tako razpasla, da ji ne bo nikdo več kos. Strokovnjaki so nasvetovali graški deželni vladi, naj da na mestih, kjer se pojavi mrčes, vbrizgavati strupen ogljikov žveplec, s katerim so si priborili v Franciji popolne uspehc. Deželna vlada v Gradcu je posluhnila nasvet strokovnjakov in je organizirala posebne razkuževalne komisije. Vodstvo teh komisij jc bilo poverjeno strokovnemu učitelju na mariborski vinarski in sadjarski šoli Juliju Hanselu, ki je bil pozneje ravnatelj kmetijske šole v Grottenhofu pri Gradcu.* Hansel je dajal navodila komisiji in je prišel sam od časa do časa nadzorovat razkuževalna dela na lice mesta. Okrajno glavarstvo v Brežicah je dalo potom občin pri cerkvi ra^glasiti, kako se bodo vršila razkuževalna dela. Po teh razglasih sta prišla od mariborske vinarske in sadjarske šoln neki Gradišnik in Rot v spodnje kraje. Bivala sta tamkaj stalno tako dolgo, dokler nista uvedla doraačinov v poslovanje. Nato sta prevzela vodstvo dela: Jurij Veršec, posestnik v Pišecah, in Ivan Verstovšek, bratranec rajnega profesorja in poslanca dr. Karla Verstovšek, takrat visokošolec, ki je urarl prcd leti v Ljubljani kot vpokojeni postajenačclnik. Dela za zatiranje trtne uši so ss vršila štiri leta, * Julij Hansel je bil slrokovni učitclj na mariborskem zavodu od 1876. do 1881. leta. dokler niso vinogradi zavsem propadli. Ker se je spoznal napad na trsu po uši na korenir.ah po porumenelem listju šele cd janija naprej, zaio so pričeli z razkuževalnim delom vsako leto junija in so ga nadaljevali tako dolgo, dokler je listje zeleno, torej tudi v irgatvi. Izsekavali so napadene trte z grozdjem vred in jih sežigali, da se je mošt kar razlival po tleh. Tako so postopali po naroči!u oblasti prcti volji vinogradnikov in posebno še v začetku v prvi gorečnosti. Pozneje šele so poprej spDročili posestniku vinograda, kdaj mislijo priti, da si je grozdjc lahko poprej obral, če je bilo ob trgatvi. Vodje posameznih ra_kuževalnih oddclkov so služili na dan po 5 gld, težaki pa 80—100 krajcarjev. Delo so vršili v treh skupinah in v vsaki je bilo 5—7 mož. Prva skupina je ugoiavljala od vinograda do vinograda, kateri trsi so napadeni. Napadeni prostor je zaznamovala s koli po 10 m2 naokoli, kjer se ima izsekati trta. Druga skupina je izsckala trsje in ga scžgala. Tretja skupina je nabrizgala s posebnimi škropilnicami h koreninam prcostalega trsja in prostor, na katerem so sežigali okužene trte, z ogljikovlm žveplecem. ki bi nai uuičil ui, da se ne bi širila dalje. Škropivo (ogljikov žveplec) so imenovali navadni Ijudje hudičevo ali vražje oljc. Pošiljala ga je oblast v železnih sodih. Shranjevali so ga v Vršečevih cigoncah v Pišccah, 10 minut od cerkvc ob cesti proti Brežicam. Skopali so prostorno klet kar v hrib, kjer ni bilo blizu hiše, da se ne bi zgodila kaka nesreča, Težaki razkuževalne komisijc so smeli imeti seboj tobak, nikakor pa ne vžigalic in to radi nevarnosti eksplozije škropiva. V župniji Pišece so pripeljali škropivo za vinogra'4- proti Sv. goram v klet hiše štev. 74 v Podjjorju. Ker so pa sodček nastavili prenizko, da niso mogli podstaviti posode, s katero so vlivali škropivo v škropilnico, so boteli izpodkopati pod pipo tla s krampico. Orodje je zadelo ob trdi kamen. Iskra je Jinila pod pipo in vražje olje se je vnclo. Da ni udušil vnetja Franc Ogorevc s klobukom, bi bilo nesrečnih sedem mož in najbrž tudi hiša porušena. Vinograd g. Jožefa Tolanca, ki meji v Pišecah na ccrkvenega, je bil ravno okopan, ko so ga prišli nabrizgat. Po nabrizganju je dal skopati lastnik vinograda neko grabo. Ker so tamkaj tla precej kamenita, se je vnelo od isker škropivo v Polančevem vinogradu in je gorelo po podzemeljskih rovih. Ponoči so začuli bobnenje, kakor cla je potres in kamenje se je prožilo navzdol po vinogradu. Šele drugi dan je bila skrivnost pojasnjena in s'.-ah pregnan. Škropilnica, s katerc so nabrizgavali vinograde, je bila na pogon z nogo. Člani komisije so imeli seboj šc tudi močna povečalna stekla, da so lažje ugotavljali s povečanjem, na katerem trsu je uš. Treba še omeniti, da se je trta kljub omenjenemu nasilnemu početju oblasti sušila naprej. Ljudjc so trdili, da raznašajo člani komisije uši in so jih imenovali splošno »ušivce«. Da niso pozdravljali vinogradniki razKuževalnih komisij kot nekaj dobrodelnega, je samo ob sebi umevno. Na glas ter pritajeno so zmerjali vodje ter težake. Če so zvedeli člani ušivc komisije, kdo in kako jih je psoval, so ga koj ovadili sodišču. Sodnije so imele nalog, da morajo pri teh ovadbah postopati strogo, kar so tudi storile. Mnogo moških in žensk je presedelo v štiriletni dobi uničevanja trtnc uši po spodnjih krajih radi preglasnega duška upravičeni jezi po 3—6 mesecev v zaporu. (Dalje sledi.)