Leto XVII., št. 202
upravLustvoi Hjumjeuut, r> rw.r Ijevto ulica 6. — feieton 8122, 3123. 3121. 3125, 81264« inaeratni oddelefc: Ljubljana, Selen-Durgova ui. 4. — Tei 33i>2, 8482. Podružnica Maribor; Gosposka ulica
St. 11. — Telefon št- 2456. Podružnica Celje: Jiocenova ulica tt
2. — Telefon St. 190. ftacunj pn pošt, Ček. za vodili; LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180. Wien 3t 105241
LJubljana, sreda ž. septembra 1936
Sporazumi v vzhodnem Sredozemlju
Istočasno, ko so nastale komplikacije okrog Gibraltarja, zapadnega ključa do Sredozemlja, se je Veliki Britaniji posrečilo zaključiti dolgo trajajočo sporno zadevo na njega vzhodnih glavnih vratih, v Egiptu. Sporazum z Egiptom je zares sklenjen in podpisan po vseh predpisih formalnosti ter je gotovo, da bodo njegove določbe že kar brž pričele stopati v veljavo.
Glavne točke angleško - egiptskega sporazuma so znane že iz poročil o poteku pogajanj v Kairu. Dovolj je, ako se opozori na njihovo najvažnejšo vsebino, ki tvori osnovo bodočemu razmerju med Veliko Britanijo in Egiptom.
Vojaška angleška okupacija v Egiptu se ukinja. Postopno se umika iz dežele ter se za bodoče omeji samo še na zono ob Sueškem prekopu. Ta prekop ni egiptsko delo; njega vojaška posest ni za Egipt prav nikakega pomena, dočim pomeni za Anglijo življenjsko vprašanje. Osnuje se egiptska narodna vojska in ostane po vsem samostojna, dasi iz-vežbana z angleško vojaško misijo ter celo na angleške stroške. Te določbe so bolj delikatne, a vsekakor povsem logične, zgrajene na premisi medsebojnega zaupanja in medsebojnih najboljših odnošajih.
Nadaljnja važna stvar je priznanjem uvedba kondominija v Sudanu, kar je vsekakor koncesija Egiptu, ki do sedaj v deželi ni imel besede, a si jo je lastil po nacionalnem programu vseh strank, ne le vafdovcev. Ta oblika soorazuma more tvoriti osnovo bodočemu složnemu sodelovanju med Egiptom in Anglijo, mogla pa bi seveda pomeniti tudi kal bodočemu nesporazumu med obema, namreč v primeru, da bi si hotel Egipt nekoč lastiti izključno besedo v Sudanu, ki je nekdaj zares pripadal samo njemu.
Toda tak razvoj se zdi za dolgo časa malo verjeten. Na sudansko mejo namreč pritiska nova, italijanska posest v Abesiniji, s participacijo na izvirih Nila. Odslej je Egipt sam v živo zadet z italijansko opasnostjo na sudanski meji. še bolj nego na libijski, in odslej bo v lastnem interesu moral pazljivo motriti dogodke v področju zgornjega Nila. Moglo bi se tedaj reči, da je Anglija s koncesijo Egiptu v obliki sudan-skega kondominija spretno pritegnila nase tudi bodočo egiptsko politiko, ki bo ostala krepko zainteresirana na skupni britanski zaslombi in pomoči.
Jako važna v pravno-moralnem pogledu je nadalje angleška koncesija glede sodne izjemne pozicije inozemcev. Anglija se ji je odrekla ne samo zase, marveč tudi na splošno, dasi je tu pridržek glede potrebe, da Egipt doseže sporazum s prizadetimi državami samimi. Ne more se tedaj pričakovati, da bi v tem pogledu nastale kake komplikacije in računati je s tem, da bodo' druge države šle za angleškim vzgledom. Angliji pa bo ostal uspeh, da je prva izvedla to koncesijo, ki pomeni prav znatno pridobitev za prestiž egiptske enakopravnosti
Imenovanje angleškega komisarja za poslanika predstavlja zaključni korak v tej veliki zadevi S tem se priznava Egiptu popolna samostojnost in enakopravnost, kar je pač najvišja ugoditev egiptskemu nacionalizmu, ki more reči, da je dosegel svoj cilj. Kaiko bo z diplomatskimi zastopstvi drugih držav, o tem dosedanja poročila še ne povedo dovolj določnega. Ali nedvomno je jedro v tem, da se Velika Britanija zanese na realne temelje bodoče skupnosti z Egiptom. pa da na tej osnovi računa tudi z ugodnim razvojem odnošajev v medna-rodno-političnem področju.
Sporazum med Egiptom in Veliko Britanijo predstavlja tedaj zelo velik uspeh za Egipt; njegova pozicija v okviru britanskega imperija bo za naprej v bistvu pozicija dominiona, ali vsaj temu povsem slične samostojnosti. Za Anglijo je to hkrati zelo spretna poteza, ki je navezala Egipt na britansko skupnost s stvarnimi in interesnimi vezmi, ne da bi bile še vmes motnjave prestižnega značaja.
Nedvomno se je v tem položaj Anglije v sredozemskem področju močno ojačil. Gotovo ni slučajno, da prihaja istočasno vest o ukinjen ju velikega arabskega štrajka v Palestini, čeprav je ta vest sama po sebi zelo presenetljiva. Doslej so namreč prihajala samo poročila o trdni volji arabskega nacionalnega odbora, da ne bo konec štrajka, dokler ne bo Anglija dala zagotovila, da se neha židovsko naseljevanje v deželi. Nič takega se ni zgodilo, pa vendar se je štrajk končal. Če zares na posredovanje emira Transjordanije ali cel0 Ibn Sau-dovega sina ali pa vladarja Iraka, je pač težko presoditi. Vsekakor pa so vse imenovane politične sile v jako dobrih odnošajih z Anglijo ter vse razpoložene, da ostane prav tako tudi v bodoče. Gotovo je njim samim nesimpatičen spor v Palestini, dasi je seveda ves arabski svet na strani protižidovskega pokreta. Ker bo nedvomno tudi v Londonu ostala živa in krepka težnja, da se čimbolj izločijo konfliktne snoti iz bližine Sue-
KAJ SE GODI V RUSIJI
široko razpredena zarota proti Stalinovemu režimu — Stalin hoče enkrat za vselej temeljito obračunati z opozicijo
London, 1. septembra, o- Iz Rusije prihajajo vedno alarm antnejše vesti, ki kažejo, da se je država znašla na usodnem razpotju. V Moskvi vlada sicer mir, toda slutiti je, da je to pravi mir pred viharjem. Tudi najširši sloji se že zavedajo, da se dogaja nekaj velikega. Promet na ulicah je sicer še zmerom zelo razgiban, opaža pa se splošno, da na cestah in ulicah ni več toliko vojaštva in redarjev kakor prej. Vse oboro. žene sile so se umaknile v vojašnice, kjer So v stalni pripravljenosti. Opozicija proti Stalfnu je očividno mnogo večja kakor se je spočetka mislilo. GPU ima polne roke dela in brez vsake milo. sti proti stari gardi, katere voditelja Kamenjev in Zinovjev sta bila ustreljena.
Sedaj je dognano, da opozicijja v
Moskvi in Leningradu ni imela večje opore niti v stranki, niti izven nje, ker je v obeh mestih GPU sproti obračunavala s posameznimi opozicionalci. Zato pa je postala tem močnejša v oddaljenejših krajih. V centralnih azijskih republikah, na Urala in v južnem Kavkazu, je skoraj že prem s ti a moč oblasti. Od tam je imela tudi vse varne:še zveze z inozemstvom, kakor bi si jih lahko ustvarila v Leningradu in Moskvi.
Iz Moskve so zaradi tega takoj odposlali komisije v posamezne oddaljenejše republike z nalogo, da iztrebijo opozicijo za vsako ceno. Na Krimu so odkrili zaroto proti Stalinu, v katero so bili zapleteni tudi vodje krimskih Tata-rov. Na Kavkazu so odkrili zaroto med samimi komunisti. Njeno središče je
bilo mesto Baku, kjer je posebna komisija Moskve že na delu.
Da je položaj v Rusiji zelo resen, pa najbolj dokazuje dejstvo, da je vlada od godila manevre v Beli Rusiji ob poljski meji, ki bi se morali vršiti to je«en. Vse čete, ki so bile določene za te vojne vaje, so bile pridržane v vojašnicah. Vprašanje zase je oficirski kader. Oficirje je le redko opaziti na ulici Veči. noma ostajajo v vojašnicah. Oficirski zbor sestavlja>o le v manjšem delu oficirji stare ruske vojske, o katerih sodijo sedaj, da so še naJbolj zanesljivi. Oficirjem se je godilo doslej še najbolje. Imeli so relativno dobre plače in tudi Stalin je zanje še naibolj skrbel. Vendar je vprašanje, koliko Se bo mogel sedaj nan»e zanesti, če bo vendarle rabil vojsko tudi v borbi proti opoziciji.
_Cena ž Din
Izhaja vsak	razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126- Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo
Doslej je imel najboljši namen, d« opravi z njo le s pomočjo GPU.
Popolna izolacija Trockega
Oslo, 1. septembra, o. Pravosodni minister je izdal komunike, po katerem je državni svet ob navzočnosti kralja sklenil izolirati Trockega tako, da se enostavno aretira. Smel pa bo v zaporu sprejemati obiske in voditi tudi svojo korespondenco, ki p* jo bodo policijske oblasti cenzurirale.
»Pravda" o mračnem delu nemške Gestapo
Moskva. 1. septembra. AA. »Pravda« je objavila članek, v katerem podčrtava, da je zadn ji moskovski proces zelo dobro osvetlil mračno delo nemška Gestapo in da ie obrnil pozornost sveta na to mednarodno središče vohunstva. Gestapo dela po načrtu, da pripravi Nemčijo za vojno. Podaljšanje kadrskega roka v Nemčiji jasno dokazuje napadalne namene Nemčije.
Vojaški vpoklici v Rusiji
London. 1. septembra, c- Kakor poročajo iz Moskve, je sovjetska vlada poklicala pod orožje vojaške obveznike 1914 in pol letnika 1915.
Novi ljuti boji za Irun
Uporniki silovito bombardirajo mesto, vendar tudi sedaj brez posebnega uspeha
Hendaye, 1. septembra. ow- Davi ob 7.30 se je pričelo bombardiranje Iruna. Šest uporniških letal se je pojavilo nad mestom vvišini 2.000 metrov in pričelo metati nani bomte. Letala so se nato odstranila in 6e v presledkih 5 do 10 minut zopet vračala z novimi bombami. Kamor so bombe udarile, so se dvigali visoki stebri dima, tako da se je mogio razločno videti, kaj vse so poškodovale. Posebno so letala bombardirala staro trdnjavo San Marcial, v kateri eo se utrdili oddelki vladne vojske. Vladno topništvo je seveda takoj pričelo obstre ljevati letala, nato pa so se oglasili tudi topovi uporniških postojank. Bombardiranje in topovsko streljanje je trajalo vse dopoldne. Tudi opoldne so letala upornikov vrgla več tomb na Irun. Ena je padla na skladišče dinamita, kjer ie eksplozija povzročila veliko škodo.
Ko je bilo obstreljevanje iz zraka končano, je v oddelku San Marcial poldrag ali dva kflometra južno od Iruna začelo poljsko topništvo upornikov sistematično obstreljevati višine, ki ležijo južno od San Mar-ciala.
S francoske meje, 1. septembra, g. Danes so se ves dan vršile ljute borbe za Irun. Oklopnim avtomobilom upornikov je sicer uspelo približati se do 100 m vojašnici vladnih čet, sicer pa niso mogli uporniki nikjer prodreti, čeprav so oboroženi z najmodernejšimi napadalnimi sredstvi in 6o jih letala zelo podpirala. Ogenj vladnih čet je pokosil eno vrsto za drugo, tako, da se je morala pehota upornikov končno vrniti na svoje prvotne postojanke. Uporniki so pustili na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Med letali upornikov in vladnih čet je prišlo do iliutih bojev. Borbe trajajo Š3 dalje.
Uspeh upornikov pri San Sebastianu
London, 1. septembra, o. »Daily Herald« poroča, da je upornikom na skrajni severovzhodni fronti uspelo dopoldne zavzeti grič Burunteo, ki je pomenil zanje poslednjo oviro proti San Sebastianu. Vsi delavski miličniki, ki so jih ujeli na griču, so bili postreljeni.
»Daily Telegraph« poroča iz Hendaya, da so uporniške čete, ki operirajo pri San Sebastianu, sedaj le še 8 km daleč od mesta. Nepričakovana zasedba griča Burunteo omogoča sedaj upornikom zasedbo nadaljnjih važnih strateških točk pred San Sebastianom.
Letalski napadi na Madrid in Valeacijo
Gibraltar, 1. septembra, o. Iz Seville poročajo, da so uporniška letala v zadnjih 24 urah zopet trikrat napadla Madrid. Bila so tudi nad Valencijo in jo bombardirala. Obenem je prispela vest. da Primo de Rivera mlajši ni ubit. V neki bitki je bil ranjen in se sedaj skriva na ozemlju *ki je v po sesti vladna vojske.
Uporniki so 6edai zavzeli tudi Baldas Rudarji k revirja Rio Tinta, ki so ga branili, so uničili spomenik Krištofa Kolumba, ki ie bil postavljen na mestu, odkoder je Kolumb cdplul na svojo pot v Ameriko.
Letalsko bombardiranje Burgosa
Hendave, 1. sept. g. Kakor poročajo iz Burgosa, so vladna letala prviil bombardirala Burgos. Obstreljevanje ie zahtevalo več smrtnih žrtav.
Obleganje Aleazarja v Toledis
Madrid, 1. septembra, d. Uporniki, ki so se zaprli v Alcazar v Toledu. se še vedno branijo. Število žrtev ni znano. Nekateri vojaki, ki se jim je posrečilo uiti. poročajo, da so bile izgube siprva precej velike, da pa se je sedaj umaknila posadka v kleti, ki so varne pred bombami. Med obleganei je tudi precejšnje število žensk in otrok. Prehrana je zelo pomanjkljiva ter se hranijo samo še s konjskim in oslovskim mesom.
Uporniške čete pod poveljstvom polkovnika Yague so prehodile v štirih dneh naglih pohodov z 20, 24 cm topovi. 6 možnarji, 16 težkimi to-povi in pol milijona nabojev vso Novo Ka<stilijo ter so oddaljene samo še dva dneva od Toleda, kjer naj bi osvobodile 1.300 mož, ki so že 7 tednov oblegani v Alcazarju. V Toledu je vse pripravljeno za zaključno bitko za Alcazar, kjer se odigrava ena izmed najbolj groznih dram španske državljanske vojne. Na povelje civilnega guvernerja Joseja Vege eo postavili oblegovalci pred mogočne granitne zidove starega gradu težke topove in mož-na-rje, da bi jih porušili še pred prihodom uporniških ojačenj.
Kolone polkovnika Yagua so na svojem pohodu proti Toledu zadele dvakrat na močne vladne čete, prvič pri Talveri de G'Ariena, drugič pa pri Torebli de Oropcsa. Obakrat se jim je posrečilo po hudem boju odbiti vladne čete ter nadaljevati pohod.
Letala generala Franca so včeraj preletela daljavo 80 km, da bi spu&t.ile oblegan-cem v Alcazarju v Toledu s padali hrano. Po nesreči je padala odnesel močen veter dalje ter so padla v tabor oblegovaloev.
01 »strel je vanje Al ca-/, a rja v Toledu s težkimi topovi se je pričelo že včeraj, takoj nato, ko so uporniki odklonili ultianat pristašev ljudske fronte. Čeprav so izstrelki padali v kratkih presledkih cele tri ure na zidovje gradu, vendar ni bilo * vidnejšega uspeha. Istočasno so vladne čete postavile strojnice na višinah okoli gradu, čigar posamezni deli so že v razvalinah. Pozive, naj se predajo, so sporočili vojaškim akademikom in civilnim gardistom, ki branijo grad z megafoni in čeprav so jim obljubili celo prost odhod, so izjavili obleganci, da rajši razstrele Alcazar s 500 kg dinamita. ki je shranjen v njegovih kleteh, kakor pa. da bi se predali.
škega prekopa, je pričakovati, da se bo tudi za sožitje Židov in Arabcev dal doseči modus vivendi.
Ta čas je v razvoju k uspehu še en proces v območju arabskega sveta. Francija se pripravlja, da se napoti po angleškem vzgledu v svoji kolonialni politiki; izdeluje se statut za samoupravo Sirije, ki naj pridobi čim večjo samoupravo, tako da bo nacionalno stremljenje v Siriji našlo čim večjo uza-dovoljitev. Pripravlja se tedaj sporazum med arabskim prebivalstvom Sirije ter francosko mandatno oblastjo in sicer v smeri ustanovitve nekakega dominiona Sirije. Zahteve Francije po mejni korekturi pri Antiohiji pri tem pač ne bodo mogle povzročiti resnejših težav.
Tako se more reči, da se v vzhodnem Sredozemlju izdeluje vrsta sporazumov,
ki imajo vsi za cilj, da se izboljša od-nošaj med mladimi arabskimi političnimi silami ter zapadno-evropskimi kolonialnimi državami. Arabski svet je nedvomno v začetku novega proč vita, je na prvih stopnjah svoje nacionalne obnove in čaka ga brez dvoma še prav lepa bodočnost. V povečanju političnega trenja, ki se je pojaivilo v toku zadnjih političnih dogodkov, je prav gotovo velikega pomena, kako si morejo in znajo evropske države pridobiti zase simpatije probujajočega se arabskega nacionalizma. Sporazum med Anglijo in Egiptom ter sporazum v Siriji sta prav gotovo jaiko važni pozitivni postavki v tej dalekovidni politiki, ki jo Po svoje potrjuje tudi konec političnega štrajik? v Paostmi Za*vse, ki smo po svoji legi zainteresirani na razvoju v Sredozemlju, so to važni dogodki.
Kakor javlja vlada v Bungofeu. so se čete generala Franca včeraj približale Toledu na približno 30 km.
Na jugu so čete generala Franca pri Jaenu spet napredovale ter zasedle več krajev. General Mola je še vedno v Valado-lidu. kjer vodi priprave za napad na Madrid. Dve letali upornikov sta metali bombe na Bilbao in y bilo več ljudi ubiti Tudi gmotna škoda je velika.
Angleški letalci v Španiji
London, 1. septembra. w. Kakor javlja s^Dai^v Express«, je v ponedeljek odpotova lo v Španijo pet angleških letalcev, ki se bodo borili na strani madridske vlade proti upornikom
Obsodbe uporniških oficirjev
Madrid. 1. septembra. w. Ljudsko sodišče v* jetnišnici Modele je tri častnike, ki so bili obloženi udeležbe pri vojaškem uporu, obsodilo na smrt. 15 častnikov je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, 6 p-a šestletno.
Mednarodni odbor za nadziranje nevtralnosti
London, 1. septembra, o. Doslej je 11 držav pristalo na povabilo, da bi imenovale svoje zastopnike v mednarodni odbor, ki bo nadziral izvajanje sporazuma o nevtralnosti napram Španiji. Odbor t>i se moral sestati že v najkrajšem času v Londonu, možno pa je, da bo sestanek odgoden, ker Portugalska, Nemčija in Rusija na povabilo še niso odgovorile. Sklenjeno je bilo, da bo francoska vlada intervenirala v Moskvi, angleška pa v Lizboni in Berlinu, da bi tudi tam čim prej imenovali svoje zastopnike v odbor. Vse kaže, da bo pričel odbor zasedati sredi tega meseca.
Vojna bo dolgotrajna
Madrid, 1. septembra, g. Listi madridske vlade, ki so še pred kratkim javljali, da bo državljanska vojna kmalu končana, pripravljajo sedaj prebivalstvo vedno bolj na dolgo trajanje bratomornih borb. Poudarjajo, da bo potrebno še mnogo energije m hrabrosti za premagan je upornikov. Ob. enem opozarjajo na inozemsko pomoč, ki jo uživajo uporniki ter apelirajo na morati ono solidarnost demokratskih držav.
Naraščajoče nezadovoljstvo v Maroku
Pariz, 1. septembra, d. Posebni poročevalec »Petit Parisiena« poroča o ze]o napetem položaju v španskem Maroku, ki je na tal zaradi naraščajočega odpora arabskega prebivalstva.
Na tisoče arabskih žensk, predvsem žen v Španijo po:lanih mavriških vojakov, je priredilo včeraj demonstracijo v Te-tuani, kjer so odš!e pred poslepje upor-n-škega generalnega štaba ter zahtevale poročila o usedi svojih mož, obenem pa tudi izplačilo vzdrževalne, ki jim je bila obljub'jena pri cdhodu njihovih mož.
V Tctuanu se mudi tudi delegacija maroških plemenskih poglavarjev, ki je prišla protestirat preti raznim ekscesom uporniških vojakov prct: domačemu prebivalstvu ter zahtevala takojšnjo izpustitev zaprtih Maročanov.
Vojaške oblasti ."o odredile nabor 2.500 mož, vendar pa se marečanski domačini niso odzvali pozivtu. Justifikacije. aretacije in denarne kazni so na dnevnem redu.
Tudi židovsko prebivalstvo se kaže nezadovoljno z uporniškimi četami, ker skušajo del vojnih stroškov prevaliti nanj. Židom v Tetuanu je bila naložena kolektivna globa 250.000 pezet.
Razen tega je med lovskimi polki, ki eo •ctacion'rani v Maroku, nastal v zadnjih dneh upor zaradi katerega je bilo izvršenih 50 justifikacij.
Pariz, 1. septembra. AA. »Petit Parisien« poroča h Tangerja. da je general Franeo ▼ zvezi z razpoloženjem, med domačini t španskem Maroku odredil, naj takoj izpustijo iz ječe voditelja araliske nacionalistične stranke Abdir Alektoresa.
Po izločitvi Titulesca
Vlada bi se na vsak način rada spravila z njim - Titu-lescu postane častni predsednik zaranistične stranke
Cela vrsta poslanikov podala ostavko?
Pariz, 1. septembra, o. »Petit Parisien« poroča, da je zaradi izločitve Titulesca iz rumunske vlade več romunskih poslanikov v inozemstvu podalo ostavko in tako izrazilo solidarnost s svojim dosedanjim šefoou Ostavke so podali poleg drugih poslaniki v Varšavi, Budimpešti, Haagu, Stockholmu, Rigi, Revalu, Washingtonu in Ankari Položaj novega zunanjega ministra je zaradi tega zelo ogrožen. Kakor zatrjujejo je že sam podal ostavko, če se bo pokazalo, da so te informacije resnične, je gotovo, da se sedanja vlada ne bo mogla dolgo obdržati.
Podaljšanje obsednega stanja v Rum uniji
Bukarešta, 1. septembra, g. Vlada bo v kratkem z naredbo podaljšala cenzuro in obsodilo stanje za nadaljnjih šest mesecev.
Rutnunski kralj bo obiskal Prago
Bukarešta, 1. septembra, g. »Cuventul« doznava, da bo kralj Karol jeseni posetil Prago in vrnil dr. Benešu njegov poset " Bukarešti meseca maja.
Bukarešta, 1. septembra, d. Tukajšnji politični krogi še vedno živahno komentirajo izločitev Titulesca iz vlade. Vlada si baje na vso moč prizadeva, da bi se z njim zopet sporazumela V bližnjih dneh bo eden izmed članov vlade odpotoval v Cap Martin na francoski rivieri in poizkusil pridobiti Titulesca, za spravo z novo vlado. Vlada mu je baje tudi že ponudila mesto stalnega romunskega delegata pri Društvu narodov, ki ga pa je Titulescu odločno odklonil.
Kakor znano, ni bil dosedanji romunski zunanji minister pristaš nobene stranke, vendar pa je bi! v dokaj tesnih zvezah z narodno kmetsko stranko. Zato se sedaj širijo glasovi, da je že stopil v stike z njenim zastopnikom dr. Lupom, ki se sedaj mudi v Pragi. Baje je imel z njim daljši telefonski razgovor. Narodna kmetska stranka hoče. kakor zatrjujejo omenjeni politični krogi, izrabiti Titulescov spor z liberalci in ga popolnoma pridobiti zase. Baje mu hočejo ponuditi položaj častnega predsednika stranke.
Kar se tiče vesti, da je Titulescu obolel, zatrjujejo v Bukarešti, da je njegova bolezen le lažjega značaja.
Zakaj je bil Titulescu izločen
London. 1. septembra. w. »Times« pi5ejo, da ne obstoji vzrok za domnevo o izpre-membi romunskih odnosaiav do Francije in Male antante. Rumuniia je glede oboroževanja in posojil preveč odvisna od Francije in Češkoslovaške, da bi mogla misliti na nove zveze. Vzrok za padec Titulesca ie treba iskati v njegovi preveliki prinrav-ljenosti za sodelovanje z Rusijo.
Letalska zveza med Prago in Moskvo
Praga, 1. septembra. w. Češkoslovaška državna letalska služba je dan as otvorila sodelovanje s sovjetsko - rusko družbo na
progi Užhorod _ Kološ Jass7 — Kijev —
Moskva. Jutri ob 4.30 zjutraj bo startalo prvo letalo za polet iz Prage v Moskvo.
Premestitve sodnikov
Upokojeni so predsedniki vseh vrhovnih sodišč razen novosadskega — Dr. Munda in dr. Gradnik premeščena v Zagreb — Številna imenovanja pri Stolu sedmorice
odd. B v Zagrebu
Beograd, L septembra, p. Kakor smo že včeraj poročali, ->e bila na predlog ministra pravde pred uvel javi jenjem v •ustavi določene sodniške stalnosti izvršena cela vrsta sprememb v staležu sodnikov na področju vse držajve. Splošnega pomena ali posebej za Slovenijo važne so naslednje spremembe:
Upokojeni so:
predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu Božidar Katanič. predsednik Stola sedmorice. odd. A v Zagrebu dr. Ernest Čimic, predsednik Stola sedmorice odd. B v Zagrebu dr. Ivo Ucovič, predsednik vrhovnega sodišča t Sarajevu
dr. Milivoj Simič, predsednik apalacifekega sodišča v Beogradu Milan StrumžaHč, sodnik Stola sedmorice, odd. A v Zagrebu
Dragotin Bubanj, sodnik okrožnega sodižča v Novem mestu
Anton Kuder, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru Iran Žemljic,
sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu
Jakob Lnžnar, starešina sreskega sodišča ▼ Konjicah Gri-
don Mihalič, starešina sreskega svlišča v Krškem dr. Jakob Jan.
Imenovani ali premeščeni so:
a) pri kasatijskih in apelacijskih sodiščih
za predsednika kasacijskega sodišSa v Beogradu Rusomir Jankovič, sodnik istega sodišča;
za predsednika Stola sedmorice v Zagrebu v 1. skupini Milan Pugler, sodnik istega sodišča;
za predsednika vrhovnega sod-išča v Sarajevu v 1. skupini Tanasije Ikonič, sodnik istega sodišča;
za sodnike Stola sedmorice odd. B T Zagrebu dr. Avgust Munda, namestnik višjega državnega tožilca v Ljubljani, dr. Fran Pihler. sodnik okrožnega sodlišča v Mariboru, dr. Josip čulič, višji državni tožilec v Splitu, dr. Alojz Gradnik, podipred-sednik apelacijskega sodišča v Splitu: dr. Djerman Djadrov in Ivo Iveta, sodnika apelaci jskega sodišča v Splitu;
za namestnika višjega državnega tožilca v Ljubljani dr. Ivan Bizjak, sodndk okrožnega sodišča v Ljubljani, dodeljen na službovanje ministrstvu pravde;
za sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Josip Kočar, sodnik apelaci jskega sodišča v Zagrebu.
ta sodnika anelacijskega sodišča v Zagrebu dr. Jakob Dolinar, sodnik apelacij-skega sodišča v Ljubljani.
za namestnika višjega državnega tožilca v Splitu dr. Josip Kavčič, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu;
b) pri okrožnih In sreskih sodiščih
za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu Gustav Barle, državni tožilec v Novem mestu;
za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Jurij Gregorec, starešina sreskega sodišča v Kranju;
za sodnika okrožnega sodišča v Maribo ru dr. Vojteh Hočevar, starešina sreskega sodišča v Brežicah, — vsi po potrebi službe;
za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Josip Šašelj, starešina sreskega sodišča v Šmarju, na lastno prošnjo;
za sodnika okrajnega sodišča v SpEtu dr. Hinko Lučnvnik, namestnik državnega tožilca v Ljubljani;
za sodnika sreskega sodišča r Vrgorcu Andrej Miškot, sodnik sreskega sodišča v Rogatcu, oba po potrebi službe;
za sodnika okrožnega sodišča v Maribo ru Miroslav Rebolj, sodnik sreskega sodišča v Mariboru;
za državnega tožilca v Novem mesrtm Josip Prijatelj, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu;
za starešino sreskega sodišča r Šmarju Anton Radej, sodnik okrožnega sodišča v Celju;
za starešino sreskega sodišča na Vranskem Josip Zorko, sodnik sreskega sodišča na Vranskem;
za starešino sreskega sodišča ▼ Konjicah Andrej Levstek, sodnik istega sodišča.
za namestnika državnega tožilca ▼ Ljubljani dr. Leon Pompe, sodnik sreskega sodišča v Laškem;
za sodnika sreskega sodišča v Rogatcu dr. Milivoj Ilešič, namestnik državnega tožilca v Leskovcu, — vsi na lastno prošnjo;
za sodniika okrožnega sodišča ▼ Novem mestu dr. Iv<> Petsche, starešina v Črnomlju;
za sodnika okrožnega sodišča v Celju dr. Fran Suhadolnik, sodnik sreskega sodišča v Ptuju;
za starešino sreskega sodišča v Krškem dr. Vladimir Železinger, sodfnik okrožnega sodišča v Ljubljani;
za starešino sreskega sodišča v Cerknici Fran Slabe, sodnik sreskega sodišča v Mo_ kronogu;
za starešino sreskega sodišča v Rogatcu Fran Stefančič, sodnik sreskega sodišča v Ptuju;
za starešino sreskega sodišča v Črnomlju Anton Šporn, sodnik v Novem mestu;
za sodnika sreskega sodišča v Vranskem Slavko Papež, starešina sreskega sodišča v Tržiču;
za sodnika sreskega sodišča v Celju Jure Lesjak, sodnik okrožnega sodišča v Celju, vsi po potrebi službe;
za sodnika sreskega sodišča v Murski Soboti Bogdan Jereb, pristav okrožnega sodišča v Celju;
za sodnika sreskega sodišča v ŠmaTju Jo. sip Pole. pristav sreskega sodišča v Celju;
za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu Viktor Durin, sodnik sreskega sodišča v Novem mestu;
za starešino sreskega sodišča v Brinjah Fran Kotnik, sodnik okrožnega sodišč v Mariboru, . vsi po potrebi službe.
Dalje so premeščeni:
k »reškemu sodišču v Trebnjem Fran Kompare, starešina sreskega sodišča na Vranskem;
k sreskemu sodišču ▼ Ormožu dr. Fri. derik Fabiani, starešina sreskega sodišča v Dolnji Lendava;
k sreskemu sodišču v Dolnji Lendavi dr. Jakob Košan, starešina sreskega sodišča v Ormožu;
k sreskemu sodišču v Kočevju dr. Blaž Rajhman, starešina v Prevaljah. — vsi po potrebi službe; . k okrožnemu sodišču v Celju dr. Ludo-I vik Lobe,, sodnik okrožnega sodišča v Slavonski Požegi;
k sreskemu sodišču v Brežicah Karol Ivane, starešina sreskega sodišča v Rogatcu;
k sreskemu sodišču v Kranju Josip Pfaj. fer, starešina sreskega sodišča v Trebnjem;
k sreskemu sodišču v Laškem Bogomir Roš, sodnik sreskega sodišča v Murski Soboti, in Jožef Podboj, sodnik sreskega sodišča v Šmarju;
k sreskemu sodišču v Mariboru dr. Adclf Obran, sodnik sreskega sodišča v Ormožu;
k sreskemu sodišču v Ormožu Dušan Pi-penbacher, sodnik sTeskega sodišča v BL haču;
k sreskemu sodišču v Novem mestu Viktor Prohina, sodnik sreskega sodišča v Gornjem Gradu;
k sreskemu sodišču v Ormožu Ernest Rus. sodnik sreskega sodišča v Bugojni:
k sreskemu sodišču v Koziem Odon Pla-ninšek, sodnik sreskega sodišča v Smede-revski Palanki, — vsi na lastno prošnjo;
k okrožnemu sodišču v Mariboru Milog Lečnik, sodnik okrožnega sodišča v Zagre-bu:
k sreskemu sodišču v Tržiču dr. Josip SfiligoJ, starešina sreskega sodišča v Cerknici;
k sreskemu sodišču v Prevaljah dr. Fran Češarek, starešina sreskega sodišča v Kočevju;
k sreskemu sodišču v Ptuju Ivan Trat. nik, sodnik v Laškem, in Zvonk© Dokler, sodnik v Brežicah;
k sreskemu sodišču v Brežicah Zdenko Verstovgek, sodnik v Celju;
k sreskemu sodišču v Gornjem gradu Mihael Beljan, sodnik v Novem mestu, — vsi po potrebi službe.
za namestnika državnega tožilca v Skop-lju Aleksander Trampuž, sodnik sreskega sodišča v Kozjem.
Odlikovanja upokojenih sodnikov
Odlikovani so-. z redom Jugoelovenske krone I. stopnje upokojeni predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu Božidar Ka-tanič in upokojeni predsednik Stola sedmorice. odd. A v Zagrebu dr. Emest Simič; z redom sv. Save I. stopnje upokojeni predsednik apeJacijskega sodišča v Beogradu Milan Strumžalič, upokojeni predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu dr. Milivoj Simič in upokojeni predsednik Stola sedmorice, odd. B. v Zagrebu dr. Ivan Ucovjč;
Z redom sv. Save II. stopnje so med drugimi odlikovani: upokojena sodnika Stola sedmorice, odd. B v Zagrebu Franjo Per-nuš in dr. Ivan Vuk ter dr. Niko Domeni-ko, vrhovni državni tožilec pri istem sodišču, z redom sv. Save IV. stopnje pa Anton Kuder, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Preiskava proti Bodiju zaključena
Beograd, 1. sept. o. Carinske oblasti v Beogradu so zaključile preiskavo proti dr. Aleksandru Bodiju in tovarišem, ki so bili zapleteni v znano tihotapsko afero. Vse zbrano gradivo je bilo izročeno finančni direkciji, ki bo v 15 dnah izdala končno razsodbo o kazni za krivce.
Vojvoda Kentski v Dubrovniku
Dubrovnik, 1. septembra, o. Kentski vojvoda in vojvodinja sta se včeraj zopet pripeljala iz Cavtata v Dubrovnik. Posetila sta nekaj ustanov, med drugim tudi turistično razstavo v novem turističnem domu. Zvečer sta bila v hotelu >Imperialu<.
Francoska parlamentarna delegacija v Pragi
Beograd, 1. sept. p. Francoska parlamentarna letalska delegacija je danes lz BeogTada odpotovala v Prago. Na zemun-skgm letališču so sc poslovil od nje zastopniki naših vojaških in civilnih oblasti.
Obisk francoskih bojevnikov
Beograd, 1. sept. p. Na velike vojaške svečanosti v Beogradu ob priliki kraljevega rojstnega dne bo prišlo tudi 200 bivših francoskih bojevnikov. Obiskali bodo tudi grobove padlih tovarišev iz svetovne vojne ter se poklonili tudi na grobu pokojnega kralja Aleksandra na Oplencu.
Mednarodna konferenca geometrov
Beograd, 1. sept. Odbor mecSnarodne organizacije geometrov, ki zaseda v Beo-gTadu že dva dneva ter se bavi z vprašanji katastrov in zemljiških knjig, še ni zaključil svojega dela. Popoldne je zasedal ožji odbor, ki jerazpravljaJ o vprašanju enotnega strokovnega slovanja.
Vojaške lahkoatletskc tekme
Split, 1. sept. p. Sinoči je prispela v Split lahkcatletska reprezentanca rumun-fke vojske, ki bo sodelovala pri tukajšnjih plavalnih tekmah v fredo in četrtek, nato pa odpotovala dalje v Beograd. Tekme bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra n. Rumunskega kralja Karala bo na njih zastopal polkovnik PaLangeanu.
Beležke
o javnih in tajnih volitvah
V	ponedeljek je bil v Paračinu shod JRZ. Minister DragiSa Cvetkovič je obširno govoril o pomenu občinskih volitev. Glede javnega glasovanja je izjavil, da ase ne more preko noči likvidirati vse, kar je bilo, če nočemo tvegati najtežjih potresov. Javne volitve smo sprejeli zato, ker so nam bile vsiljene in ker nismo imeli prilike, da jih likvidiramo. Smo pa pristaši politike, ki zahteva tajne volitve in ki smatra, da lahko pride ljudstvo do polnega izraza svojega mišljenja le s pomočjo tajnih volitev.«
Za ministrom Cvetkovičem je govoril minister Stošovič, ki je posebno naglašal zasluge voditelja JRZ in predsednika vlade dr. Milana Stojadinovica. »Kljub vsem
velikim davčnim olajšavam se je povrnila zopet vera v državni kredit. Kredit za javna dela v višini milijarde dinarjev še ni porabljen, vlada dr. Stojadmoviča pa že pripravlja nov načrt za izgradnjo našega železniškega omrežja, za kar bo angažirala še dve milijardi državnega kredita.« Tudi g. minister Stošovič se je dotaknil vprašanja tajnih volitev rekoč, da »neki prijatelji žele, da da naša stranka narodu tajne volitve. Imeli smo jih že pred vojno in imeli jih tudi še bomo. Toda to, kar je vse bolj važno od tajnih volitev in za kar se JRZ bori, je, da bodi vsak državljan naše države gospodarsko neodvisen in da lahko svobodno izraža svojo voljo in mišljenje pri vseh volitvah in pri vseh javnih manifestacijah. Mi želimo vsakogar v naši državi preskrbeti, da se bo potem lahko svobodno izražal, pa naj bo potem že z vladno stranko, ali pa proti njej. Upamo, da bomo pri tem tudi uspeli.«
Na naslov „SamoupraveM
Glavni oorgan JRZ »Samouprava« se čudi, da še vedno ni objavljen proglas vodstva JNS. in vidi v tem zopet »simptome nesloge in razdvojenosti v vrstah JNS.« Po njenih izvirnih informacijah je bil proglas sestavljen že pred mesecem dni na Pohorju, kljub temu pa ga ni in ni na spregled.« Živimo sicer v dobi, ko je cinizem zelo visoko cenjen pojav, vendar pa mora biti tudi v cinizmu vsaj nekaj možatosti. »Samouprava« prav dobro ve, kje se je »zapel« program JNS in zakaj še ni objavljen v jugoslovenskem tisku, kljub temu ima dovoli drznosti, da poskuša celo na ta račun kovati svoje neslane intrige. Gospodje pri tem listu so morali pač globoko pasti, da se poslužujejo že takih sredstev v borbi proti toliko osovraženi JNS.
Enake baže so tudi namigavanja »Samouprave« glede izdajanja in finansiranja službenega glasila JNS. Glavni organ JRZ naj bo kar miren vsaj, kar se tiče dispo-zicijskih fondov, o katerih sam pravi, da »so od JNS tako daleč, d« jih ne doseže niti z letalom«. To je točno. JNS ni bila nikdar stranka, ki bi bila svoje skrbi osredotočila okrog dispozicijskih fondov, ki so »Samoupravi« neprestano v mislih. V eni stvari pa bi nagi glavno glasilo JiRZ res moglo nekoliko pomagati: naj napiše kako tehtno besedo za skorajšnjo predložitev zakona o tisku in tp tem bolj, ker bo že s 1. oktobrom potekel rok pooblastila kr. vladi za predložitev tega zakona. Morda bo njen »veliki vpliv«, o katerem tolikokrat govori, več zailegel nego naše prošnje...
Minister Jankovic napoveduje sporazum z dr. Mačkom
V	nedeljo je imel na Ubu konferenco « pristaši JRZ minister za šum© in rudnike g. D jura Jankovič, ki je med drugim govoril tudi o hrvatskem vprašanju. Rekel je med drugim:
»Zmaga pri občinskih volitvah mora temeljito očistiti politični teren. Po teh volitvah bo ostala na eni strani zagrebška združena opozicija, na drugi strani pa JRZ. Po volitvah bomo lahko dejali našemu političnemu partnerju: Mi hočemo skleniti pošten in bratski sporazum, ki pa ne bo škodoval niti Srbiji niti Hrvatski, nego služil v srečo in napredek Jugoslavije. Mi hočemo pošteno in bratsko sodelovanje. Brat ne sme več brata sovražiti, niti preganja^ ti. Pri občinskih volitvah moramo vei za-klicati: Milan Stojadinovič je oni, ki uživa naše zaupanje, kakor ga je nekoč užival nesmrtni Nikola Pašič.c
Kakor znano, je svoječaano tudi Pašič napravil aranžman s pokojnim Radičem in minister Jankovič očividno misli na možnost obnov« takega sporazuma.
Nadomestne občinske volitve na Hrvatskem
V	nedeljo so se vršile v 38 občinah savske banovine naknadne občinske volitve, ker eo v teh občinah pred meseci podali na poziv dr. Mačka vsi, ali pa vsaj velika večina odbornikov ostavke. V vseh občinah eo bile postavljene samo liste bivše HSS. V smislu navodi'1 dr. Mačka nikjer niso kandidirali izraziti poetični predstavniki HSS. Občinske volitve so se smatrale kot krajevni po'itični posel in se je dr. Maček dssinteresiral na obsegu vodilne udeležbe. Zato so tozadevne številke tudi zelo različne. Največja udeležba je bila v občini Sv. Nedelja v somborskem srezu, kjer je volilo 90 odstotkov volilnih upravičencev, najmanjša pa je bila v obč'ni Klanjec v klanjškem srezu, kjer je glasovalo vsega samo 5 od 6totkov vpisanih volilcev.
„Obzorov" demanti
Snočni >Obzorc objavlja; Opozorjeni smo bili, da je komunistično glasilo »Balkanska korespondenca« priobčilo vest, da je profesor Jakob Jelašič, tajnik politične pisarne dr. Vladka Mačka, prevedel na hrvaščino Hitlerjevo knjigo >Mein Kampf«. Ta vest je izmišljena. Za njo tiči prozorna komunistična intriga.«
Predsednik vlade na Bledu
Bled, 1. septembra, d. Danes dopol. ] dne sta prispela na Bled predsednik vlad© dr. Milan Stoja dinovič in vojni minister general Ljubomir Maric. Gradbeni minister dr. Marko Kožni se nahaja na inšpekcijskem potovanju po morav&ki banovini.
Švedski predlogi za reformo DN
septembra, d. AtihIiAm vlada je uročila vfieraj generalnemu tajniku Društva natodov svoje predloge za reformo Društva narodov. Med drugimi izraža željo, naj bi se pozvale države, ki so izsto. pile iz Društva narodov, da se vrnejo zo pet vanj.
Razen tega predlaga, naj bi 6vet na podlagi S. 12 pakta Društva narodov redno sodeloval z državami, ki niso članice Društva nkrodov. Kar se tiče varnostnih jamstev, ki jih določa čl. 16, odstavek 2. in vojaških sankcij, ni mogla na podlagi zadnjih izkušenj priti do zaključka, da se mo-
| rajo vojaške sankcije uvesti prisilno za I članic« Društva narodov v premeru napada.
Glede ojačenja varnostnega sistema Društva narodov z regionalnimi pogoabami po ndarja švedska vlada, da ni pripravljena prevzeti nobenih obveznosti, ki ta presegale okvir Društva narodov. Fazni momenti so pripomogli k onemogočanju izvajanja gospodarskih in regionalnih sankcij, med drugim tudi splošna politična napetost, pomanjkljiva univerzalnost Društva narodov tei neprestano oboroževanje.
Sodba zaradi avtomobilske katastrofe
Šofer Svoboda pogojno obsojen na dva meseca
Oeije, 1. septembra.
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodiSča v Celju se je zagovarjal danes 32-lebni, v Ho jež in na Češkoslovaškem pristojni Viktor Svoboda, šafeT pri tvrdkl Mlinek & šleger v Zagrebu, zaradi krivde na avtomobilski katastrofi, ki se je dogodila letos 6. julija na žejozniškem prelazu pri Rogaški Slatini. Katastrofa je našim čitateljem gotovo še dobro v spominu.
V ponedeljek 6. julija okrog 14. se je peljal šofer Svoboda s tovornim avtomobilom svoje tvrdke iz Rogatca v Rogaško Slatino. Poleg njega sta sedela Josip Havc iz Zagreba, ki je bil nameščen pri isti tvrdki kot potnik, in kleparski mojster Maks Osrečki iz Rogatca. Ko je prispel tovorni avtomobili v bližino železniškega prelaza, ki je oddaljen kakih 800 metrov od postaje v Rogaški Slatini v smeri proti Rogatcu, je pri vozli iz Rogaške Slatine osebni viak. Strojevodja Božič je dal signal, v tem pa je storil L=to tudi šofer Svoboda. Zato Svoboda ni čul piska lokomotive, vlaka pa tudi nf mogel opaziti, ker zapira na prelazu razgled pred nekaj leti postavljen visok zid pri Kitovi vili ob železniški progi. Ob zidu je rastej fižol, ki je	celo čez visok zid.
Ker je pihal veter, je najbrž zanesel zvok v nasprotno stran, veter pa Je dvigal na cesti tudi oblake prahu, tako da šofer ni niti slišal niti videl bližajočega ee vlaka Ko je prispel tovorni avtomobil za železniški prelaz, ga je strojevodja opazil kakih 10 do 15 metrov pred seboj in naglo zavrl. Bilo pa je že prepozno. Zaradi nepreglednosti terena je Svoboda zagledal vlak šel« pet metrov pred progo, šofer je naglo od-krenil vozilo na levo, hoteč, ker ni bilo
drugega Izhoda, Švigniti 6ez progo tik pred vlakom. V tem pa je lokomotiva grabila avtomobil na desni, zadnji strani, ga zdrobila in vlekla nekaj časa s seboj. Havca in Osrečkega je vlak raame-saril in na mestu usmrtil. Svoboda pa je dobil težke poškodbe na glavi in prsnem košu. Svobodo eo prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu rešili življenje.
Svoboda, fei se mu še poznajo posledice poškodb, je pri današnji razpravi zanika! svojo krivdo. Zaslišani strojevodja Božič je izpovedal, da visoka ograja pri Kitovi vili zelo ogroža varnost prometa na prelazu in da je to dejstvo tudi za njega neprijetno, ker bi bili pri karamboju na tej točki lahko ogroženi tudi potniki v vlaku. Avtomobil je obvisel na desni strani lokomotive ta bi b;l torej za las ušel čez progo. Regitev avtomobila je bila odvisna. samo o-i trenutka. T>ruga pričai Verfk, ki je bij v času katastrofe rua cesti pri prelazu, je izpovedal, da je čul ob istem času signal lokomotive ln avtomobila Ker je takoj zaslutil nesrečo, je dal Svobodi z roko znak, naj obetane, k a,- pa je Svoboda vsled oblaka prahu na cesti očividno prezrl. Desna vrata avtomobila kjer sta sedela Havc tn Osrečkl, so bila odprta. Lokomotiva je najbrž zagrabila odprta vrata, ki so tako povzročila nesrečo. Zagovornik je kritiziral malomarnost gradbene oblasti in železniške uprave, ki nista preprečili postavitev nevarne ograje p>ri Kitovi vili.
Svoboda je bil zaraefi preetortca rope* varnost javnega prometa za ljudi ta imovino obsojen na 2 meseca zapora pogojno za dobo dveh Aet.
Kupujte domače blago!
Pogajanja Rydz Smiglyjja v Parizu
Pariz, 1. septembra, o. Pogajanja med
generalom Ryzd Smiglyjem m zastopniki francoskega zunanjega ministrstva in vojske se bodo pričela šele v petek. Nanašala se bodo na vsa aktualna politična in gospodarska vprašanja. Ni izključeno, da bo Poljska dobila večje posojilo. Poljaki bodo pristali na zboljšanje svojih odnošajev tudi napram francoskim zaveznikom, za sedaj pa je gotovo, da ne bodo pristali na sklenitev vzhodnega pakta.
Avstrija se oborožuje z letal?
Dona], 1. septembra, d. »Linzer Volks-triatt« se pritožuje, ker je delavstvo tovarne Stevr odklonilo vaak prispevek za letalsko eskadriljo, ki naj bi jo gornje-avetrij-ska dežela darovala zvezni vojski. Delavci so izjavili, da bi se lahko ta letala ob kakSni priliki porabila proti njim, pač pa m darovali po eo šiling za špansko vlado, ki se bori proti fašističnim upornikom.
V ostalem zbirajo zelo intenzivno po vsej državi prispevke za letalstvo. V to svrho prirejajo v posameznih večjih mestih vojaške koncerte, katerih čisti dohodki so namenjeni za naibavo novih vojnih letal. Na Dunaju se bo ta mesec priredila posebna nabiralna akcija.
likvidacija premoženja flegataih organizacij, ki so bile razpuščene lani ln letos, bo končana sredi meseca. V likvidaciji so predvsem premoženja socialno-demokrat-akih. komunističnih in narodno-socialistič-nih organizacij, ki »o bile razpuščene po nemirih 1. 1934.
Hoare v Palestini
Maltal, 1. septembra, d. AngleSki mornariški minister Samuel Hoare, ki je prisostvoval mornariškim manevrom je dane« odpotoval na krovu »Aretuee« v Haifo, da inspicira tamkaj stacionirane vojne ladje. Potovanju ne pripisujejo nobenega političnega pomena, ker ima samo namen, da se Hoare osebno prepriča o tamošnjih obrambnih razmerah. Iz Haife se bo Hoare vrnil na Ciper. AngleSki mornariški minister je izjavil, da je bilo njegovo dosedanje bivanje na Malti povsem poklicnega značaja in da je porabil razpoložljivi čas le za pregled obrambnih naprav na otoku ter za razgovore z generalnim guvernerjem in vojaškim poveljnikom Malte.
Izjave o načrtu občega državljanskega zakonika
Beograd. 1. septembra. AA. Pravosodni minister dr. Niko Subotic, je podaljšal rok za vložitev izjav o načrtu državljanskega zakonika do 1. januarja 1937.
Ministrska konferenca o razdolžitvi kmetov
Beograd, 1. septembra, p. V kabinetu finančnega ministra se je vršila nocoj inter minieterialna konferenca, na kateri so razpravljali o osnovah uredbe za razdolžUev kmetov.
Zmaga Madžarske v Monakovem
Monakovo, 1. septembra, b. Medna, rodna šahovska olimpiada, na kateri je sodelovalo 21 držav, je zaključena. Zlato kolajno le dobila Madžarska, srebrno Poljska bronasto Nemčija.
Konec stavke prevozniških delavcev v Zagrebu
Zagreb, 1. septembra, o. Stavka prevozniških de'avoev in nameščencev je bila danes zaključena. Pri inšpekciji dela je bR sklenjen sporazum, po katerem se delavcem, zniža delovni čas od 10 na 9 ur na dan. Za delo preko tega časa bodo prejen #1 po 5 odstotkov doplačila Vozniki bodo pie-jemati posebej tedensko plačo po 3.50 Din, nakladalci po 3 Din. Dnevničarji bodo prejemali po 60 Din na dan, za pol dneva po 30 Din, na uro po 10 Din, če pa bodo delali nad 2 uri, bodo prejemali plačo kakor za pol dneva. Obenem so se delavci obvezali, da bodo pomagali delodajalcem vf borbi proti prevozniškim šušmarjev. Delav» ci bodo imeli končno po 7 dni plačanega dopusta na leto. Pogodba bo veljala do decembra, ko se ima skleniti nova kolek«* tivna pogodba.
Brezuspešna pogajanja v celjski Westnovi tovarni
Ce'je, 1. septembra
Na mestnem poglavarstvu so se dana« ob 16. do 19. nadaljevala pogajanja med zastopnikom tovarne Westen in delegati delavstva. Tudi ta pogajanja eo se zaključila brez vsakega uspeha in trenutno niti znano, kdaj se bodo nadaljevala
Mezdni spor v tekstilni industriji
NaproSeni smo za obljavo naslednje Jave:	_
Uprava zveze delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovino Je na s-votl današnji seji ugotovila, da so neresnične vse časopisne v©gti, češ da tekstilni delodajalci niso resno pripravljeni skienti kolektivne pogodbe.
V dokaz tenru je uprava eoglasno sprejela naslednji fiklep: Tekstilna podjetja v dravski banovini bodo priznala delavstvu mezde in ostale ugodnosti, ki se bodo predvidele v kolektivni pogodbi za tekstilno stroko, s povratno močjo od 1. septembra 1936.
a
Kakor nam poročajo fes Maribora, so sd mezdnemu gibanju na enak način kakor v podjetjih na Kranjskem, pridružili delavci tudi v tekstilnih industrijah v Mariboru in okolici. Njih Število znaša okrog 4000.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo; V vsej
kraljevini ee je zvedrilo, samo v zetski banovini prevladuje oblačnost z deževjem tn pa tam. V zadnjih 24 urah je deževalo po-nekod v dunavski in drinski banovini. Tem* peratura je nekoliko zrasla. Minimalna tear paratura Stari Brod 7, maksimalna Mosta* 33 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za sredoS
j Menjajoče se oblačno, brez posebnih pada* vin.
činitelj človeške in slovenske civilizacije
Lesa se je človek posluževal že v najstarejših časih svojega bivanja na zemlji. Da, poleg surovo obdelanega kamna je les v obliki palice kot obrambno sredstvo in kopača orodje in orožje, ki nam označata človeka že v najugodnejši dobi njegovega razvoja. Nobena žival se namreč ni v svojih možganskih zmožnostih povspela tako visoko, da bi se posluževala v borbi za življenje česa drugega razen kar je prinesla s seboj ob svojem rojstvu.
liifi^Mpgl
Sem Rijberičan Vrb&n.....
Orodje in orožje so s človeškimi rokami fcobličeni predmeti, ki naj služijo v prvi vrsti gospodarskemu delu ali hišni udobnosti, v drugi vrsti pa tudi za boj, mor-narstvo itd. Iz stare in nove kamene dobe nam je ostalo le malo dokazov o rabi lesa, vendar že sama mostišča (stavbe na koleh), katerih ostanke nam je ohranil tudi svet našega Ljubljanskega barja, nam kaže, kako tesno je bil v prvih stopnjah svojega razvoja človek vezan na gozdno bogastvo svoje okolice. 2e davno preden se je človek lotil kamna, roga, školjke in kosti, so porabljali naši predniki les, da so izdelovali iz njega orožje in maloštevilno orodje svojega nemirnega gospodarstva, kakor tudi za gradnjo preprostih koč.
Od teh časov spremlja les človeka sko-ri vse stopnje razvoja do danes kot neobhoden predmet vsakdanjih potreb. V marsičem je sicer dobil les boljše nadomestilo, po večini pa je le še danes bistven del v človeškem gospodarstvu, bodisi kot kurivo ali gradivo hiš in pohištva, a tudi pomorstvo se ni moglo ločiti od njega.
Porabljanje kovin je torej moglo porabo lesa omejiti in spremeniti, ne pa odstraniti. Dolga vrsta orodja in orožja je sicer dobila v kovinah, posebno v železu, primernejšo tvarino, kljub temu spremlja n. pr. bet vseh mogočnih oblik, lok in puščica in še marsikatero orodje in orožje človeka, še današnji dan v svojem prvotnem, popolnoma lesenem stanju, pri nekaterih predmetih pa se človek poslužuje lesa vsaj deloma, n» pr. pri sekiri, kladivu, srpu itd.
Toda če je nastopila na eni strani omejitev, so se na drugi strani odprle lesu zaradi naraščanja števila ljudstva in vedno večje pisanosti ljudskih potreb možnosti, ki ne bodo nikdar zastale, kaj šele usahnile. Leseno je ostalo orodje, ki ustreza najbolj namenu svoje vsakdanje rabe s tem, da je lahko in ročno. Človeški duh se je dvigal od preprostega in maloštevilnega orodja vedno više m se učil obvladati mogočno prirodo. Veliki nemški učenjak T. Mommsen je rzTekel o meri in prirodi tele globoke besede: »Umetnost merjenja daje človeku, kar mu je priroda odrekla, «— vsemogočnost.« Pesem o ribniškem Urbanu izraža isto misel grobo v kitici, ki pravi: »Kok žalosten ta svejt je biv zarejs poprejd, k nej tacih blu ljudi, da b žlice dejlali«.
V tej kitici torej ne tiči samo zdrav ribniški humor, temveč tudi globoka resnica, ki se je naš preprosti Ribničan zaveda v polni meri, naj si že reže doma »Žlice vsake suorte, kar se jih le zmislit muorte«, ali pa ponuja s krošnjo in trebuhom za kruhom naprodaj »škafe in rešjeta, rajfe, brjente, vsega šjenta«, vse iz lesa svoje
Velike in Male gore.
*
Poleg klanih in tesanih debel je na deske razrezani hlod najbolj navadna oblika lesa, ki služi človeku gozdnatih dežel kot vir gospodarskega pridobivanja. Preprosto kalanje izpodžganega drevesnega debla, kalanje s pomočjo zagvozd in beta, je bil silno dolge čase človeške zgodovine edini način pridobivanja deske ali ploha. Vendar že v starem veku je nastopila železna ročna žaga, rezilo s številnimi trgajočimi zobmi, svoje uspešnejše delo. Stari Grki so to orodje cenili tako visoko, da so njegovo iznajdbo pripisovali bogu Perdiku, sinu Oedalove sestre. Preden je človek omejene moči svojih rok zamenjal s pogonom na vodno kolo, za tak napredek pa je bilo treba še dolgih sto in sto let človeškega razvoja.
Vodno pogonsko silo je človek najprej uporabil za pridobivanje moke za svoj vsakdanji kruh. Prvi žitni mlin na vodno kolo nam omenja zgodovina Male Azije okoli leta 100 pred Kristovim rojstvom. Mlin je bil last kralja Mitridata. S tem kraljem so imeli Rimljani hude boje in menda največja pridobitev od tega vojskovanja je bila za bodočnost ta, da so Rimljani spoznali ustroj tega mlina ter da so ga potem vpeljali tudi po deželah svoje prostrane države Okoli Sredozemskega morja.
V 4. in 5. toletju po Kristu so mlini res že razširjeni po vsem rimskem imperiju. Prvi mlin na čolnu se omenja na reki Tiberi pri Rimu leta 537., mlin na veter pa nam je znan šele iz leta 1105. — Vodni mlini na Slovenskem se omenjajo v pisanih listinah šele od 12. stoletja dalje vedno pogosteje. Prav v onih časih so začele Benetke razvijati svoje pomorske sile. Iz vsega povedanega pa smemo sklepati, da so Slovenci ob svojem prihodu semkaj vodne mline že našli.
Za stavbe svojega velikega mesta, ki je bilo tedaj še zgolj leseno, kakor za stavbo svoje ponosne mornarice so postale Benečanom potrebne izredno velike količine rezanega lesa. Zato je umljivo, da so ti naši visoki civilizirani sosedje prišli prvi na misel, da se porabi vodno kolo tudi za pogon žage. Prve vodne žage so bile napravljene ob deročih rekah tirolskih Dolomitov in morda ne mnogo pozneje tudi že pri nas na Slovenskem. Se dan današnji nosi pri nas preprosta vodna žaga kratko ime »venecijanarica« po Veneciji ali Benetkah, kar nam jasno kaže, iz katerih krajev je dospela k nam ta dragocena tehniška naprava.
Danes gleda ves svet na Angleško kot deželo najviše razvite moderne industrije. V Valvasorjevih časih pa je bila prav ta dežela v tehniki še zelo zaostala. Saj se je tamkajšnje ljudstvo trdo upiralo celo •vpeljavi vodnih žag, ker se je balo, da pride ob vsakdanji zaslužek. Slovenci smo bili torej tedaj naprednejši od Angležev. Le žal, da jim danes nismo vsaj približno enaki. Ali nam zveze na Balkan, res ne bodo nikoli nič koristile? Caveant consu-les .
Dr. Jože Rus.
Nagovor predsednika velesejma indnstrijca Frana Bonača ob včerajšnji otvoritvi
krasno prirejene jesenske razstave
Pri vratih stare Emone
Izkopavanje grobišča na Groharjevi cesti se nadaljuje
Zlicc vsake sorte ... in kar si še izmislit' mor'te
Ljubljana, 1. septembra.
Izkopavanje starih rimskih grobov v Groharjevi ulici vzbuja v naši javnosti vedno večjo pozornost in iz dneva v dan se veča množica gledalcev, ki prisostvujejo kopanju delavc-ev mestne plinarne in pričakujejo, da bodo zdaj zdaj deležni najbolj senzacionalnega odkritja. Medtem ko so prvi sarkofag že pripeljali v novi park za srednjo tehnično šolo. so si delavci včeraj in danes skrbno prizadevali, da izluščijo h zemlje se naslednja dva grobova. Danes je delo nadzoroval tudi arheolog Narodnega muzeja dr. Rajko Ložar, ki se zadnji čas mudi sicer pri kopanju gomil v Grižah pri Št Vidu. V imenu mestne plinarne, ki je na posredovanje načelnika kulturnega oddelka mestne občine dr. Moleta dala delavce na razpolago, pa jo tehnično vodstvo dela v rokah inž. Zupana. V sporazumu z vodstvom Narodnega muzeja je mestna občina odredila, da bo pod strokovnim vodstvom prekopana vsa Groharjeva ulica v premeru 10 metrov od najdišča, da bi bilo na ta način mogoče dognati, ali imamo v resnici opravka z večjim rimskim pokopališčem.
Starost odkopanih grobov
Kakor so ugotovili strokovnjaki, gre pri doslej odkritih grobovih za zaključene grobnice, v kakršnih so Rimljani svoj čas pokopavali svoje znamenitejše rojake. Tudi sarkofag, ki so ga bili prepeljali na Mir-je, je ležal v takšni obzidani grobnici, samo da so delavci pri odkrivanju razbili njeno obzidje. Grobova, ki so ju našli na^ to, ležita tesno drug ob drugem v posebni grobnici. Ta dva grobova sta po zunanjosti skromnejša in manjša od prvega, kar daje slutiti, da so bili vanje zagrebli posmrtne ostanke otrok ali pa so morda trupla položili vanju v sključeni legi. Dopoldne &i je ta dva sarkofaga ogledal tudi univ. prof. dr. Balduin Saria, ki domneva, da novo odkrita grobova ne predstavljata zgodovinske enote. Medtem ko je pokrov prvega, ki nosi zanimiv, napis, po vsej priliki še iz prvega stoletja po Kristusu, sta sarkofaga sama gotovo kakšnih 150 let mlajša. V oni dobi je bila Emona važna prehodna točka prešeljujočih se barbarov in je prav verjetno, da so kakšni ilirski veljaki, ko so za-grebali svojce, porabili pokrove starejših rimskih grobov. Iz napisa, ki ga bodo morali znanstveniki še podrobno proučiti, se
da razbrati, da je veljal spominu nekega Tita Junija Decijevega sina, ki je bil vojaški tribun in jo poveljeval oddelku konjenikov in tehnični četi druge legije v Emoni.
Pri vratih Emone
Kraj, na katerem so odkopali rimske grobove, je prav značilen za način, po katerem so Rimljani gradili svoja mesta. Znano je, da so Rimljani pokopavali svojce v neposredni bližini mestnih vrat in na sedanji Rimski cesti, nekaj korakov od Groharjeve ulice, je Emona v resnici imela vrata, skozi katera se je v mesto iztekala cesta iz Akvileje. Ko so gradili poslopje trgovske akademije na Bleiweisovi cesti, so pred leti prav tako odkrili grob, ki spada v isto skupino. Da so ti grobovi iz poznejše dobe, nam priča dejstvo, da ee v njih nahajajo ostanki trupel. Medtem ko bo Rimljani v poznejši dobi mrtvece pokopavali, so jih izprva sežigali in so zagrebali le žare s pepelom. Takšne grobove starejšega datuma so v Ljubljani svoj čas odkrili pri tobačni tovarni in pa v neposredni bližini glavnega kolodvora.
Strokovnjaki so poleg!
Na prva poročila ki so jih dnevniki objavili o najdbi rimskega grobišča v Groharjevi ulici, nas iz strokovnih krogov naprošajo za naslednje ugotovitve:
Kakor hitro je bil Narodni muzej obveščen o najdbi, so takoj cdšli v Groharjevo ulico konservator in dva preparatorja. Od tega trenutka dalje je bilo vse poskrbljeno, da se nič ne izgubi in zamudi. Ni res, da bi bili kosti iz groba metali delavci z lopatami, temveč jih je pobiral iz sarkofaga muzejski preparator, ki je v navzočnosti drugih strokovnjakov tudi pregledal vsebino groba. Tudi Mestni muzej in univerza sta imela svoje zastopnike pri odkopavali ju.
Brez vsakega pridelka
Sv. Tomaž pri Ormožu, 1. septembra.
V naši občini je letos tako slaba letina, da tudi 80-letni starci ne pomnijo enako. Rži in pšenice skoraj ni za seme — iz česa naj potem kmet živi in obleče družino? Koruze je več ko polovico jalove, ajdo je zdaj skuhala vročina, da je vsa osmojena, krompirja ne bo niti za seme, vinogradi so
po peronosporl in dragih boieudb popolnoma uničeni, da Se drugo leto no bo pridelka. Slišali smo sicer prejšnjo nedeljo krasno pridigo t cerkvi, ko nam je g. župnik javil, da bo zdaj vino po 7 do 9 Din liter na debelo. Vse lepo in prav, samo to žal ni balo povedano, kje naj vino vzamemo. Ali se bo obnovil čudež is Kane Galileje? Kdor je imel kaj zaloge, je vino prodal največ po 2.75 Din, novega pa ne bo, in kaj pomaga šo tako visoka cena, kjer ni bla^ ga!
Kmet nima mesečne plače, ta prodajo letos tudi nima ničesar, — kako naj poravna svoje obveznosti, o katerih so nam še pred letom nekateri preroki oznanjevali, da nam bodo primerno olajšane? Bojimo se, da pojdejo tudi dobra posestva za sramotno ceno na boben. Dne 12. avgusta je bilo pri sodišču v Ormožu prodano krasno kmečko posestvo v lepi legi in v izmeri 28 oralov za celih 40.700 Din.
Ženske z vsega sveta sezberov
Kongres Mednarodne ženske zveze bo čez mesec dni v Dubrovniku. Lahko mu prisostvuje vsaka žena, ki je članica kakega v Jugoslov. ženski zvezi včlanjenega društva, in to vsem plenarnim sejam kongresa kakor tudi vsem javnim zborovanjem. Tudi sej posameznih komisij se lahko udeleži, v kolikor dovoljujejo prostori. Aktivno sodelovati in glasovati pa smejo samo delegatke. Službeni jezik je francoski, angleški in nemški. Vse udeleženke morajo kupiti kongresno karto, vstopnico za udeležbo na vseh sejah in prireditvah kongresa. Dobila se bo v Dubrovniku v pisarni JŽZ, ki bo nastanjena v ženski učiteljski šoli. Vstopnica velja 12 Din. Društva naj pošljejo imena m naslove svojih članic, ki se žele udeležiti
• vfeir
'utfmtoujčL!
ČISTI. HRANlilN OBDRŽI LASE
kongresa, vsaj do 15. septembra na naslov? JŽZ sekcija Ljubljana, Staničeva 1. Vsaka udeleženka, ki želi stanovanje v Dubrovniku, naj se obrne na tamkajšnji »Put-nik«, ter pošlje predplačilo 100 Din (najkasneje do 25. septembra.) Sobe v hotelih so s penzijo od 20 do 60 Din, dobe se pa tudi samo sobe od 25 do 80 Din, v oficirskem domu se pa dobi menu od 12 do 15 Din. Na skupnem ležišču bo 6 do 15 Din od postelje. Po železnici in po morju je polovična voznrna, torej znaša cena za vožnjo iz Ljubljane čez Split v Dubrovnik 435 Din, iz Ljubljane čez Sušak v Dubrovnik pa 496 Din.
Svečana otvoritev kongresa bo 1. oktobra ob 11. v dubrovniškem gledališču. Ofi-cielni del kongresa bo trajal do 6. oktobra (za delegatke pa od 28. t m. do 9. oktobra). Kdor želi še kako pojasnilo, naj se oglasi 4. septembra med 9. in 12. ali med 4. in 6.: uro v damski sobi kavarne Emone v Ljubljani. Članice izven Ljubljane naj pa pošljejo na naslov J2Z znamko za 3 Din in za Glasnik JŽZ, kjer dobe vsa navodila.
Prve brazde mladega kralja
V Podhomu je v ponedeljek oral županovo zemljo
V. ponedeljek 31. avgusta ob devetih se je pripeljal Nj. V. kralj Peter z avtomobilom v Podhom. Z njim je bil princ Aleksander. Bila sta v spremstvu g. Cecila Parrotta, vzgojitelja Nj. Veličanstva. g. adjutanta polkovnika B. Pogačnika in dežurnega adjutanta. Ustavili so se pri g. Jakobu Janu, po domače Maroltu, podhomskem županu, ki je pozdravil visoke goste in jih peljal na svojo njivo, kjer je že čakalo par konj in poljedelsko orodje.
G. župan je pokazal našemu mlademu vladarju, kako se orje, seje in z brano povleče. Nato je kralj prijel za plug in sam zoral dve brazdi. Potem je sejal in z brano povlekel. Med tem so se nabrali z vseh strani vaščani, presrečni da jim je usoda naklonila, da vidijo svojega ljubega kralja v domači vasi, in z največjim zanimanjem so mu sledili, ko je s krepko roko držal za plug. Tudi princ Aleksander je poskusil, kako se obdeluje polje.
Isto jutro so bile prišle v vas ovce-s planine, da jih ostrižejo. Domača dekleta so pred kraljem ostrigla eno ovco, nato so mu pa razkazali hleve in živino. V hiši pri županu so visokim gostom postregli z domačim žlahtnim sadjem in črnim kruhom, ki jim je vidno ugajal. Kralj in njegov bratranec sta se vpisala v domačo beležni-co za poljska dela, se nato zahvalila g. županu za sprejem in za vse, kar jim je pokazal in na to čez pet četrt ure vidno zelo zadovoljna sedla v avto, ki ju je odvedel nazaj na Bled, med navdušenimi klici vsega prebivalstva, ki jim bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu.
Njiva, katero je kralj oral in ki se je dosedaj imenovala Tiberca, bo od sedaj imenovana, »Kraljeva njiva«. Ime bo pričalo še poznim rodovom, da je tu naš jugoslovenski kralj zarezal prvo svojo brazdo v. domačo, zemljo.
Narodno delavstvo proti stavki na Jesenicah
Odločno stališče NSZ proti izigravanju
Ljubljana, 1. septembra.
Delavstvo v obratih KID na Jesenicah in na Javorniku, organizirano v Narodno-strokovni zvezi, je preteklo nedeljo imelo zaupno zborovanje v Sokolskem domu, Z veliko udeležbo — navzočnih je bilo nad 400 članov — so delavci pokazali, kako resno se zavedajo važnosti svoje organizacije, ki zastopa njih interese. Stvarne razprave na zborovanju so pričale, da se delavstvo zaveda svojih pravic in pa tudi resnosti položaja., v katerega je potisnjen jeseniški kot zaradi konkurence, ki mu grozi iz ve-leželezarne v Zenici in zaradi stališča, ki ga zavzema kapital nasproti socialno-go-spodarskim potrebam delavcev. Ob takem stanju zastopa Narodna strokovna zveza naslednje stališče:
Narodno delavstvo je ponovno izjavilo, da hoče s polno koncentracijo svojih umskih in telesnih Bil stati na braniku za svoje pravice in da hoče i nezmanjšano doslednostjo izvajati svoj program. Narodno delavstvo v obratih KID je močan činitelj, ki bo znalo nasproti komurkoli braniti svoje interese in noče biti orodje za politične ali nenarodne kotrmelce kogarkoli. S posebnim zanimanjem je delavstvo sledilo poročilu predsednika Zupana o razvoju in stanju zahtev, ki jih je delavstvo predložilo Kranjski industrijski družbi že pred meseci. Zbor članstva je ponovno ugotovil upravičenost stavljenih zahtev, ki tvorijo vsebino delovnega programa po-
družnic NSZ za Jesenice in Ja vo mik. Na zboru sta govorila tudi predsednik in podpredsednik NSZ tov. Juvan in dr. Bohinjec. Članstvo NSZ hoče biti v borbi za dosego pravic delavstva z ostalimi organizacijami in njih članstvom solidarno, toda pod nobenim pogojem pa ne trpi izigra^ vanj, neodkritosrčnosti in metod, ki sku-i šajo slabiti vrste NSZ.
V posebnem sklepu je bilo voditeljem izrečeno zaupanje in odobritev njihovega dosedanjega dela. Soglasno se je članstvo izreklo proti vsak! neorganizirani stavki in bi moralo odkloniti vsako sodelovanje in odgovornost za take divje korake, ki bi v današnjem težkem času resno ogrožali koristi vsega delavstva.
■KINO UNION, tet 22-21-J
Velefilm, ki je ostal slehernemu v spomina še iz dobe nemega filma! Velefilm, o katerem govori že danes vsa Ljubljana in ki ga občinstvo že željno pričakuje!
črni angel
Mojstrovina filmske produkcije, ki bo ganila slehernega gledalca* MARLE OBERON,
FREDRIC MARCU,
h. marchat.t;.
Danes premiera! Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 uri.
Srečke in milijonski dobitki
Zanimivosti letošnjega žrebanja razredne loterije
Ljubljana, 1. septembra. Kakor smo včeraj kratko beležili, se je tokrat pri glavnem žrebanju državne razredne loterij« nasmehnila sreča tudi Mariboru. Premijo enega milijona Din je dcbSa srečka št. 59.971. ki je bjla prodana v mariborski prodajaln i ci srečk g. Bezjaka v Gosposki ulici dvema interesentoma. Oba sta takoj zaprosila lastnika prodajalnice, naj njunih imen ne izda, saj je vendar eden izmed njiju uradnik, drugi pa mali posestnik. Bojita se prav gotovo nadJežnih prosjakarjev, vsi drugi jjana pa 6rečo od srca privoščimo.
Zanimalo bo našo javnost, kdo je še pobasai milijone in težke tisočake. Za glavno žrebanje je v BeogTadu vladalo običajno veliko zanimanje, ki se je stopnjevalo. ko je morala priti na vrst0 dva-milijonska premija. To se je zgodilo Sele proti koncu žrebanja, ko je razglaševalec slovesno oznanil; »St. 1871 — dva milijona dinarjev!«.,i Nekaj trenutkov se je
čulo samo brnenje ventilatorjev, nato pa so 6e začeli razočarani lovci sreče umikati iz dvorane. Kakor eo kmalu nato dognali novinarji, je bila srečna srečka prodana v Vaslčevi kolekturi v dveh polovicah ,in sicer je prvo poSovico imel Mi-hajlo Gligorijevič, ravnatelj Srbskega brodarskega društva t Beogradu, lastnik druge polovice pa se že dalje časa zdravi v Vmjcih, kamor je Vasič poslal z avto-mobiiom kurirja, da mu ponese presenečenje v obliki celega milijona... Ko so novinarji iskali Gligorijeviča, se Je izprva skrival, naposled je pa le prišel na dan in povedal: »To je zame in za družino silno sre čen dogodek, že dolgo let imam srečke, pa nikdar nisem ničesar dobil. Zdaj pa mi je milijon prinesla srečka z mojo rojstno letnico 1871.«
Izredno srečen je med drugimi dobitniki trgovski pomočnik Mornir Matič iz Novega Sada, M so. mu takoj včeraj izplačali pol milijona dinarjev*
KOPALIŠČE SK ILIRIJE
4. IX. 1936
Internacionalna plavalna tekma
Reprezentanca Graza: SK Ilirija, Ljubljana
Plavanje, skoki, waterpolo.
Pricetek ob 20.
Domače vesti
*	Pri gradnji nove eeste, ki naj bi vezala Radeče 7 Litijo in dalje z Ljubljano, je prišlo včeraj do precej hude nesreče, kate re žrtev je postal 37-letni tehnik gradbenega oddelka banske uprave, Georigij Bo-bilj, ruski emigrant, stanujoč Pod Turnom v Ljubljani. Pri miniranju hribovja ob ce sti se je sprožila ogromna ska^a in se zrušila na Bobilja, da mu je zlomilo obe nogi in mu prizadejalo tudi precej nerodne notranje poškodbe. Ljubljanski reševalci so ga morali prepeljati nujno v Ljubljano na kirurški oddelek. _ Včeraj so pripeljali v bolnico tudi 22letnega elektroinonterja Marcela Kronegerja iz Janševe ulice, ki se j« s kolesom peljal čez Trojane, pa je tako nesrečno padel, da je dobil hude poškodbe po glavi.
*	Spoštovanim naročnikom. V včerajšnji številki našega lista so bile priložene položnice za cenj. naročnike, ki prejemajo časopis po pošta in ki se jim je iztekla naročnina s koncem avgusta. Prosimo jih, da obnove z njimi naročnino takoj prve dni septembra, zamudniki pa naj blagovolijo plačati tudi zaostalo naročnino. Naši naročniki so za primer smrtne Nezgode zavarovani pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji« za 10.000 Din. ako naročnino redno plačujejo, razlike sme biti v mesecu nesreče 14 dni — se pravi: delj ko 14 dni ne sme naročnina biti v zaostanku. Prosimo upoštevanja! — Naročnina za ponedeljsko izdajo ».Jut.ra«, ki ji je brezplačno priložena revija »Življenje in Svet«, se plačuje z isto položnico kakor za redno izdajo, le na vrhu ali na zadnji strani položnice blagovolite pristaviti znak »J. P.« Naročniki, ki se vračajo s počitnic, letovišč ali kopališč, naj blagovolijo pravočasno naznaniti svoj odhod, da bo mogla uprava lista brez zamude usmeriti časopis na pravi kraj. — Ipravništvo »Jutra«.
+ 501etnioo mature bodo praznovali jutri, v četrtek abiturienti ljubljanske gimnazije iz leta 1886. Ob 9. uri bo v cerkvi v Križankah bral g. župnik Matija Novak sv. mašo zadušnico za pokojne kolege. Nato pose ti j o velesejem kot povabljenci ravnatelja dr. DuJarja. Pri Slamiču bodo imeli kosilo skupaj z vladnim svetnikom g. dr. Požaroan kot edinim še živečim reprezentantam nekdanjega učiteljskega zbora. Jubilant je so gg. dr. Jos. čerin, višji kapelnik v p.; dr. Vlad;mir Foerster, višji scdni svetnik v p.; Matej Hubad, ravnatelj konservatorija v p.; Valentin Jakelj, župnik; dr. Fraai Kogoj, zdravnik na Jesenicah; Franc Krumpestar, župnik; Josip Mandejj, ravnatelj tobačne tovarne v p.; Matija Novak, župnik v p.; dr. Ivan Premru, zdravnik v Litiji; Franc Rajče-v:č, župnik v Voglj&h. Med živimi sta od 42 maturantov še tudi dvorni svetnik Rudolf Čeh. v Gradcu in namestniški ■svetnik Edimund Fabiani v Kobdiiu.
*	Proslava SOletnice otvoritve Kamniške koče na Sedlu je bil& velik planinski praznik, na katerega je prihitelo nad 400 planincev od vseh strani. Že v soboto zvečer je bila koča nabito polna, prav tako pa je tudi na Okrešlju in Bistrici čakalo mnogo turistov, da eo zjutraj pohiteli na Sedlo. Koča je bila lepo okrašena z mlaji in planinskim zelenjem, pred njo pa je bil postav, ljen oltar. Na robu Sedla ee je ponosno vila državna trobojnica, vidna daleč v Logar sko in Bistriško dolino. Zvečer so planinci napravil umeten ogenj. S pesmijo in harmoniko so v koči in okrog nje pričakali jutra. Nedelja je bila krasna in večina pia nincev je prej pohitela na Brano. Ostali planinci pa eo iz | ed koče opazovali smele plezalce, ki eo prelezli steno Planjave, po steni Brane pa je v spremstvu g. Borisa Režka pltzal predsednik osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnar in se vzpel na vrh. Ob 11. je daroval mašo misijonar p. Tomaž Tavčar in v lepem govoru slavil pomen planinarstva z verskega stališča. Izrazil je tudi željo, da bi se na Sedlu postavila majhna kapelica. Predsednik kamniške podružnice SPD g. dr. France Trampuž je pozdravil goste in zastopnike in je podal zgodovino zgraditve prve slovenske pla. ninske postojanke v Kamniških Alpah. Apeliral je tudi na zastopnike osrednjega od-l>ora, da bi posvetili več pažnje napredku turistike v Kamniških Alpah. Predsednik osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnar je čast: t al podružnici k lepemu prazniku, govoril so še zastopnik >Sljemena« iz Zagreba, zastopnik sosednje savinjske podružnice SPD in zastopnik meščanske korporacije. Po proslavi se je pričela na trati Kamniškega sedla prisrčna planinska zabava, pro ti večeru pa so se turisti zadovoljni vrnili v dolino.
*	Za najširše plasti naroda je prirejena velika državna razstava ,Za naš les« na' ve lesejmu od 1. do 13. septembra, saj bo vsak obiskovalec z dežele in Iz mesta našel na njej kakršnokoli potu do, da uveljavi svojo spretnost in podjetnost. Razstavo so pripra vili sami strokovnjaki za vsako panouo posebej. a sodelujejo tudi državne ustanove in obiastva, univerza 's svojimi laboratoriji, inženjerji in arhitekti g svojimi projekti in gotovimi objekti lesni producenti in in dustrijci z zbirkami raznovrstnega domačega lesa in polizdelkov, lesna obrt in industrija z najrazličnejšimi izdelki in tudi s kemičnimi preoenovami lesnega materiala. Slike, risbe, tabele, predvsem pa vzorci in iro^pii, nazorno prikazujejo najboljše in najaktualnejše, kar je doseženega v lesni
Konservatorijj in Glasbena Matica-Danes in jutri je vpisovanje na šolo Glasbene Matije, in sicer med 9. in 12. uro ler 15. in 17. uro v pisarni v Gosposki ulici. Sprajemajo se dosedanji in novi gojenci za vse predmete in instrumente. Vse podrot>-nosti v veži zavoda. Konservatorjj vpisuje dnevno od 9. do 12. ure. Vsak gojenec mora izpolniti uradno prijavo, ki mora biti kolkovana za nižjo in srednjo šolo s 50 Din, za visoko šolo in učitejski oddelek pa e 100 Din in zaradi določitve višine državne šolnine morajo predložiti vsi gojenci tudi potrdilo davčne uprave o višini vplačanega davka staršev. Podrobni pogoji 6o razvidni z razglasne deske v veži zavoda. — Glasbeni otroški vrtač se na novo vpelje na šoli Glasbene Matice ter bo pouk dnevno od pol 11. do pol 12. ure dop. Poučuje se petje in ritmične vaje. Sprejemajo se otroci od 4. do 7. leta. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice, otroški vrtec začne s poukom 1. oktobra.
2 Din- Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja dne 3. septembra ob 18. uri, Chn-stofov učn-; zavod. Domobranska cesta 15.
u— Uprava Hubadove »upe JPS sporoča, da bo danes ob 18. uri zelo važna seja upravnega in artističnega odbora. Uprava.
u— Umrl je: Ivan Herič, uradnik drž. železnice v pokoju. Pogreb uglednega moža bo danes ob 16. iz bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Celja
produkciji, obrti in industriji v znanstvenem, tehničnem in gospodarskem pogledu. Razstava »Za naš les« je visoka šola za vsakogar, ki stremi za napredkom in boljšimi časi.
*	Vsa mesta zasedena! Davčni oddelek finančnega ministrstva razglaša, da so vsa mesta davčnih pripravnikov o proračunu za
i 1. 1936-37 zasedena in da zdaj ni moči ime-, novati novih pripravnikov. Arhivskih pripravnikov prav tako ni moči imenovati, ker mest zanje sploh ni v proračunu za 1. 193tr 37 pri davčnih upravah. Obenem se razglaša. da v teku tega proračunskega leta ni meči imenovati stalnih zvaničnikov Jn slu-žiteljev ijlede na določbo čl. 10 toč!« 3 fi nančnega zakona za 1. 1936-37. ki to izrecno prepoveduje.
*	Važno za šole. Vzgojitelji smatrajo za svojo dolžnost prirejanje poučnih izletov v Ljubljano, še posebno pa na velesejem, kjer bo letos na razstavah »Za naš les«, prav tako p« tudi na razstavi »Sodoben vrt«, predvsem pa v velikem živalskem parku z vsem živalstvom naših gozdov in tudi na razstavi malih živali sploh vseh oddelkih toliko poučnega, da bi moral ta izlet za vse šole biti obligaten. Obisk ve-lesejma pa ne bo zgolj poučen, saj mladina na njem spozna, da lah k.i iz lesa napravimo sami vse reči, ki jih sedaj še vedno uvažamo. Nešteto pobud bo dobila mladina v vseh razstavah in se bo v njej krepila tudi nacionalna zavest.
*	Absolventi I. drž. gimnazije v Ljubljani letnikov 1908 in 1909 in njih bivši sošolci se snidemo v smislu lanskega ljubljanskega dogovora prijateljsko 5. in 6. t. m. v restavraciji »Evropi« v Celju. Zbrali se bomo v soboto 5. t. m. po 16. v restavraciji »Evropi« v Celju. Kdor pa je zadržan, naj pride istotja v nedeljo do 10. dopoldne, ker nato odrinemo po sporazumu kamorkoli v okolico. Z gotovostjo pričakujemo tudi one, ki so lani žal izostali. Na veselo svidenje! Celjski sošolci-
*	Notranjci žele na velesejem. Prejeli smo: Železniško direkcijo v Ljubljani prosi vsa Notranjska, da za časa velesejma vpelje izletniški vlak od 23. do 24. ure iz Ljubljane na Rakak.
*	Za izlet planincev v planine Bosne in Hercegovine sprejema pisarna SPD v Ljubljani prijave samo še danes. Na železnici in na parnikih je odobren 75 oziroma 50-odstotni popust. Prva skupina odpotuje ▼ petek, druga v soboto, vsakokrat ob 20. z brzovlakom. Prospekte in podrobne informacije prejmete v pisarni SPI).
*	500 sort vrtnic bo svojo lepoto samo še danes razkazovalo na velesejemski razstavi »Sodoben vrt«, ker razstavo teh občutljivih lepotic jutri zamenja že speaiel" na razstava najTaznovrstnejših begonij.
*	Vse prijatelje zelenega Pohorja vabimo, da se dne 8. septembra udeležijo proslave dograditve koče na Kremžarjevem vrhu. Ob" pol 11. bo v kapelici poleg koče služba božja. Železniške zveze so od vseh strani zelo ugodne. Opozarjamo na izlet .niške vozne karte. SPD, Slovenigradec.^
*	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani zaradi prezidave in snaženja prostorov centrale v Ljubljani, Miklošičeval7. in 19., v soboto 5. septembra ne bo uradovala.
*	Redno vpisovanje v enoletno pri?, tr. govsko šolo. znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15, za enoletni redni dnevni tečaj vsak dan Pojasnila in nove ilustrirane prospekte pošilja ravnateljstvo brezplačno. Pišite ponje!
*	Avtoizleti: 5. do 9. septembra dunajski velesejem, 17 do 24. septembra v Rim. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Kongres Mednarodne ženske aveze v Dubrovniku. Pojasnila glede udeležbe dobe članice v petek 4. L m. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v damski sobi Emone.
e— Uegu'acija Savinje v Tremerju se »pet nadaljuje v večjem obsegu. Kakor smo že poročali, je bilo na anketi, ki je bila v petek pri železniški direkciji v Ljubljani, sklenjeno, da bo talni prag v Savinji pri železniškem mostu v Tremerju pri Ce>ju odpadel, pač pa bodo zavarovali stebre že lezniškega mostu neposredno na učinkovitejši način. Priprave za to zavarovanje, ki ga nameravajo izvršiti na vsak način še pred jesenskimi visokimi vodami, se že vršijo v velikem obsegu. Pri regulaciji Savi nje je sedai zaposlenih nad 200 delavcev, podjetje Nassimbeni pa sprejema vsak dan na novo nekaj delavcev, tako da štcvUo delavstva pri regulaciji Savinje, ki jo je doslej oviralo vprašanje zavarovanja železni škee mostu, stalno narašča.
a_ Znaten napredek tujskega prometa v
Celju, v avgustu je obiskalo Celje 1782 tujcev (1093 Jugoslovenov tn 689 inozemcev) nasproti 1433 (935 Jugoslovenom in 498 ino zemcem) v letošnjem juliju in 1406 (1032 Jugoslovenov in 374 inozemcem) v lanskem avgustu. 1'renočnin je bilo v preteklem mesecu 3789 v letošniem juliju 3173 in v lanskem avgustu 2460. V preteklem mesecu je torej tujski promet znatno narasel, zla sti se je povišalo število inozemcev in število prenočnin.
e_ Rodovniško premovanje goveje živi.
ne. Jutri to v Vojniku rodovniško premo-vanje goveje živine sivopšenične pasme. Opozarjamo na to vse kmetovalce in jih va bimo, da pripeljejo svojo živino k prenio-vanju. V okviru proračunskih možnosti se bodo razdelila tudi darila.
e— Onesnaženje Savinje in pritokov. Pred kratkim smo ožigosali dejstvo, da razna rudniška in tovarniška podjetja v Savinjski in Šaleški dolini onesnažujejo Savinjo z odpadnimi vodami. Isti pojav ee opaža tudi v Voglajni in Koprivnici. Ker je ta položaj nevzdržen in utegne povzročiti Celju veliko škodo, bi bil pač že čas, da posežejo oblasti vmes in z energičnimi ukrepi preprečijo nadaljnje onesnaževanje bistre Savinje in njenih pritokov. To je nujna zahteva vsega Celja in njegovega prebivalstva.
e— v Drešinji vasi je gorelo. V nedeljo okrog 17. se je iz neznanega vzroka vnel kozolec posestnika Dreva v Drešinji vasi
Nov sistem obnavljanja bicikla
Pred gotovim časom je prišel v prodajo v naši državi nov email-lak pod imenom Ruthax, ki služi danes vsakemu športniku v inozemstvu za obnavljanje njegovih športnih potrebščin zlasti pa biciklov in motornih koles. Vrlina tega laka je v tem, da je zelo enostaven v uporabi, da tako tudi otrok lahko dela ž njim. Ruthax-lak je tudi idealno barvilo za vse vrste hišne opreme. Barva kovine pravtako odlično kot zidove in les. Biciklov in motociklov d: treba grundirati. temveč jih lahko takoj pobarvate s tem email lakom. Ta lak se zelo naglo suši in je praktičen, ker ni občutljiv. Je odporen protf vsem neprilikam. ne poka in ni krhek. Po prvem namazu daje diven. visok blesk (Hochglanz). Vsa ta edinstvena svojstva tega novega laka so navdušila vsakogar zlasti pa bicikliste - športnike, kajti oni, ki se ga je enkrat poslužil, ne izpustiti prilike, da ga bi tudi drugim ne priporočil. Svoj bicikl zamorete brez vsakega strokovnega znanja praktično obnoviti z edinstvenim email-lakom Ruthax. ki je v prodaji samo v originalnem modrem omotu. To leto se na ljubljanskem vele-sejnra razkazuje v lastnem paviljonu, kako preprosto je manipulirati z Ruthaxom. Ne zamudite tudi Vi t« prilike, da se Vam neobvezno pokažejo edinstvena svojstva tega laka!
Ruthax se dobiva t vsaki boljši trgovini te stroke, kjer ni na zalogi, pa pri glavnem zastopstvu za Dravsko banovino Commer-ce d. cL, Ljubljana Krekov trg 10. telefon 25-56.
Za časa velesejma posebno ugodne cene.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Vami svojcem zavarovalnino
Soda in apno namesto kokaina
Osleparjena dva avstrijska železničarja in drogi
Ljubljana, 1. septembra.
Ma4i kazenski senat ki mu je predsedo val s. o. s. Ivan Brelih, je danes zaključil precej motno razpravo o prevarah domžalskih prekupčevalcev po avstrijskih železničarjih v našo državo prjtihotapljenih ta_ jinstvenih stekleničk, ki so imele zamaške strokovno zapečatene in se je na njih blestela svarilna mrtvaška glava s potrdilom, da je vsebina 95% kokain.
Na zatoi-ni klopi pred sodniki je sedelo pet obtožencev, ki so hote ali nehote bili zamotani v to zadevo, ki se je predla okrog glavnega obtoženca, 28.1etnega mesarskega pomočnika. Temu je obtožnica očitala, tatvino stekleničke s kokainom in nekaj prevar. Dogodek s tatvino stekleničke, ki pomeni začetek cele verige po obtožnici naštevanih prevar in še nekaterih drugih deliktov, se je primeril dvema avstrijskima železničarjema v začetku julija lani v gozdu ob cesti, ki vodi iz Je-scnic. Tega dne sta sc Avstrijca sestala z mesarskim pomočnikom, ki se je pripeljal /. avtom v družbi dveh kmečkih fantov. Eden izmed njiju se je pred Avstrijcema predstavljal za italijanskega trgovca — interesenta za kokain. Mesar pa je tedaj, kakor pravi obtožnica iztrga] neznanemu železničarju originalno srfeklenico iz rok, misleč, da se v njej nahaja kakih 18.000 Din vredna porcija kokaina. Ta dogodek sta avstrijska železničarja, katera nista za pritihotapljeno dragoceno stekleničko dobila niti pare, par dni nato tudi razkričak po Jesenicah in tožila celo o roparskem napadu domžalskih prekupčevalcev 4ako temeljito, da so vedeli o njem poročati prav senzacionalne vesti ludi nekateri naši listi.
A prava senzacija z ukradeno stekleničko je nastala šele potem, ko jo je skušal mesar s pcmočjo svojih prijateljev spravni v dobičkanosen promet. Obenem pa je to prizadevanje, ki se je izprevrglo v žalostno spozmanje nekih ljubljanskih kupcev prepovedanega mamila, privedlo tudi do kazenske preiskave, ker se je izkazalo. da so kupci za lepe tisočake pTP_ jeli namesto mamila le jedilno sodo in apno.
Obtožnica navaja, da je mesarjev posredovalec France, ki je zdaj bil obtožen zločinstva prevare, pregovoril k nakupu dva Ljubljančana, ki sta mu na račun bodoče kupčije skupno zaupala nad osem tisočakov, ne da bi dobila potem kaj koka.
ina. ali denarja. Pred božičem lani so nato mesar in trije njegovi zavezniki za pe* tisočakov izročili v Jaršah nekemu Valentinu stekleničko, v kateri naj bi bil kokain, v resnici pa je bila jedilna soda. Se boljši produkt kokaina rv originalni steklenička pa je dobil za 950 Din neki Anton, ki se je moral konec koncev sprijazniti z dej« s!vom, da je tako poceni plačal le navadno apno. S tem pa niz naštevanih grehov današnjih grešnikov obtožnica še ni izčrpala. Petemu obtožencu je okrožnica očitala, da je bil z ostalimi štirimi udeležen pri prevarah na škodo dveh trgovcev, katerima so s pretvezo izvabili vsakemu po 20 1 špirita.
Po večini so vsi obtožcnci priznali deja~ nja, kakor jih je naštevala obtožnica. vcn_ dar pa so glede prekupčevanja s kokainom zatrjevali. da so bili sami prevarani od avstrijskih tihotapcev, ker so bili v dobri veri. da jim je bil izročen pravi kokain. V teku dveh dolgotrajnih razprav, v katerih so si sodniki po zaslišanju obtožencev in številnih prič belili glave, se je pa izka_ zalo, da si ti obtoženci, ki so se v časa prekupčevanja gotovo pTav dobro razumeli, niso nič kaj dobri prijatelji, ker niko_ mur ni prišlo na misel, da bi z drugim potegnil, temveč je rajši stresal obtožbe na druge. Vendar se nobenemu izmed njih na posrečilo, da bi se otresel tudi obsodbe, kajti senat je po dolgotra;nem posvetovanju obsodil mesarja na 14 mesecev strogega zaprla in 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic, njegovega glavnega pomočnika na 13 mesecev strogega zapora in 130 Din denarne kazni ter na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic, drugega na 2 meseca, tretjega na 4 meseca in poslednjega na 1 mesec strogega zaT>o-ra. Vsem obtožencem je bii! v kazen vštet tudi pripor in preiskovalni zapor. Oškodo_ vance pa je sodišče zavrnilo na pot civilne pravde. Obtoženci niso takoj sprejeli kazni, temveč so si pridržali rok za premislek.

Motnje v črevesju,
omotice zaradi zagatenja se preprečijo i uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice
__ogl re<r. a s*vf7v36.
pri Petrovčah. H kozolcu je bila prizidana hmeljska sušilnica, ki je bila tudi kmalu v plamenih Gasilcem je uspelo preprečiti, da bi se bil požar razširil na sosednja poslopja, kozolec in sušilnica pa tfta postala žrtev požara. Posestnik je tem huje prizadet, ker mu je zgorela tudi večja množina hmelja v vrednosti 30.(V)0 Din.
e— Umrljivost. V avgustu Je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 11 v mejtu in 21 v bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Vse zaradi muzike« »Rapsodija ljubezni«) in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Prisrčen sprejem čeških vojaških tekmovalcev v Mariboru. Z večernim brzovlakom ob 21.30 je v ponedeljek prispela v Mariboru češkoslovaška vojaška ekipa, ki se bo udeležila vojaških tekmovanj Male antante. Na kolodvoru so pričakovali odlične goste zastopniki vojaške in mestne oblasti. Po odsviranju pozdravne koračnice so gostje izstopili. Zastopnik mestnega poveljnika podpolkovnik Djordje A. Petrovič je pozdravil goste, nakar se mu je za lep sprejem zahvalil vodja ekipe polkovnik Šandor Ladislav. Godba je intonirala državno himno. Kmalu zatem so gostje spet vstopili v vozove in nadaljevali pot proti Zagrebu.
a— Leon Štukelj predava. V ponedeljek zvečer je predaval br. Leon Štukelj v ve-
lik' dvorani Narodnega doma pred številnimi Sokoli in njim naklonjenim občinstvom o življenju m borbah naše olimpijske vrste na berlinski olimpiadi. Predavatelj je v zanimivem — strokovnem govoru orisal priprave naših Sokolov za njihov nastop v Berlinu, nastop olimpijske vrste v Ljubljani, odhod in sprejem vrste v Berlinu in življenje naših Sokolov v olimpijski vasi. Prikazal je strumen nastop olimpijske vrste naših Sokolov in strogost posameznih ocen. Povdaril je še prav posebno, da so sc naši telovadci seznanili na olimpiadi s takozvano tekočo izvedbo posameznih vaj in da so naši telovadci dokazali, da so svoje znanje od ene do druge olimpiade izpopolnili, tako da ne zaostajajo kot posamezniki prav za nobenim narodom. S pozivom, da vztrajajo Sokoli na začrtani poti in da naj izročajo svojo deco Sokolu v telovadno odgojo, je zaključil svoja stvarna izvajanja, ki so jih navzoči vzeli s priznanjem na znanje.
Lepo uspelo predavanje je zaključil br. Bureš.
a— Anketa mariborskih trgovcev glede delovnega časa. V sejni dvorani restavracije »Pri novem svetu« je bila v ponedeljek zvečer anketa mariborskih trgovcev, da zavzamejo stališče glede nove uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Na sestanku so se izrazili, naj bi bile trgovine odprte v poletnem času od 7 do 12.30 m od 13. do 19.30. v zimskem času pa kakor doslej.
Dne 4. septembra
pričnemo prodajati
srečke državne razredne loterije
za I. razred 33* kola
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.
LJubljana — Dalmatinova nt 6
Nottln£hatn t
Posebno poročilo »Jutro«
Primarij dr. DEMŠAR
redno ordinira
TAVČARJEVA ULICA L
u— Umetnostno-zgodo vinsko društvo priredi jutri izlet v slovenski Wetmar — Velike Lašče, rojstno župnijo pisateljev Levstika, Stritarja in Trubarja. Ogled njihovih rojstnih krajev, župne cerkve (freske Jan. Wolfa, oljnate stike Edv. pl. Wolfa) in po družnice na Slevici (krasni taročni oltarji). Odhod iz Ljubljane ob dveh popoldne s Kongresnega trga. Cena avtobusa 25 Din. Zglasiti je do jutri ob 10. dopoldne v prodajalni Podkrajšek na Jurčičevem trgu.
u— Umetnostna razstava kipov in slik prof. Franceta Kralja, ki je bila otvorjena v nedeljo, vsebuje oljnate slike, risbe, dela v kamnu, bronu, lesu in terakoti. Vstopnina 10 in 5 Din, dijaki v skupinah nad pet po 2 Din. Dijaki umetnostne akademije, kiparske in keramična šole brezplačno.
Strojepisni pouk (po desetprstnem si-stejnu): Večerni tečaj za začetnike in iz* vežbance. Najnižja žolnina, učna ura samo
Nottingliam, 31. avgusta Veliki mednarodni Šahovski turnir v Nottinghamu je končan in spada že v šahovsko zgodovino. še dolgo bodo govorili o njem in presojali njegove rezultate, O njih je seveda mogoče izreči mnenje tudi že sedaj.
Z dveh stilišč lahko presojamo turnjr-ske rezultate: 6 splošnega in osebnega.
Najvažnejši pojav je vsekakor zmaga mlade generacije. Razen Flonra. ki je ostal brez nagrade, »o vsi ostali zastopniki mlade generacije — Botvtaik, Euwe, Reshevakjr in Fine — na čelu tabele. Nasprotno pa so vsi reprezentanti starejše generacije, izvzemši Capablance, ki je dobil vjeoko nagrado, zelo slabo odrezali. Ako izvzamemo Šahovskega veterana dr. Laskerja, ki je Se vedno bojevit in zmagovit, se takoj pokaže, da je generacija, ki je zavzemal pred vojno vedno najvišja mesta, sedaj popolnoma opešala. Dr. Vidmar, Bogoljubov in dr. Tar-talkower niso pokazali nič posebnega in so dosegfli le nekaj več kakor Angleži Vsi so pač že prekoračili 50 let ali pa se bližajo tej strasti, ki postaja vsekakor kritična za šah iste. Le najsilnejšj more. jo do 60. leta in še preko igrati z uspehom. navadni mojstri pa nikdar. Dr Alje-hin, najmlajši in najmočnejši med njimi,
ima torej še dovolj možnosti- da ostane še dolgo slaven. Za vse druge je s'ava že minila. Rctti, Niemcovič sta umrla, Ru-benftein je bolan, Duras se je umaknil s šahovskega poprišča — bliža se torej konec ene najsijajnejših generacij.
S splošnega stališča je treba ugotoviti zmago pozicijskega logičnega in tehničnega šaha. Na komb-nacijah bogati igralci kakor dr. Aljehin in Bogoljubov so zelo popustili. Kombjnacijsko bogastvo dr. Alje-hina je pa pač minilo: sedaj triumjfira zopet Capablancova šola.
Največji uspeh se mora vsekakor priznati prvaku sovjetskih šahistov, mlademu inž^njerju Botviniku. Izgubil ni niti ene partije in ga laJiko imenujemo idealnega šah ista. Hladnokrven je in miren ter vedno samozavesten Igra sol:dno igro, toda s trdno voljo, da zmaga. Vedno je tudi pripravljen naprviti lepo in riskantno kombinacijo.
Capablanca je zopet pokazal, da je Se vedno v svoji stari formi. Po njegovem sijajnem uspehu v Moskvi in sedanjem uspehu v Nottinghamu moramo vsekakor pozabiti njegova zadnja ne-reftna leta. Ko je poBtal Aljeh'n svetovni mojster, je bila Capablancova edina želja — revanža Ko pa se je to izkazalo za nemogoče, je izgubil vae veselje do igre in tudi ni imel
prav nobenega interesa, da bi hlastaj po velikih uspehih. Toda sedaj, ko je sve-tovtnd mojster dr. Euwe in ima zopet na-do, da si pribori naslov svetovnega prvaka, se je Capablanca pokazal zopet praiv tako bojaželjnega in izredno finega igralca, kakor smo ga poznali pred desetimi leti. Osem let je spal in imel težke sanje, sedaj se je zopet prebudil in se takoj prerij na čelo.
Svetovni mojster dr. Buwe ni nikogar razočaral, seveda pa tudi rq bilo nobenega, ki bi pričakoval od njega zmage. Kljub temu je zaostal za zmagovalcem Botvini-kom in Capablanco le za pol točke. Ze to je krasen uspeh, morda njegov najboljši turnirskl uspeh v življenju. Euwe je na vsak način zelo močen igralec, eden naj-jačjih med sodobniki Le nekaj malega nun manjka — genija.
Fine in Reshevsky, ta dva mlada Ame-rikanca, sta se pokazala kot izredno nevarna Igralca; posebno Reshev«(ky je nedvomno j ako globok igralec, čeprav igra malo prepočasi in pretrdo.
Končno naj izpregovorim ge o neuspehu dr. Aljehina. Prvič, odkar Je »topli v šahovsko areno, je ostal brez nagrade. Ker je v letošnjem letu na Štirih turnirjih dobil samo enkrat prv nagrado, se pač vidi, da bivši svetovni prvak ni več to, kar je bil Morda je Se vedno pod vtieom poraza, ki ga je doživel v borbi z Euwe-jem. Ves šahovski svet zato nestrpno pričakuje, kako se bo končal njegov revanž. ni mateh	Karel Opočensky,
a— Začasen sprejem v meščanske šole. Ravnateljstva mariborskih meščanskih šol so včeraj razglasila okoliškim učencem in učenkam, da se njihov vpis smatra samo kot začasen. Občina Studenci pa je izjavila, da je v zadnjem času plačala 15.000 Din, pač pa ostale vsote naenkrat ne more plačati, ker dolguje davčna uprava v Mariboru na zaostalih davkih občini Studencu 139.178 Din.
Milijonski dobitek v Mariboru!
Pri žrebanju državne razredne loterije dne 31. avgusta 1936. je zadela srečka št. 59.971 premijo v znesku 1,002.000 dinarjev.
Srečka je bila kupljena v bančni poslovalnici BEZJAK v Mariboru.
a— 5 svojim zaročencem je izginila. 24-letna Štefanija Puconja iz Vojašniške ulice 5, je izginila od doma že 25. avgusta in se do sedaj še ni vrnila. Ker je izginil ž njo tudi njen zaročenec Herman Ivan, sumijo, da sta šla morda oba v skupno smrt.
Prijavite se v
Enoletni trg. tečaj HERMES
Maribor — Zrinjskega trg 1. Tu dobite solidno trgovsko izobrazbo. — Vpisovanje dnevno od 10. do 11. ure. Nizka šolnina.
Pišite po prospekt.
a— Krvava razorožitev železniškega čuvaja. V ponedeljek ponoči so šli mimo čuvaja ob viaduktu pri Špesovem selu Franc R. iz Pobrežja. Janko K. iz Kranja, ki se je mudil pri svoji ženi na Pobrežju, ter Matilda K. Ko so prišli mimo čuvaja Martina <"X>kla, so izrekli neko žaljivko, nakar je čuvaj zahteval, da se legitimirata. Ker pa tega nista storila, je nastal spopad, Franc R. in Janko K. sta čuvaja razorožila. nakar je nastala srdita borba, iz katere so odnesli vsi trije poškodbe. Čuvaja Cokla so z zabodljajem na glavi in drugimi poškodbami odpremili v bolnišnico. Franc ima porezane prste. Janko pa odrtine po nogah in druge manjše poškodbe. Oba sta v domači oskrbi. S puško, ki sta jo odvzela čuvaju, sta se včeraj dopoldne javila pri tezenskih orožnikih.
a— Specialist za kirurgijo šefprimarij dr. Cernič Mirko spet redno ordinira od 8. do 9., od 12., do 13, 15. do 16. vsanatori-ju v Mariboru, Gosposka 49.
Iz Trbovelj
t_ Trboveljčani! Kakor je bilo že najavljeno, priredi »Sokol Trbovlje« svečano proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Program svečanosti je naslednji: V soboto ob 20. baklada s sokolsko godbo od gostilne Dreo po glavni cesti skozi Vode, mimo Sokolskega doma, skozi trg Trbovlje II in nazaj do Sokolskega doma, kjer bo Narodna odbrana prižgala sla vnos t>-ni kre6. Zbirališče pripadnikov Sokola ob tO. uri v Sokolskem domu od koder je skupen odhod do gostilne Dreo. V nedeljo po-vorka od Gasilskega doma na Vodah v farno cerkev k slavnostni službi božji. Zbirališče ob 7. pred gasilskim domom na Vodah. Po službi božji bo v Sokolskem domu slavnostni zbor Sokola s svečanim sporedom. Za pripadnike Sokola, je udeležba vseh gori navedenih prireditev strogo obvezna. Društva in korporacije. ki se nameravajo udeležiti slavnostnih priredit-ev, prosimo, da javijo to vsaj do petka opoldne ustmeno ali pismeno društvenemu tajniku br. Genelliju (osrednja delavnica). Trboveljčani hočemo kakor vedno, tako tudi sedaj pokazati svojo ljubezen in vdanost svojemu mlademu kralju Petru II.
Iz Novega mesta
VELIKA PROPAGANDNA RAZSTAVA ZA NAŠ LES
Včeraj je bil otvorjen vzorno pripravljen jesenski velesejem
ne ordinifa
od 1. septembra do 20. septembra ......................
Iz Ptnja
j— Spet požar. V občini Cirkovcih je v soboto opoldne nastal požar na gospodarskem poslopju Janeza Goričana, posestnika v Pongercah. Na pogorelih gospodarskih poslopjih je škode 20.000 Din. K sreči so bili gasilci iz Cirkovcev in Šiko! takoj na mestu in so obvarovali sosedne hiše. Sodijo, da je bil požar podtaknjen.
Četrtek. 3. septembra
Ljubljana 12: Sloviti violinisti na ploščah.
_ 12.45: Poročila, vreme. _ 13: čas, spo
red, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Solistični koncert (pozavna ob spremljavi klavirja) — g. Karel Vrhovni,v in prof. Marjan Lipovšek. — 20.10; Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30; Operni dvospevi in napevi. Sodelujejo ga. Mila Kogejeva, g. Vekoslav Janko in radio orkester. — 22; Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.20: 40 minut lahke glasbe (citraški tercet >Vesna).
Beograd 17: Pesmi. — 17.50: Plošče. — 18.20: Narodna glasba. — 20; Skladbe za flavto in pesmi. — 20.45; Orkestralen koncert — 21.30; Narodne pesmi. — 22.30: Lahka glasba. _ Zagreb 17.45; Koncert orkestra. — 20; Prenos iz Beograda. — 22.15; Plesna muziika. — Praga 17.40: Orkestralen in violinski koncert. — 20.40: Zabaven
večer. _ 22.15: Plošče. — 22.20"; Komorna
glasba. _ Varšava 19.30: Poljski plesi. —
21; Poljske pesmi. — 21.30; Klavirski kon. cert. — 22.15: Plesna muzika. — Dunaj 12.05; Plošče. — 16.05; Slavne pesmi — slavni pevci. — 17.30; Pevski koncert. — 19.30: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.10: Plošče. _ 23.15- Plesni orkester. — Berlin 19.1: Klavirski koncert. _ 20.10:
Raritete med ploščami. _ 21; Lahkokri^e
melodije. — 22.10; Plesna muzika. — Mun-chen 20.10: Pester glasbeni program na ploščah. — 21. Plesni večer. — 22.45; Virtu ozne klavirske skladbe. — 23.20: Plošče __Stntgart 20.10: Tekmovanja glasbenih instrumentov. — 21; Zvočna igra. — 23.30: Prenos iz Berlina. _ 24: Nočni koncert. —
Ob prav svečanem razpoloženju in z najboljšimi nadami — tokrat je tudi nebo, kar se vremena tiče, odprlo najlepše perspektive — je bila včeraj ob 10. otvor-jena jesenska razstava ljubljanskega ve-lesejma, ki so ji prireditelji nadeli nadvse aktualno in popularno devizo: Za naš les!
Nagovor predsednika
Pred veliko množico občinstva in pred mikrofonom, po katerem je radijska postaja prenašaia slovesnost tudi vsej najširši javnosti je prvi spregovoril predsednik velesejma, veleindustrijalec Bonač, ki je med zbranimi gosti pozdravil predvsem odposlanca pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in vsega kraljevskega doma, polkovnika Bakiča, bana dr. Natlačena, ki je hkratu zastopal častnega predsednika lesne razstave ministra za šume in rudnike dr. Jankoviča, častnega predsednika ljubljanskega velesejma ministra trgovine in industrije dr. Vrbaniča in ministra notranjih del dr. Korošca, škofa ljubljanskega dr. Rožmana in mariborskega dr. Toma-žiča, zastopnika vojnega ministra podpolkovnika Jordaniča, direktorja dr. Faturja, načelnika tehničnega oddelka inž. Skaber-neta. direktorja Sedlarja in direktorja dr. Vagajo kot zastopnike ministrov za železnice, za gradbe, finance ter za pošto in brzojav, podžupana dr. Ravniharja, mariborskega in celjskega župana dr. Juvana in Mihelčiča, graškega župana Hansa Schmieda, zastopnike francoskega, avstrijskega. češkoslovaškega in italijanskega poslanika, konzula Remčranda, gerenta Kunzla, konzula Minjovskega in vicekon-
zula Marcella Tenenziia. pa še predstavnike cele vrste gospodarskih in stanovskih korporacij in organizacij, med njimi predsednika Mariborskega tedna dr. Lipol-da in zastopnika velesejma ▼ Bariju Mohra.
Na koncu svojega govora Je predsednik Bonač opozoril na posamezne oddelke razstave. Zaradi hude krize, ki je zajela nato lesno trgovino in industrijo, je prišlo okrog 140.000 malih gozdnih posestnikov ▼ Sloveniji ob svoj glavni zaslužek. Izvoz našega lesa je ob koncu preteklega leta *ara<H sankcij skoro povsem prenehal, s čimer je bila naša najvažnejša gospodarska panoga katastrofalno prizadeta. Obenem pa nazaduje tudi domača poraba lesa na korist raznega nadomestnega materiala. V tej težki situaciji mora vsa javnost delati na tem, da priborimo našemu lesu spet njegova naravna tržišča, obenem pa da dvignemo njegovo porabo doma. V toplih besedah se je predsednik zahvalil našim strokovnjakom z dvornim svetnikom inž. Rustio na čelu, ki so organizirali razstavo »Za naš les« in pa inšpektorju ministrstva za šume in rudnike inž. Kraljeviču, ki je s svojo naklonjenostjo mnogo pripomogel k uspehu prireditve. Nič manjše pozornosti pa ne zasluži tudi obsežna vrtnarska razstava, ki so jo priredili vrtnarji-amaterji pod vodstvom ravnatelja Lapa. Posebej se je predsednik Bonač zahvalil za podporo in pomoč še vsem oblastem in korporaci-jam, zlasti ministrstvoma za šume in rudnike ter za trgovino in industrijo, banski upravi in Narodni banki. Govor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru H., ki mu je množica priredila iskrene ova-cije, vojaška godba pa je zaigrala državno himno.
Tekstilna podjetja so ustanovila svojo zvezo
V sejni dvorani Zbornice za TOI se je |
sinoči vršila ustanovna skupščina Zveze delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovino, ki jo je sredi najnovejšega mezdnega gibanja porodila živa potreba, da bi tudi industrijci tekstilne stroke imeli organizacijsko središče za obrambo svojih interesov. Ustanovnega sestanka so se udeležili predstavniki skoraj vseh tekstilnih podjetij iz banovine in takoj po ustanovitvi zveze je priglasilo pristop 42 članov. (Vseh večjih in manjših podjetij je v Sloveniji okrog 50.) Za predsednika je bil izvoljen g. Josip J. Kavčič iz Ljubljane, za podpredsednika gg. Josip Hutter iz Maribora in Maksim Horovitz iz Kranja, za
predsednika nadzornega odbora pa g. Miloš Hribernik.
Nato so se predstavniki podjetij se dalje časa razgovarjali o gibanju za novo kolektivno pogodbo.
Ugotovili so, da so neresnične časopisne vesti, če?, da tekstilni delodajalci niso resno pripravljeni skleniti kolektivno pogodbo V dokaz temu je uprava soglasno storila ta-le sklep: Tekstilna podjetja T dravski banovini bodo priznala delavstvu mezde in ostale ugodnosti, ki se bodo določile v kolektivni pogodbi za tekstilno stroko s povratno močjo od 1. septembra letos.
Bančna okrožnica o kmečkih dolgovih
Že včeraj smo poročali, da je Združenje bank v Beogradu na svoji seji ponovno obravnavalo vprašanje kmečkih dolgov pri bankah in občinskih hranilnicah. O svojih sklepih je združenje sestavilo okrožnico in jo razposlalo bankam. Okrožnica ima štiri točke in je njena vsebina v glavnem nastopna:
»V soglasju s spomenico, sprejeto decembra lani v Zagrebu od zastopnikov vseh profesionalnih združenj denarnih zavodov, zastopa združenje stališče, da bi bilo potrebno izvesti konverzijo vseh zaščitenih kmečkih dolgov nasproti zasebnim denarnim zavodom in občinskim hranilnicam z izplačilom v gotovini.
V primeru, da so iz kakršnihkoli vzrokov taka konverzija ne bi mogla izvršiti, bi bilo treba izvesti delno konverzijo, ki bi obsegala vse dolgove vseh kmetovalcev nasproti denarnim zavodom in občinskim hranilnicam do zneska 25.000 Din.
Ako se izvede ta delna konverzija, tedaj se za kmečke dolgove preko 25.000 Din ne srne dovoljevati nikaka zaščita. Če pa jo že imajo, se mora ukiniti, ker so to imo-viti ljudje in je njihovo število neznatno — komaj 1.50% od skupnega števila zaščitenih lomečikih dolžnikov denarnih zavodov in občinskih hranilnic. V skrajnem primeru naj se dovoli tem dolžnikom rok štirih let za izplačilo dolga po 6 odstotnih obrestih. Eliminirati je treba one, ki dolgujejo pod 20% skupne imovine. Vse to pa s potrebnimi jamstvi.
Potrebno bi bilo in želeti je, da se s posebno uredbo reši vprašanje teh dolgov nasproti denarnim zavodom in občinskim hranilnicam.«
Na koncu prosi okrožnica banke, odnosno člane združenja, da na okrožnico odgovore do 5. t. m.
PARKETI
cenejši kot ladijski vodi
Torej?
REMEC & C-°
tovarna paiketov in upognjenega pohištva.
DUPLICA - KAMNIK Gospodarske vesti
— Znatno zmanjšanje števila trgovinskih obrtnih in industrijskih obratov v S'oveniji. Po podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je v drugem četrtletju letos znatno padlo števijo vseh različnih obratov. V skupini industrijskih podjetij so bile tri prijave, a pet odjav, kar pomeni padec števila industrijskih podjetij za dve. V skupini obrtnih podjetij so znašale prijava 232, odjave pa 365. Padec torej za 133. Med čevljarji se jih je odjavilo kar 57. med tem ko se jih je prijavilo le 16, tako da doseza padec 41. Mizarji so nazadoyali za 24, šivilje za 17, podkovni kovači za 12 in tako naprej. Med obrtnimi obrati, ki šo zabeležili povečanje števila, so brivci in frizerji (za 12), peki (za 8) in nekateri drugI! V skupini trgovinskih in pomožnih trgovinskih obratov je doseglo v drugem četrtletju število prijav 183, a od jav 283. Pade« je torej 100. Najvičii padec js pri trgovini z lesom (za 15), pri trgovini z mešanim Magom (za 9), pri branja
riji (za 9), pri avtotaksijih <za 7), pri agentkah in komisijskih trgovinah (za 7) in tako naprej. V skupini gostinskih obratov je bilo 58 prijav in 69 odjav (padec za U). Najbolj se je v tej skupini znižalo štor«© navadnih gostiln, in sicer za 17 (prijav 39, a odjav 56).	.
= Prvo imanjševalno ofertn® licitacij® v skrajšanem roku za oddajo tešaSkih, zidarskih in železobetenskih del sa prizidek k obstoječi zgradbi >Deldoma< v Ljubljani ob Bleivveisovi cesti razpisuje mestno poglavarstvo. Komplstni razpisani pripomočki se dobe od 3. t m. med uradnimi urami ▼ vložišču mestnega gradbenega urada. Nabrežje 20. septembra št 2-IL, proti povračilu nabavnih stroškov. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do 17. L m. do 10. dopoldne, kjer bo takoj nato javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
ZAPEKE
neredno vrenje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zagatenja — prenehajo naglo z uporabo naravne
s-RANZ-JOSEFOVF
^renčice ena čaša na prazen želodec.
rag. a ar. JMBM0
= Domače železarne bodo dobavljal«
material za mostove. Ministrstvo za igrad-be in ministrstvo za promet »ta izdelali načrte za novo mostove, ki so potrebni na nekaterih cestah in železniških progah. Licitacije za posamezne mostove so že razpisane. Kakor javljajo k Beograda, bo terial za te mostove, za katere je določe-no okoli 70 milijonov Din, dobavila le domača industrija železa, ki. bo • tem zaposlena za dalje časa.
= Pred novo trgovinsko pogodbo s Ho-landijo. Holandska vlada je sprejela sklep, da bo z Jugoslavijo sklenila novo trgovinsko pogodbo, ki je postala neogibno potrebna zaradi uvedbe uvoznega nadzorovanja v naši državi. Ob koncu tedna bo prispel v Beograd glavni ravnatelj boland-skega klirinškega zavoda v Haagu dr. Bruins v spremstvu z zavodovim tajnikom Langelaanom, ki sta pooblaščena, da začneta z našo vlado pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma.
Borze
1. septembra
Na ljubljanski borzi sta oficieina tečaja deviz na Amsterdam in Bruselj malo popustila, a nekoliko poskočila sta Berlin in London. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi v Ljubljani po 8.61, v Zagrebu po 8.56 in v Beogradu po 8.57; angleški funti v Ljubljana, Zagreba in Beogradu po 238; grški boni so bili v Zagrebu po 31. a v Beogradu so se ponujali po 81; španske pezete so se ponujale v Beogradu po 550. Nemški klirinški čeki so bili v Ljubljani po 13.30, v Zagrebu po 13.24 (»a sredo septembra po 13.18, za kone<i septembra po 13.20, za sredo oktobra 13.18, in za konec oktobra po 13.19) in v Beogradu po 13.3522. Klirinške nakaznice v lirah so no-tirale v Beogradu 3.20 blago in v Zagrebu 3.18 blago
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda čvrstejša in se zaključila po 367. Zaključek je bil Se t Trbovljah, in sicer £0 136
Za zmago našega lesa na sodobnem trgu
Za njim je povzel besedo predsednik odbora razstave »Za nad les« inž. Rustia, ki je v obširnem referatu očrtal brezupno borbo za zmago našega lesa na sodobnem trgu. Svetovna kriza je lesni trgovini, industriji in obrti zadala pač najhujši udarec. Posebno je bila prizadeta dravska banovina, kjer se z izkoriščanjem gozdnega drevja v industrijske in obrtne namene bavi nad polovico prebivalstva. Italija, naš glavni odjemalec lesa je že v maju 1935 z novimi predpisi otežkočila našim trgovcem izvoz lesa, nato pa so ga sankcije in protisankcije povsem zavrle. Ogromni izgubi, ki jo je i tem utrpelo naše narodno gospodarstvo, bi se dalo od-pomoči samo s tem, da bi se naš les v čim večji meri uveljavil v stavbarstvu (zgradbe lesenih hiš), tlakovanju cest (lesene kocke), kot pogonsko sredstvo (drva in oglje) in kot surovina kemične industrije in tehnologije. S tem v zvezi je govornik opozarjal na primere tujih držav, ki so z velikim razumevanjem in z najlepšimi uspehi že zdavnaj pred nami rešile ta problem. Na koncu je inž. Rustia opozoril še na nujno potrebo, da se tudi v naši državi znižajo železniške tarife za prevoz lesa, drv in oglja, obenem pa bi bilo treba pospešiti organizacijo lesnih producentov in trgovcev. Zbornici, ki se pravkar ustanavlja za kmetijstvo, naj bi se kot enakopravna priključila tudi zbornica za gozdarstvo. Opustiti ali vsaj znižati bi bilo treba pristojbine in trošarine pri podjetjih, ki služijo smotrom, kakor današnja razstava. Pri ministrstvu za gozdove in rud-
nike naj bi se ustanovil poseben propagandni odsek za pospeševanje konzuma lesnih proizvodov. Takšni ukrepi bi mogli vsaj deloma pomagati našemu delavcu, obrtniku in industrijalcu, s tem pa tudi vsemu narodnemu gospodarstvu in državni upravi iz krize.
Ban je otvoril velesejem
Ban dr. Natlačen je poudaril važnost gozdnega gospodarstva za našo državo, saj je znano, da obsegajo gozdovi skoraj eno tretjino vsega površja kraljevine Jugoslavije, v naši banovini pa služi celo 46% ozemlja gozdni kulturi. V imenu ministrov dr. Jankoviča, dr. Vrbaniča in dr. Korošca je izrekel razstavnemu odboru vse priznanje in zahvalo, nato pa je proglasil velesejem za otvorjen.
Pod vodstvom velesejmske uprave so si gostje ogledali paviljon za paviljonom. Bili so polni hvale za vzorno prireditev, največ njihove pozornosti pa je po pravici veljalo prav razstavi našega lesa in pa vrtnarski razstavi, ki tvorita vodilni atrakciji jesenskega velesejma.
Minister dvora in kraljev guverner na sejmišču
Takoj prvi dan je bil velesejem deležen številnega obiska in na vsem razstavišču se je razgibal tisti živahni promet, ki daje Ljubljani ob vsaki velesejmski prireditvi rahlo obeležje velikomestnega vrveža. Med množico drugih uglednih gostov sta si danes popoldne ogledala razstavo tudi minister dvora Milan Antič in guverner Nj. Vel. kralja Jeremija živanovič.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2966.73—2981.33, Berlin 1754.20—1768.08, Bruselj 786.69— 741.75, Curih 1424.22—1431.29, London 219.37—28.43, New York 4333.22—4365.53, Pariz 287.68—289.12, Praga 180.47—181.58.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.20, London 15.4450, New York 306.75, Bruselj 51.75, Milan 24.15, Amsterdam 208.3250, Berlin 123.35, "Dunaj 56.90, Stockbokn 79.65, Ko-benhaven 68.95, Praga 12.6750, Varšajva 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 366—367 sa. Bept. in ofct. 365 den_, 1% in-vest 83 den_ 4% agrarne 48 den^ 7% Blair 74 den., 8% Bladr 83.26 den, 1% posojilo DHB 87 den-, 6% begluške 69 detu, 1% Bt&biliz. 82.75—83.25; delnic« PAB 234— 235, Trbovlje 130—185, Sečerana Osijefc 100—130.
Beograd. Vojna Skoda 865J50—86ff, sa dec. 365 bL, 4% agrarne 48^5—48.75, G% begiuške 68.70-68.80 (68.80), 8% Blair 83.25 den-, 7% Blair 74—74.50, PAB 233 den.
Blagovna tržišča
JUTO
4- Chieago (1. t m.) Začetni tečaji: pšenica; za sept. 109, za dec. 108 3750, xa mai 107.1250; turščiea: za sept. 106.50, za de«. 92.76, za maj 107.1250.
+ Winnipeg (L t. m.). Zafetni ie8ajlt pšenica; za okt. 95-76, za dec. 94.75, sa maj 96.75.
+ Novoeadska blagovna bona (L t mj Tendenca mlačna. Pšenica (oene) »Pravda«: potiska šlep, 79 kg 2% 182.50—13T, gornjebaška in gornjefeanatska 79 kg, 2% 127.50—137; baška, 79 kg, 2% 125-^0—129; »romska in slavonska, 78/79 kg 8» 119.50— 123. Rž: baška noro. 105—107.50. Ječmena baški in sreoneki novi 64 kg 90—92. Ovese baški. grome ki, slavonski novi 85 87.50. Tnrščica: baška in sremska 90—92. Moka: badka, sremska slavonska in banatska »Og* in »Oggc 205—215; »2« 185—196; »5« 165— 175; »6c 145—155; »7« 125—185; >8« 95— 100. Otrobh baški 71—73; bamatski 69—71; sromski 70—72. Fižol: baSki ki smnski beH bra vre6 160—166; s vrečami 170—175. Bona jutri ne bo poslovala.
+ Budimpeštartska terminsfca bona. (L t m.) Tendenca stalna, promet »tab Ri: za okt 12.81—12^3. Tnrščica: sa sept 1236— 12.40, za tej 11-10—11.13.
'KINO IDEAL1
Shirley Temple
Cary Cooper — Carole Lombara
v sijajnem filmu
ŠANGHAJ—NEW
YORK—PARIŠ
Danes ob 16_ 19. in 21.15 urL
1
-IMELJ
Ff Žalec (J. t. m.) uradno poročilo banovin ske hneljske komisije^) Nakup se vrši dalje v večjem obsegu. Zlasti se kupuje prvovrstno in v barvi boljše bla^o, za katero so cene slej ko prej čvrste. Poleg tega se pa kupujeta tudi blago različnih srednjih vrst in tudi rjavi hmelj. Plača. 6e po kakovosti blaga od 12 do 26 Din za kg.
gledališče
OPERA Začetak ob 20. mi Četrtek. 3. septembra; Madame Bntterny. Izven. Znižane cene.
Izgubil se je 15 letni učenec meščanske gole v Trbovljah % imenom LEOPOLD VUK (gL sliko!). V soboto 29. avg. t L je šel delat ponavljalni izpit v Trbovlje m od takrat ga m nazaj. Kdor ga najde, naj ga prijavi staršem: Leopold Vuk, vrtnar, Hrastnik.
Valjčni mlin v šmarci pogorel
Kamnik, L septembra.
V ponedeljek zjutraj kmalu po polnoči je nastal ogenj v velikem hlevu posestnika Jerneja Berieca na Bakovniku pri Duplici v kamniški občini. Preden so prihiteli prvi reševalci, je bilo že celo poslopje v ognju. Komaj se je še posrečilo rešiti iz gorečega hleva konja, 2 goved in prašiče. Gasilci iz Duplice in Kamnika so imeli mnogo truda, da so požar omejili
Gasilci so v ponedeljek dopoldne spravili v red orodje, cevi pa obesili v stolp, da se posuše. 2e zvečer pa jih je spet poklicala dolžnost Veliki ognjeni svit s Smarce je naznanjal hud požar. Gorel je znani mlin g. Alojza Vavpetiča v Šmarci. Mlin »toji ob potoku Mlinščici, iz katerega je dobival pogonsko moč, le 6 metrov daleč pa je veliko Vavpetičevo poslopje, v katerem je krčma m parna pekarna ter trgovina. V nedeljo je bilo v Šmarci žeg-nanje, ki ga domači m najožji znanci navadno praznujejo šele v ponedeljek. Zato je bik) v Vavpetičevi krčmi okrog pol 11. zvečer še polno gostov. Skozi okno pa naenkrat nekdo opazi, da se iz strehe mlina kadi, med dimom pa že švigajo ognjeni jeziki Nastalo je veliko tekanje, zakaj večina gostov je imela kolesa spravljena v skladišču mlina. Z mrzlično naglico so izpraznili skladišče, v katerem je bilo tudi pol vagona sladkorja. V silosu je bilo poldrugi vagon pšenice, katero so bili pripeljali s kolodvora šele v soboto, v skladišču poleg mlina pa do pol vagona moke m drugih mlevskih izdelkov. Žal pa je bilo že prepozno, da bi mogli še kaj rešiti. Ogenj je divjal že po vsej notranjosti mlina, uničeval stroje in leseno ogrodje, streha pa se je r ropotom rušila.
Dupliski gasilci, ki so med najbolj izvež-banimi in zmožnimi v okraju, so s sgledno brzino, čeprav utrujeni od prejšnjega po-jbta v. Eako-niku, opraviti z sod orodja
in pribitefl v četrt ure oddaljeno Šmarco. Prišli so o pravem času, ker je bila velika nevarnost da se vname bližnje poslopje, na katerem je že pokal les od silne vročine. K sreči je veter pihal od juga in odganjal iskre proti severu, kjer v neposredni bližini ni hiše. S tem je bila obvarovana komaj 25 metrov oddaljena Boltova hiša, ki je krita s slamo in pa Vavpetičevo gospodarsko • poslopje, ki stoji vzporedno z mlinom.
V kratkem so bili na mestu tudi gasilci iz Homca Ko so prihiteli gasilci iz Radomelj in iz Kamnika, jim že ni bilo več treba stopiti v akcijo. Proti jutru je bil ogenj popolnoma pogašen, pogorišče pa je nudilo žalostno sliko razdejanja Ognjeni element je uničil prav vse, ostalo je le golo zidovje.
Vavpetičev valjčni mlin je bil zgrajen leta 1913., renoviran in moderniziran pa je bil v letu 1922. Imel je kapacitete 2 vagona tedensko in si je po svojih solidnih mlevskih izdelkih pridobil lep sloves. Mlin je zalagal predvsem ljubljanske tvrdke. Odlikovan je bil tudi na razstavi v Bruslju. Kako je požar nastal, še niso mogli ugotoviti. Prav gotovo pa v notranjščini mlina, saj je bila ta že vsa v plamenih, ko so opazili dim na strehi. Zvečer ob 20. je še mlinar kakor običajno vse pregledal in ustavil obrat. Od delovanja strojev se torej ni mogla vžgati. Več ko čudno pa je, da je v enem dnevu gorelo na dveh kra jih v razdalji komaj 3 km, kar nam daje slutiti, da je na delu brezvesten požigalec. To še bolj potrjuje dejstvo, da je nekdo hotel zažgati mlin že pred novim letom. V mlinu so našli zjutraj ožgan pod, kakor bi kdo vrgel skozi okno v bencin namočeno gorečo cunjo. Skoda je velika in je le deloma krita z zavarovalnino, ker jo >•
Vavpetič vpcav toni znatno znižal
onolit iz Luksorja
Dar afriškega sultana
Eden najimenitnejših pariSka spomenikov, ogromni obelisk na Plače de la Concorde, bo v kratkem obhajal svojo stoletnico. Boljše povedano: stoletnico svoje navzočnosti v »srcu sveta«. Kajti spomenik je v resnici star že nekaj tisoč let. Pred sto leti so ga samo prepeljali iz Afrike ter ga postavili na ponosnem pariškem trgu.
Bilo je pred dobrimi sto leti, ko je sultan Muhamed Ali v Luksorju sklenil poslati tedanjemu vladarju Francije Louisu Phi-lippu resnično kraljevski dar. Obdarova-nec se je v imenu Francije za sultanovo velikodušnost primerno zahvalil, v zadrego pa je prišel, ko je bilo treba obelisk prepeljati v Evropo. Nihče ni tedaj slutil, s kakšnimi težavami je zvezan prevoz takšnega kolosa po morju in suhem.
Obelisk meri v višino 22 m. Zanj je bilo najprej treba zgraditi posebno ladjo. Vozilo je srečno prevozilo Sredozemsko morje ter pristalo v juliju 1830 pri Nilu. Zdaj pa je bilo treba voziti po reki navzgor in pristati v Luksorju ter naložiti orjaka.
Vožnja po Nilu ni minila brez razburjenja. Francoski inženirji in mornarji so si stvar lažje predstavljali. Najprej je ladja nasedla na pesek in jo je bilo treba izvleči. Sultan je dal na razpolago vojaštvo, da je vleklo ladjo po Nilu navzgor. Trajalo je mesec dni, preden je prispela na cilj. Zdaj pa so se šele začele glavne ovire. Franco-
— Odisejada od Nila do Pariza
ski inženir Lebas je moral najprej zgraditi novo cesto za prevoz obeliska od palače faraonov do pristanišča. V strašni vročini je bilo zopet treba rešiti problem preskrbe transportnega osebja, kar zopet nI bila
Mo2 politik*	^ I
žena bolničarka
Med Špankami, ki delujejo za časa državljanske vojne v samaritanskem poklicu bolničark, zavzema eno prvih mest Sena socialno-demokratskega državnika Quiroga, ki je bil prej ministrski predsednik. Na sliki jo vidimo čitati iz knjige ranjencu bratomorne vojne furije
T« dni ?e je pripeljala na Dunaj eoproua Jt?kega zdravnika iz Bratislava. Na p;s'»ii je najela avto ter naročila šoferju, naj jo odpelje v neko penzijo. Na cilju je dama po_ brala prtljago iz voza, toda ko je že bila v stanovanju, je ugotovila, da je ostala v volilu njena ročna torbira z nakitom, okrog pol milijona dinarjev. V torbici je bila namreč 30 cm dolga ovratna verižica iz pravih biserov in platina, broša r brilanti, nekaj drugih draguljev in tudi znesek v gotovini. Vse skupaj je predstavljalo okroglo vsoto pol milijona Din.
Prestrašena zaradi svoje pmzabljrvoeti, je ©škodovanka telefonirala policiji ter potoži-
la uradnikom svojo nesrečo. Policija je takoj razposlala brzojavno okrožnico. Tekom noči se je javi.l šofer Anton Polt. Povedal j3, da je bil on tisti, ki je peljal zdravnikovo ženo s kolodvora v penzijo. Od tam se je vrnil zopet pred postajo in peljal še več drugih oseb po mestu. Ko se j3 zvečer dokončno vrnil na svoie postajališče, je pri čiščenju voza opazil ročno torbico. Takoj je menil, da je torbico najbrž pozabila dama, zato se je odpeljal naravnost k nji. Zdravnikova žena iz Bratislave ga je> bila zelo vesela. Nagradila je poštenega najditelja e petimi tisočaki.
Štiri leta z iglo v srcu
Debrecinskemu kirurgu prof. Lajosu Schmidtu, ki deluje na ondotni kliniki, se je posrečila težka in nevarna operacija. Odstranil je iz srčne mišice neke ženske iglo, ki je nesrečnico mučila štiri dolga leta.
Pacientka se je pred štirimi leti peljala v avtomobilu, ki je med vožnjo trčil v neko vozilo. Tedaj se ji je zapičila v srce igla, s katero je imela zapeto obleko na prsih. Odtlej je čutila stalne bolečine, toda igle si ni upala odstraniti z operacijo, ker se je bala, da ne bi prenesla posledic kirurškega posežka. V zadnjem času pa so nastopile komplikacije, ki so ubogo ženo postavile pred alternativo: operacija ali smrt. Odločila se je za prvo. Operacija je zdaj pre-stana in bolnica bo, kakor se zdi, polagoma okrevala ter bo zopet sposobna za delo.
Krvaveče jezero
Italijanski učenjaki si že dolgo belijo glave z neobičajno igro pri rod 3. Ob vznožju Dolomitov pri Brenti leži 1162 m nad morsko gladino Tovelsko jezero (Lago di Tovel). Poleti dobi površina vode, ki je drugače plavkasto zelena, rdečkasto barvo in ljudje govorijo tedaj radi o »krvavečem jezeru.« Prirodoznanci doslej le niso posebno proučili tega fenomena, i Prof. Vittorio Largaiofli, eden izmed vplivnih in slavnih italijanskih prirodoslov-cev, pa je zdaj Tovelsko jezero, ki dosaže 35m globine, temeljito preiskal in prihaja do zaključka, da povzročajo rdečkasto barvo v tem jezeru poleti milijardne kolonije majcenih rastlinskih organizmov, ki pripadajo protocejam. Rdečkasta barva je najlepša v posebno vročih dneh, ko 6once močno pripeka. Lago di Tovel je tudi zelo bogato na ribah, kar ga dela še bolj privlačnega za tujce.
lahka stvar. Sredi puščave so morali zasaditi rastline, da so lahko vojake ln druge oskrbovali s svežo hrano. Medpotoma so pa ogražale odpravo še druge nadloge, XL pr. kače in škorpionL Izbruhnila je celo kuga. Slednjič so bile premagane najhujše ovire in 1. novembra 1831 je prispel dragoceni tovor do Nila.
Tedaj pa se je pokazalo, da je ladja za obelisk premajhna, prekratka. Morali so jo podaljšati, za kar so rabili mesec dni. Ko so valovi Nila odnesli ladjo proti morju, so bili vsi olajšani, toda trpljenje s tem še ni bilo končano. Morje je bilo zelo viharno, šele sredi avgusta 1833. je prispela ladja s tovorom v pristanišče Le Havre. Potovanje tudi zdaj še ni bilo končano. Bilo je treba nadaljevati pot po Seini v Pariz, kjer so medtem po vročih debatah sklenili postaviti spomenik na Plače de la Concorde.
V jeseni 1836 so blagoslovili obelisk ta še v zadnjem trenutku pred svečanostjo so mislili, da se bo zgodila nesreča. Bilo je namreč kazno, da se bodo vrvi, ki so rabile za dvig monolita, zaradi silnega trenja vžgale. Delavci so jih morali polivati s hladno vodo in Lebas je tvegal življenje, da je vodil ta dela osebno na najopasnej-šem prostoru pod obeliskom. Nu, slednjič je obelisk stal. Množica, ki je prisostvovala svečanosti, je bruhnila v silno navdušenje. šestletna odiseiada je bila s tem pri kraju in Pariz je dobil spomenik, ki tvori še danes privlačnost za tujce vsega sveta.
Nove angleške znamke
Angleška poštna uprava je izročila v promet nove znamke, prve s sliko novega kralja Edvarda VIII.
V Phoenixu (Arizona) je neka žena poljubila svojega mrtvega moža na usta in nato še sama umrla.
Cowboy Frank Rascon je bdi zaradi nekega zločina obsojen na smrt. Usmrtili so ga v hermetično zaprti celici s strupenim plinom. Smrt je bila kratka, nastopila je v nekaj minutah. Ko so prinesli mrliča iz celice, se je vrgla jokajoča vdova čez pokojnikovo truplo, da bi ga zadnjič polju-
V spomin na deseto obletnico Lindberg-hove zmage nad Atlantikom od zapada proti vzhodu kani prirediti francoski minister za zrakoplovbo Pierra Cot prihodnje 'eto spominsko tekmovanje nad Oceanom. Poleta se bodo smeli udeležiti vsi letalci, ki bodo imeli za to voljo. Zmagovalec prejme prehodno častno odikovanje, sinji trak zračnih višav.
Aeroplan! za to tekmo bodo start aH v Ameriki dne H. maja. Pokroviteljstvo nad prireditvijo ja prevzel rumunski princ Bi-beecu. Prireditveni odbor Tačuna, da se bo tekme udeležilo najmanj 20 letalcev, ki ter do pokazali, da se je čas vožnje čez Ocean v zadnjih desetih letih močno skrčil. Lind-
ANEKDOTA
Neka dama je menila, da bi biV> zelo pametno za ženske in moške, če bi se bolj zgodaj poročili. Shaw je izpodbil njeno trditev z besedami: >Kadar ženske sreča pamet, misli res najprej na možitev, toda kadar moškega sreča pamet —^ je navadno že oženj en. <
Žrtev ovadnštv*
- ■> /
General P u t n a, bivši sovjetski vojaški ataše v Londonu, Id je prišel pred tremi tedni iz Anglije v Moskvo na dopust, a so ga prijeli na ovadbo ustreljenega Dreiserja. Njegovo korespondenco sta v njegovi odsotnosti pregledala v londonskem poslaništvu dva agent« G. P. U.
»Hamlet" dvakrat v New Yorku
Najslavnejši dramatik Ameriko jte I« ostane — William Shakespeare. Za mesec november sta v dveh njujorških gledališčih napovedani predstavi >Hamleta«. V enem izrned obeh gledališč bo igral naslovno vlogo tragedije londonski umetnik John Giel-« gud, v drugem pa ljubljenec ameriškega občinstva Leslie Howard. Seveda si bosta morala režiserja za obe predstavi izmisliti vsak svoje ameriško privlačne trike«
I V E H t
»Mladost je dandanašnji edini predmet %■ dobro konjunkturo.
Največja dobrotnika človežtra sta upanja in spomin.
So vprašanja, na katera najbolj« odgovo«
riš z molkom. Tempo časa nima fesa ra občutka. Zakon, Ne! Prinaša namreč dvojno dolžnosti in daje v zameno samo polovico pravic.
bila na tista. Pazniki ji tega niso mogli zabranitL Toda kmalu nato je žena nenadoma prebledela in omahnila na zemljo. Pozvali so zdravnika, ker so menili, da je vdovi postalo slabo zaradi razburjenja. Zdravnik pa je ženino smrt drugače razložil. Pri poljubu je vdova vdihnila smrtonosne pline, ki so še bili v usmrčencu in ta vdih je pogubil njeno življenje.
bergh je rabil, kakor znano, za svoj polet 33 ur in pol, bodoči tekmovalci pa upajo,, da bodo prileteli na cilj že v dvajsetih urah.
VSAK DAN ENA
»Svarim vas, ne hodite ml preblizu imam namreč strašen nahod!«
(>Everybodys weeklvcj
Vsa Francija govori o ge. Bosselovi, ki je v Senlisu povila ženske trojčice. Krstili so jih za Hugetto, Eliano in Terezijo
Vitke padske debeluške
Pariški modni salon z vzbocenim zrcalom
"Kaka pariška krojačica si }e uredila salon, ki si je polagoma pridobil sloves enega najboljših modnih salonov v metropoli ob Sei-ni. To se je zgodilo v veliki meri po zaslugi okusa in strokovnjaštva krojačice, toda tudi ne brez zasluge pripomočka, ki ga je odkril šele po dolgem času — moški obiskovalec.
Pri pomerjanju oblek je namreč krojaffica Odvedla -vsako odjemalko v prostor z veli-Jcim zrcalom. To zrcalo je vsaki malo bolj debeli dami pokazalo, da je mnogo bolj vitka kakor se zdi njenim vsakdanjim očem-Prav to dejstvo pa je prinašalo krojaSci naj. več »težkih rib«, ki so rade plačale za obleko vsako vsoto, da jih je le oblačilo napravilo nekoliko bolj konopljaste.	J
Toda ko je takšna dama stopila na ulico fa se pogledala v domače zrcalo, je na žalost jnorala ugotoviti, da se je prevarila. In mar. cikat era je v navalu svete jeze proklela kro. jačico in njen salon ter prisegla da ne pojde piko® več naročit obleke k nji.
Ženske pritožbe, da jih zrcalo pri krojačici |taže drugačne kakor so, niso nič zalegle. Ni-
ti ena iklientka ni namreč opazila tega, kar je nekega dne odkril mož, ki ni hotel verjeti, da je njegova »težka« polovica v zrcalu krojačice mnogo vitke jša kakor doma. Šel si je torej ogledat zrcalo in je ugotovil, da ima rahlo vzboklino. Na podtogi te ugotovitve je vložil ovadbo in tožfco. Te dni se je stvar obravnavala pred pariškim sodiščem an sodniki niso nikakor mogli doseči soglasja pri vprašanju, ali je to prevara. Obsodili so krojačico z vzbocenim zrcalom samo na majhno denarno kazen.
........................Milili
Poskus novega M rekorda
Te dni sta odletela s praškega aerodroma proti Moskvi dva aeroplana tipe Praga Air-baby. Pilota obeh vozil se nadejata, da prideta na cilj v trinajstih urah brez vmesnega pristanka, če se pričakovanje obistini, bo dosežen nov rekord v kategorij malih letal. Rekord v tej kategoriji drži zdaj čsl. letalski kapitan Fuksa, ki se tudi udeležuje sedanje takme.
Ameriška
„prosperity"
Ko je Roosevelt pred leti napovedal novo dobo ameriške »prosperity«, so se nekateri muzali, a on se resnično ni motil. Časi se začenjajo zdaj v resnici boljšati. Ameriški trgovci izkazujejo v zadnji poslovni dobi precej večji promet in seveda tudi obilnejši dobiček.
Samo ameriške delniške družbe so izplačale za minulo poslovno leto nad šest milijard dolarjev dividend. Večje dividende imajo za posledico tudi večje davke, ti pa polnijo državno blagajno, ki si sme privoščiti večje izdatke za javna dela. Čeprav so zlati časi morda še za hribi, se zdi. da se vsaj kažejo na obzorju prvi rahli obrisi nove »srebrne dobe«.
KUPUJTE LE DOMAČE IZDELKE!
P E R I 0 N
PRALNI PRAŠEK JE KVALITETNI IZDELEK SLOVENSKE INDUSTRIJE. — KUPUJTE GA !
Zračne tekme na progi New York-Pariz
Ob deseti obletnici Lindberghovega poleta čez Ocean
Lahko, a pošteno zasluženi tisočaki
ali drago plačana pozabljivost v avtotaksiju
Smrtonosen poljub
2ena je vdihnila pline, ki so usmrtili njenega moža
Z velikih manevrov italijanske vojske v okolici Napolija

lahko mobilizira
»JUTRO« šf. 202
7
Sre3a, 2. IX. 1935.
Z ANE GREY:
61
BETTY ZANE
Zgodovinski roman te ameriške revolucije
»Alfred je težko ranjen, a Sv«, je Izak trudoma spravil iz sebe. »Več zdaj ne morem povedati. Bes-sie, vzemi iglo, svilo, obveze, mazilo — vse, kar je treba za težko rano od noža, in hitro pojdi z menoj«.
Izraz Betkinega upadlega obličja se je izpreme-nil, kakor da bi ga bila obsijala toplejša luč; ustnice so ji zagibale, zaihtela je kakor od hvaležnosti in zbežala v svojo sobo.
Cez dve uri, ko sta Betty dn Majira sedeli v dnevni izbi in je Annie postavljala zajtrk na mizo, je prišel polkovnik Zane.
»Nu, treba se bo sprijazniti z vsem, kar pride«, je dejal, in mračni obraz se mu je nekoliko zjasnil. »Huda reč, huda reč. Ko sem stopil v Clarkovo sobo, je ležal na postelji, in v prsih mu je tičal nož. Njegovo stanje je nevarno; kdo ve, ali ga bomo mogli rešiti«.
»Ali ga smem videti?« je z bledimi ustnicami zacepetala Betty.
»Če pride najhujše, te povedem k njtemu; zdaj pa ne bi bilo dobro, vem, da tudi ti ne bi mogla prenesti. Vse še ni izgubljeno«.
»Alj je bil boj, ali je zaskočil Mr. Clarka spečega?«
»MiUcr se }e spJazil li Clarku skozi okno in ga v
temi zabodel. Ko sem šel tja, sem srečal \Vetzela in ga naprosil, naj sledi Millerju in dožene, aH je njegova grožnja, da se bliža Girty z Indijanci, osnovana. Sam je pravkar našel ubogega Tigea zvezanega in z zamašenim gobcem v kotu za skednjem; s tem je pojasnjena skrivnost, da se je mogel Miller približati naši hiši Saj veš, koli kanj se je zmerom trudil, da bi sklenil s Tigem prijateljstvo. O, Miller je zvit kakor pravi Indi-janec; vsa reč je bila naprej zasnovana, in njegovo snoanje dejanje ni edino, na kar se je pripravil. A če se ne motim, je izstrelil svojo zadnjo puščico.«
»Miller mora biti ta čas že daleč«, je menila Betty.
»Da, za zdaj je ušel«, je odvrnil polkovnik Zane. »A dokler sta Jonatan in Wetzel živa, ne bi dal za Millerjevo kožo niti beliča. Halo, govorenje slišim. Podpolkovnik je in z na-im Jack«.
Polkovnik je odprl vrata. Wetzel, podpolkovnik McColloch, Jonatan in Silas Zane, vsi do zob oboroženi, so stopili v izbo. Wetzel je bil opravljen kakor za dolg lovski pohod. Dolge golenioe so mu oklepale noge, in na hrbtu mu je visel usmcen oprtnik.
Podpolkovnik, prosim vas, da skupno z Jonata-nom nadzorujete reko«, je velel polkovnik Zane. »Silas, ti pojdi k izlivu Rumenega potoka in sie razglej. Pripraviti se moramo na oblego; morda je dotlej še deset dni, morda pa tudj samo štiri in dvajset ur. Jaz ukrenem med tem vse. kar je treba, da bo trdnjava napadu kos. To so vsa povelja. Lewis. Imate še kaj?«
»Psa vzamem s seSoj; prihranil mi So mnogo 5a" sa in truda. Kadar se vrnem, in če bo noč, zaskovi-kam trikrat po svoje, tako da bosta Jack in podpolkovnik vedela, kdo hoče priti čez reko«.
»Prav, Lewis, pričakujemo vas«.
Betty se je pokazala med vrati, in ko jo je Wet-zel zagledal, je stopil k njej. »Zdaj odhajam, a prej bi rad še govoril z vami; spremite me do konca steze.« Molče je stopala Betty vštric lovca, in ko sta prišla do plotu, je Wetzel dejal: »Betty, prositi sem vas hotel, da nikar ne bi hodili iz hiše; Miller je gotovo nastavil svoje pasti, in Indijanci so na bojnem pohodu.«
»Ubogala vas bom; včeraj me je izučilo. In, Lew, tako hvaležna sem vam, da ste me rešili. Kdaj se spet vrnete v trdnjavo?«
*Morda nikoli več, Betty«.
»Ne; tega ue recite. Vem, da bo ves ta indijanski strah minil, kakor še zmerom; vrnili se boste, in vse bo spet dobro.«
»Upam, da se vaša prerokba izpolni. Betty, a kdo ve, kdo ve!«
»Dognati hočete, ali se Indijanci pripravljajo na oblego?«
»Da, to je moja naloga. In če spotoma po naključju srečam Milleria, mu oddam Betkin pozdrav.«
Betty se ie zgrozila nad skritim pomenom njegovih besed. Pred davnim časom je bila nekoč v šali začrtala svoje ime na lovčevo puško, in od tistega trenutka je Wetzel imenoval to smrtonosno orožje po njej.
In zdaj ]e vendar že prišlo h Betkinffi tat vprašanja, ki ga ie bila polna vsa mena misel m vse njeno
sroe.
»Ali bo ostal Mr. CIarke živ?«
»Mislim — upam, da bo. Saj je krepak mlad fant, in rana ni Bog si ga vedi kako huda. Če ozdravi, vam bo imel mnogo povedati«
»Kaj hočete reči, Lew?c je vprašala.
>Snoči sva imela z njim dolg pogovor, in —«
»K njemu ste šli in klepetali o meni, kaj?« je skoraj jezno vzkliknila Betty.
Prišla sta bila na konec steze. Wetzd }e obstal in postavil kopito puške na tla. Tige ju je gledal in mahal z repom. Kratek molk; nato je lovec dejal:
»Da, o vas sva govorila.«
»To ni bilo prav. Res je, da ste mi dober prijatelj, toda on — ne vem, kaj bi vas moglo napotiti, da bi z nj m govorili o meni.«
»To pot se ne soglašam z vami, Betty. Vedel sem, kako je z njim, zato sem mu povedal, kar je bilo treba. Vedel sem, kako je z vami, in vedel sem tudi, kako je z menoj — tako da je zvedel vse.«
»Z v a m i ?« je šepnila Betty.
>Da, z menoj. In to mi daje nekaj pravice, jelrto, kadar gre za vašo srečo?«
»Z, vami?« je tiho ponovila Betty. Počasi jo je obhajala slutnja, da ni nikoli prav poznala tega moža. Vzdignila ie obraz in ga pogledala. Neizrekljiva žalost mu je zastirala oči.
oltarni pregled
Jugoslovenska literatura na Poljskem
Septembrski zvezek >Hrvatsk:» revije« prinaša članek Muhameda Kolenoviča >0 Juliju Ben^šiču.< Pisec prikazuje obsežno in požrtvovalno delo, ki ga opravlja v Varšavi prosvetni referent našega tamošnjega posla, ništva prof. Julije Benešič. Benešič si je pred šestimi leli zastavil vprav drzno nalogo; izdati v poljskem jeziku široko zasnovano- Jugoslov. biblioteko, ki bi prinesla izbor najznačilnejšega iz slovenske, hrvatske in srbske književnosti. Lep načrt, vendar združen a težkimi ovirami. Benešič se je bil spustil v tvegano izdajateljsko podjetje brez slehernih gmotnih sredstev. Začel je v dobi, ki ni bila več ugodna za knjigo (kriza). Biblioteka je propagirala literaturo, ki je na Poljskem kaj malo znana in ki o nji ni bilo pričakovati, da bo na mah vzbudila pozornost in zanimanje. V času, ko toliko polagajo na sodobnost literarnih proizvodov, je Benešič napovedal in izdal Gunduliča, Čubra-noviča, Njegoša Sremca. Mimo tega je ne-d ostajalo dobrih prevajalcev, kar je na Poljskem važno vprašanje, kajti tam sa posvečajo prevajanju iz tujih literatur prvovrstni pisat a! j i in poznavalci poljščine, zaradi česar imajo poljski prevodi visoko jezikovno kvaliteto.
Energični prof. Benešič je premagal vse
ovire in ovrgel vse pomisleke dvomljivcev-Finančni položaj je vsaj za začetek olajšal Tioki mecen. Prevajanja je urednik nove biblioteke uredil tako, da je v dveh primerih prevajalcu sam pripravil dobesedni jezikovni prevod, ki ga je hrvaščine ali srbščine nevešči mojster poljskega jezika potlej predelal v literarno kvalitetni prevod. Dandanes je nova biblioteka že lepo upeljana in zanimanje za njo raste.
Doslej so izšli tile zvazki (navedeni so v vrstnem redu kakor so izhajali);
Mažuraničeva »Smrt Smail-age Cengiča« f, predgovorom dr. MiHitina Cihlarja — Ne-liajeva in v prevodu pesnika Antonina Bo-gušlavskega; Cankarjeve Novele s predgo-
Iz češke književnosti
Izmed izvirnih čeških knjig, M so izšle v zadnjih mesecih, vzbuja upravičeno pozornost novi roman VJadisIarva Vančure »Tri reky« (Tri reke). Vančura sodi med največje sodobne prozaiste. Njegovo dejo obsega poleg dveh knjig drobne proze osem večjih romanov. Značilnost Vanču-rovih romanov, izmed katerih je >Beg v Budim«; preveden v slovenščino, ni toliko v njihovi korenito epični stavbi in v za-držaju njih dejanja, kolikor v stilističnih odlikah. Vančura si je kakor Karel čapek ustvaril čisto svoj slog in prav v tem pogledu dosegel presenetljivo umetniško višino. Vančurov slog je objektiven in mo-nomentalno mogočen; ni plod »spretnega peresa«, marveč mučnega, kakor pri Flau-bertu napornega dela. Tudi Vančura išče izrazov, ki delajo, kakor je dejal Flaubert, >la sensation des choses«; v ta namen kaj rad brska po starih čeških bukvah in oživlja že zdavnaj pozabljene izraze, ki dobivajo pod njegovim peresem presenetljivi blesk. Vančura (po poklicu adravnik) se je zlasti z romani »Pek Jan Marhoul«, >Orna in bojna polja«, »Marketa Lazaro-va« in »Sodnji dan« povzpel na vodilno me.fto v sodobni češki literaturi.
Njegov novi roman »Tri re<ky« (izdala založba Melantrich v Pragi, 352 strani) je s stilistične strani enako močna in tipično Vančurova staritev kakor prejšnja dela. Po snovi, ki jo obravnava, in načinu kompozicije je v marsikaterem oziru nov. Vančura je vrgel v problem današnjega kmečkega <*'oveka, ki koleba med vdano-stjo zemlji, s katero ga vežejo rodbinske tradicije in revolucionarnimi gesli, ki skušajo v imenu siromašbiih in zatiranih preoblikovati svet. Toda Vančura je preveč umetnik, da bd razpletal probleme: njegov novi roman se razvija v širokem toku dogodkov in v njih karakterji glavnih junakov sam0 odražajo ideje io probleme. Roman >Tri reke« je razpleten (posebno značilen je način, kako so posamezni sloji dejanja spleteni med seboj) po široki prestorninski ploskvi: dogaja se na Češkem in v Rusiji, zajema snov iz svetovne vojne in ruske revolucije. Njegov glavni junak Kostka se naposled vrne v domovino kot izstreznjen človek, ki se volino oklene očetovske grude: v tem je rešitev problema, ki pa ga je pisatelj postavil bolj s psihološke kakor sociološke strani. Vančurov novi roman je sicer arhitektonskega zrelišča nekoliko neuravno tvešen in v primeri s prejšnjimi deli morda
vorom profesorja krakovske univerza dr. Vojeslava Moleta in v prevodu njegove soproge Ele Mole; Njegošev »Gorski Vije-nac< s študijo Branka Lazareviča in v prevodu dr. Henrvka Batowskega; Gunduličev >Osman< z uvodom prof. Milana Rešetarja in v prevodu pisatelja Czastava Jastrzebie-ca — Koslovskega: Stankovičeva »Nečista krv< e predgovorom Branka Lazareviča in v prevodu Wiktorja Bazielicha; Čubranovi-čeva »Jedjupka« in v istem zvezku Gundu-ličeva »Dubravka« 7 uvodom dr. Czeslavva Jastrzebieca — Koslowskaga; Sremčev >Pop Čira i pop Spira« s člankom o Sremcu iz peresa A. G. Matoša in z ilustracijami Pjera Križaniča, v prevodu pisatelja Muhameda Kulenoviča; Vojnovičevi »Stari grijesk z uvodom dr. Jčzefa Golabke in v prevodu pisateljice Marje ZnatoAvicz — Szeczepanske Teh osem zvezkov je sedaj v prometu na .knjižnem trgu. Kot deveti zvezek je že v tisku Beneševa »Gramatika hrvatskega aH srbskega jezika«, ki bo obsegala okrog 800 strani. Nato slede: zbirka Krlaževih novel, antologija sodobne novelistike (v dveh zvezkih), zbirka narodnih pesmi, antologija starejšega pesništva, izbor h sodobne poezije, ilustrirani potopis Haline Sienicke o naših krajih, Hektorovičevo »Ribanje i ribar. sko prigovaranje« z uvodom Petra Skoka. V načrtu so še trije zvezki: veliki hrvatsko-poljski slovar, zgodovina naše zemlje in zgodovina naše literature. Tako izide skupaj 16 knjig, tiskanih na solidnem papirju z močno preglednimi črkami in v prav okusni opremi. Iz prevedenega Matoševega eseja o Sremcu. kakor tudi iz ostalih člankov, ki uvajajo posamezne prevode, je jasno videti, da je urednik hotel tako pokazati Poljakom vsaj obrise hrvatskega esaja in literarne kri. tike. Popoln slovar in slovnica s hrestoma-tiio bosta dobro rabila slavistom, a pregled literature je nujna izpopolnitev celotne serije knjig, ki naj seznani Poljake z jugoslo-vensko duhovno kulturo.
manj zgoščen, vendar Je v jedru zrelo delo, stvaritev resničnega umetnika. »Tri reke« so roman, ki ni značilen samo za Vančuro, marveč sploh za sodobno češko prozo.
Egon Hostovsk^ je pisatelj mlade generacije, ki je žejnega duha vsrkavala sodobne psihološke, posebej še psihoanalitične teorije. Zanima ga vse, kar je taj-nes tnega, zapletenega, poglobljenega v brezno nagibov in starosti. Nekoliko simpatije do fantastičnega in grotesknega življenja ima bržčas že v krvi, saj je potomec plemena, čigar usoda se je stoletja odigravala v ghettu in ki je na tem prostoru — v stari Pragi — dal iz sebe fantastični lik Golema. Hostovsky se mnogo posveča žldovstvu, vendar ga opazuje pod mikroskopom sodobnih psiholoških teorij, odkrivajoč poleg specifičnih svojstev tudi nekatere obče človeške posebnosti, prehajajoče v sfero tajnostnega. V najnovejšem romanu žh^r (PožigaJec), ki je izšel pri založbi Melantrich- je Hoetovsk? na dolgem traku epičnega dejanja, ki prehaja od psihološkega motiva v ljubezenske in celo v kriminalne zaletljaje, pokazal vso plodovStno veščino svojega peresa, izživljajcčega se tu v dušeslovnih drobno-risbah, tam v širokem toku pripovedne fabulaeije. Hostovsk? je v »Požigalcu« obilno izživel svojo tvorno fantazijo in kombinati jsko tehniko, ki ponekod kaže, kakor da uživa samo v nji, ne glede na strnjenost in logičnost dejanja.
Izmed pesniških knjig, ki so izšle v zadnjem času, presega krog ožjega češkega romana druga, razširjena izdaja pesniške zbirke Stanislava K. Neumanna »Novč zpčvy« (Fr. Borov?, Praha, 188 str.). Neumann je lani praznoval šestde-setletnico; ima za seboj že več ko štirideset ]et literarnega dela. če so se v teh štiridesetih letih večkrat spremenile idejne in socialne kulise njegovega dela, je neka reč ostala v vsej meni stalna, in to je zanj nemalega pomena: pesnikov temperament. Neumann je verjetno nemškega porekla (ob neki priliki je to poudaril v malce neokusni obliki), toda nasičenost njegovega dela z nekim žgočim, dinamičnim elementom hi kazala na poreklo, ki ni ne nemško ne češko. V svojih prvih zbrkah, izišlih pred 40. leti (»Neimesis bonorum custos«, »Som apostol novega življenja«, >Ponosni in stratni apostrofi«) je bil Neumann skoraj stirnerjevskj indl-vidualist, ki pozna v strasteh mladosti samo >jaz in njegovo pravico«. Pozneje
je pod vplivam Nietzscheja in Przyby-szelskega dospel v nekak anarhizem, ki pa Ima izrazito dekadentni značaj. Ozdravil ga z vrnitvijo k naravi. Zdaj začenja papirnati satanizem nadomeščati s svežim, prekipevajočim paganstvom, kakor ga kaže zbirka »Knjiga gozdov, voda in bregov«, ki so jo inspirirali bujni morav-ski gozdovi. Četrto stopnjo Neumannove-ga razvoja kažejo prav »Novi spevi«, ki so nastali v letih 1911—1926 (prva izdaja 1918). Njih značilnost je Neumannovo vzhičeno opevanje civilizacije, izražene v zmagovitem napredku tehnike. Tako je Neumann postal izrazito civilizacijski pesnik. še korak dalje, ln njegov žgoči temperament se že v tati knjigi znajde na kancu razvojne poti: v službi najradi-kalnejšega proletarskega gibanja. Tu e© suče še danes; zdi se, da je šele v tem duševnem ozračju našel sintezo čutnega svobodnjaštva nemirnega anarhizma, poganske ljubezni do prirode in osvobodilne
civilizacije, ki odpira zasanjani paradiž na zemlji.
V >Novih spevih« ima Neumorni ciklus pesmi z naslovom »Spevi brzojavnih fec«, drugi ciklus se imenuje »Spevi luči« (ob-ločnih svetilk na gostilniškem vrtu. svetilu na bordelu, svetilk na kolodvoru). Izmed ostalih spevov naj omenim »Pa-nichido Jarosiavu Vrchlickemu«, ki v nji proslavlja pesnikovo poganstvo, »Slavo-spev kmečki ženski«, »Na junijski zemlji«, >Reka v poletju«, »Hrepenenja« in daljSi ciklus »Spevi iz ropota«. Iz zadnjega dela pesmi se že močno oglaša Neuman-nonnr vreli socialni patos; je to jakobinska pesem, ki se v nji iskri neugnani uporniški temperament. Morda ni noben češki pesnik izdružii toliko raznoterih elementov v tako enoten izraz revolucionarnega patosa, kakor Neumann. V povojni češki poeziji je St. K. Neumann to, kar je bil J. S. Machar v predvojni: njen poet — kladivar.
iS
POR
Plavalna tekma Gradec — Ilirija
T
Na zadnji letošnji mednarodni plavalni tekmi bomo imeli v petek zvečer priliko vi. deti izbrane graške plavače na startu. To tekmovanje je revanž za nedavno gostovanje naših Ilirijanov v Gradcu. Gradčani so znani po svojem moštvu, v katerem so med drugimi starimi reprezentant Avstrije Han9 Seitz ter mlada, mnogo obetajoča plavača Flaschka n Ritzinger. Pozornost bo vzbujal zlasti Ritzinger, ki plava 400 prosto v času 5:18.
Ilirijani bodo postavili na start svoje najboljša, v prvi vrsti olimpijske reprezentan-
te Ccrerja, Fuxa, Wilfana ln Ziherla. Borbe bodo na vsak način zelo ostre in zanimive, ker bodo Gradčani našim pJavačem nudili močan odpor.
Na programu so naslednje točke: 100 m prosto, 400 m prosto, 100 m hrbtno. 200 m prosto, štafeta 4x200 m prosto, 6kolci in vaterpolo. Izven dvoboja pa bodo Ilirijani nastopili na 100 m prosto, 100 m prsno dame. 100 m prosto dame in 50 m prosto ju-niorji.
Otčin6tvo ie danes opozarjamo na to zanimivo tdkmovanja.
Maribor: Zagorac 22:1
V	nedeljo se je	▼ Maribora re-vanžni teniški dvamateh med ISSK Mariborom ta SK Zagorac iz Krapine, ki se Je končal z izdatno zmago ISSK Maribora.
V	posameznih igrah so bili rezultati naslednji: Albanaže (M)—R. Pažur 6:3. 6:4, inž. Fabijan (M)—R. Pažur 6:4, 6:2, Tončič (M)—Božič 6:0, 6:0. Voglar (M) —Božič 2:6, 6:1, 6:4, Skapin (M)—M. PažuT 6:2, 6:2, Senekovič (M)—R. Miku-lec 6:3, 6:4, Poš (M)—R. Mikulec 6:1, 5:7, 6:3, Kirbiš (M)—št. Mikulec 6:1, 6:1, Mastek (M)—št. Mikulec 6:2, 6:0, Toroš (M)—široki 6:2, 6:2, Škrobar (M) —široki 6:4, 6:1.
Dame posamezno: Bablč (M)—županec 6:1, 6:0, Voglar (M)—župamec 6:1, 6:0, Ausch (M)—Potočnjak 6:3, 6:2, šepec (M)—Potočnjak 6:3, 6:2.
Dame o dvoje: Babič—Voglar : 2upa-nec—Potočnjak 6:3, 6:1.
Gospodje v dvoje: Albaneže—Senekovič : R. PaižuT—št. Pažur 3:6, 6:2, 12:10, škapin—Tončič : R. Pažur—R. Mikulec 6:1, 6:2, inž. Baran—Toroš : št. Mikulec —široki 4:6, 2:6, 6:2, Kirbiš—škrobar : št. Mikulec—široki 6:0, 6:3.
Mešani pari: Babič—Dernovšek (M) : županec—Božič 6:4, 6:1, Voglar—inž. Fabijan (M) : Potočnjak—R. Pažur 6:2, 6:0.
Maribor je torej zmagal z 22 : 1.
Brzotumir SK Sparte
Dne 23. avgusta se je odigral turnir na igrišču Mladike, ki ga je priredil naš najmlajši klub SK Spai ta. Sodelovali so Mladika, Mars, Jadran in prireditelj Sparta.
Glavno darilo si je priborilo moštvo Marsa, dočirn je Sparta odnesla tolažilno darilo in se tako uspešno uveljavila v tekmovanju.
Rezultati; Mare—Mladika 5:0 (2:0), Jadran—Sparta 6:1 (2:0), Sparta^-Mladlka 2:1 (1:0), Mars—JadTan 2:1 (1:1).
Igre so bile odigrane v živahnem tempu, pa je mnogoštevilno občinstvo prišlo na svoj račun.
Proslava Reke
6. in 8. septembra bo SK Reka proslavila na svojem igrišču 10 letnico svojega obstoja. S pridnim delom odbora in igra-čev si je Reka ustvarila lepo pozicijo med ljubljanskimi športnimi klubi. Kljub hudim gospodarskim razmeram, ki ovirajo tudi naš športni pokret, si je klub zgradil lastno igrišče. Posebno zaslugo za
razvoj kjuba trna njegov predsednik g. Zalokar. Poleg igrače v pa je treba omeniti tudi trenerja nogometnega moštva g. Ermana, bivšega igralca Primorja.
Na svojo proslavo bo Reka povabila tri klube, in sicer SK Ljubljano, 2SK Her-mesa in SK Slovana. Poleg prireditelja se bodo imenovana moštva borila za pokal SK Rek«, že Imena povabljenih klubov jamčijo, da bo ta nogometni turnir eden najzanimivnejših, kar smo jih imeli v Ljubljani. Zato ni dvoma, da bo igrišče. Reke ob njenem jubileju polno zasedeno.
Dvoboj Ilirija :
Maraton (Zagreb)
V nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne gostujejo v Ljubljani lahkoatleti zagrebškega Maratona, ki ima v svojih vrstah števil-
ne odlične atlete tako inž. Kalaya, Feigja, žingerlina idr. Ilirijani nastopijo kljub temu, da že dve leti nimajo lastnega igrišča za treninge, dobro pripravljeni ta se obeta močna toda izenačena borba.
Spored je pester in nastopata za vsak klub po dva tekmovalca. Točke štejejo 5 za prvo, 3 za drugo in 1 za tretje mesto, kar bo zahtevalo napora tudi za zadnjega tekmovalca, da pribori vsaj točko. Propagandno so taki dvoboji prav gotovo iz. rednega pomena za dviganje zanimanja z lahkoatletiko. Ker je še vstopnina primerno nizka, atleti pa odlično pripravljeni bo zanimiv dvoboj gottivo >vlekel«, ker pomenja resno ta lepo tekmovanj©.
Službeno h LNP. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20.30 v podsavezni pisarni, Beethovnova 9. Vabljeni vsi novoizvoljeni odborniki gg. dr. Kčstl, Buljevič, dr. Ku-helj, Peric, Vrhovnik, Logar, Jugovec, Malovrh. Stanko, Šetina, Turk, Hartman. Bogdan, Slamič, Soklič, Kern, Dorčec, Kuret, Vrbovec, Kralj.
Sekcija Zbora plavalnih sodnikov. za tekmo Gradec—Ilirija ki Se bo vršila v petek na kopališču Ilirije, se odreja tale Jury: vrhovni sodnik Bradač, starter Kra-maršič, sodniki na cilju Megušar, Pre-zelj, Stegnar, Poesohl. Sodnik na obratu Savo Sancin, Stoperji Seunig, Kogovšek, Jesih, ga Paumgarten, Peva]ek. Vsi navedeni naj bodo na plaval išču v petek ob 19.30.
Zbor lahkoattetBkJh sodnikov. Za Nt-
movanje SK Planine, ki ee vrši v nedeljo 6. in praznik 8. t. m. se odreja tale Jury: vrhovni sodnik Polajnar, vodja tekmovanja Hvale, starter za teke Cerar, starter za mete Trtnik, starter za skoke Cudei-man. Sodniki na cilju ta časomerilci Gor-Janc, Megušar, Polajnar, Hvale in Ker-mavner. Sodniki za meste Wincfisch, Savo Sancin, Vidic ta Kos A. Vsi navedeni naj bodo na igrišču Planine vsakokrat ob 14.30. Opravičila se bodo sprejemala le v izjemnih slučajih v knjigi, ki ee nahaja r kavarni »Evropa«.
Kolesarska podzveza. JugoSkrvanJSco državno kolesarsko prvenstvo »A« skupin©, ki bi se moralo vršiti 6. t. m. na progi Ljubljana—Zagreb, se v zmislu dopisa Saveza iz tehniških razlogov odgodi na 20. september. Start se bo pravočasno Javil po časopisju.
SK Ljubljana. Popoldne ob 17.30 eeja upravnega odbora v klubski pisarni, Beethovnova 9. Na sejo se vabijo vsi novoizvoljeni odborniki inž. Bartl, Sibenik, Je-rala, Fajdiga, Dovar, Kavčič, Breskvar, Buljevič N„ Kralj, dr. Prodan, Kalin D^ inž. Kobi, Zupan M., Bizjak, dr. Meršol.
SK Slavijo. Danes ob 20.30 v restavraciji Marinšefe redna odborova seja.
ZAHVALA
Ob prebridki Izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očka starega aika, brata, svaka strica, gospoda
JOSIPA THUMA
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, Id so nam lajšali težko bol, darovan krasno cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo šefu mašinskega odelenja g. Inž. MUhoferju, šefu kurilnice g. inž. Lavriču, podšefu kurilnice g. inž. Spasenoviču, občinskemu svetniku g. šaleharju, njegovim stanovskim tovarišem, glasbenemu društvu »Sloga« in pevcem. Vsem Bog plačaj!
GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA fe ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da nas Je za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, stari oče in stric, gospod
HERIČ IVAN
CINOVNIK DRŽAVNE ŽELEZNICE V POKOJU.
Pogreb nepozabnega nam dragega bo v sredo, dne 2. septembra 1936, ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče
k Sv. Križu.
Prosi se tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 1. septembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
i
difsfcu patfulfu — ji o man v sli Q ah.
LBJUUUUULHJULi
Vojvoda in Sti-skač sta skočila za avto in pričela naglo streljati na Tomyja. Med bojem se je plazil Ambrož proti postelji.
Tomy je že omahoval, ko se je bližal policijski avto.
70.
Tomy je v bitki v vojvodo čisto pozabil Ambroža, ki je naglo potegnil ponjavo ' ^A s postelje. Hektor je zalajal in skočil.
Copyright »PantUeon« & »Jutro«.
O ».tt. K.n/ Fratum S»nH,n.f. In, . C,Al Br.tiin rrer^l
CENE r	OGLASOM
Po 50 par za bes<- :i.	m vaaJi oglas in enkratno pri-
stojbino Din 3.— zu	'	naslovov plačajo oni, ki iščejo
služb. Najmanj*! /n »•:■;< ■	;!.;atno objavo oglasa Din 12.—. Dopis)
In ženitve se zara< n..;ij< i>j.-i 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglas! se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« TISm 9	« «_
odgovor, priložite V1H >»' V ZnSUnKall
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanfa, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana«
Sluibo dobi:
Beseda 1 Din, davek 3 Din ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Več pečarskih
pomočnikov
dobrih. sprejme tovarna pe-či Anton Kovačič. Izurjeni morajo biti v postavljanja štedilnikov in oblaganju sten.
209i9-l
Natakarico
kvalificirano moč, z nekaj kavcij«, sprejmem takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	30098-1.
Učenko
hčerko trgovske družine dobro vzgojeno, pošteno in delovno, z odlično dovršeno maturo meščanske šole, želim dati v večjo trgovino v uk, kjer bi imela tudi hrano in stanovanje v hiši, po možnosti v. Ljubljani ali vsaj večjem kraju. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod šifro »15-letna«.	20506-44
Frizerko
ijobrc moč, zmožno železne, vodne in trajne ondulacije, sprejme takoj frizerski salon Jakob Kerle. Trbovlje I.	20993-1
Boljše dekle
1 10.000 Din dobi službo. Din mesečno oskrbo. 7% obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«.	20765-1
Zidarskega
preddelavca
samostojnega, spretnega, potrebuje takoj stavbenik Pire. Selenburgova 7.
30978-1
Čevljarskega
pomočnika
ki šivano delo sprejme — Mulej - Kukman. Frančiškanska 8.
20075-1
Brivski pomočnik
pošten in dober delavec, dobi takoj m-esto. Rudolf Zrimšek. litija.
20977-1
Agilna prodajalka
pridna in poštena, dobro iz-vežbana v trgovini z mešanim blagom manufakturo in železnino. dobi takoj mesto. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vestna«.
200.7)-1
Čevljarskega
pomočnika
Ea mešana dela, sprejmem takoj za stalno. Traunik, Trebnje.	20900-1
Prodam
Beseda 1 Din, lavek i Din za šifro ali dajanje Daslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Novost
Obsevalni aparat kvarz Lampe za gospod:- zdrav nike. sanaorije ln privatnike, Nov Izdelek, cena nizka. Elektro Ko!ar, Ljubljana.
20739 6
Apno
belo. prlma kvaU;erte po trebujemo več vagonov za promptno dobavo. — Pismene ponudbe proel mo s konkurenčnimi oe nami na: Publicltas Zagreb, IUca 9. pod »Vapno«.
20456-6
Pridelki
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje, repo
in sarmo prvovrstno po brez konkurenčni ceni vsa-ko množino dobavljam. — Homan. Ljubljana Sv. Pe tra c. 81 tel. 35-39
28(1-33
Dalmatinsko šunko
prvovrstno, garantirano po polnoma zdravo, cele kose prodajam, dokler traja z« loga. Vidovdanska 16.
20997-33
Frizerko
dobro moč. sprejmem takoj ali po dogovoru. — Mihael Godnov. Tržič.
•31014-1
Modistinjo
sprejmem z« takoj. Ponudbe pod »900« na ogl. odd. Jutra.	21006-1
Stroji
Pisalni stroj
v kovčegu, poceni naprodaj. Dvorakova ul. 3/1. — desno.	31008-20
Ključavničarje in železostrugarja
(strojne ključavničarje1) dobre, iščemo. Ponudbe z referencami je poslati n3 Metalno a. d., Celje.
31027-1
Natakarico
solidno in pošteno, sprejme takoj restavracija Ma-rinšek. Prečna ulica 6.
21004-1
Službe išče
Vsaka beseda 00 par; davek 3 Din. ta dajanje Itaslova 5 Din, najmanjši tnesek IS Din.
Kuharica
vešča prvovrstne gostilniške in privatne kuhe in samostojnega vodstva, želi mesto večjega obsega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izven Ljubljane«.
20973-2
933BEM
Beseda 1 Din, davvk 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
in šivalne Btroje, po najnižjih cenah, najboljših tovarn, dobite sa-mo v NOVI TRGOVINI, Tyrševa 36. — Vel-esej-em paviljon H, zunaj.	211003-11
Damsko kolo
dobre damske znamke — ugodno prodam. Dvorakova ul. 3/1., levo.
21007-11
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Filatelisti!
Krasno zbirko znamk prodam. Maribor, Tvorniška 4T. d-esno.
21003-39
Vdova
Išče službe. Gre v pomoč gospodinji ali kaj primernega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20964-2
(foiettct
Eleseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Učenko
a predpisano izobrazbo in inanjem nemščine. iščem v\ boljšo delikatesno trgovino. Ponudbe pod >Deli-katesa« na ogl. odd. Jutra.
30994-44
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vsako količino
znamk
kralja Aleksandra, s črnim okvirom ic komemorativne »Tesla« kupimo. Plača najbolje »Filatelija«, Beograd, GunduliJev Venac 21.
20903-7
Izgubljeno
Besoda 1 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Copata
krasno vezena, se je izgubila od Cankarjevega nabrežja do franč. cerkve. — Pošten najditelj naj jo odda na Cankarjev, nabr. 3/1.
21018-38
faTrreii
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vrednostne papirje kupuj in prodaja najbolje
Al. Planinšek
ag. Dančnih kredit, pošlo? Ljubljana, Beethovnova nI štev. 14/L
21-4-16
Obrt
Beseda t Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova n Din Najmanjši znesek 17 Din.
Obrtni list
za strojno pletenje, vza mem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ra bim takoj«.
30906-30
Lokali
3eseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovina
na najprometnejši točki, v mestu, se pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji takoj odda. Zadostuje tudi samo sigurna garancija. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Odpotovanje«.
20986-19
Trgovino
mešanega blaga, vpeljano event. s stanovanjem, oddam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzem takoj«.
21020JS
Trgovino
gostilno, buffet ali kaj slič nega, vzamem takoj v na jem. Ponudbe na podnižni co Jutra Celje pod značko »Sigurnost«.
21029-19
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posestvo
blizu Maribora
približno 40 oralov, Bta novanjska ln gospodarska poslopja, njive, polja, pašniki, travniki gozd, ob železnici, ugod no naprodaj. Naslov i vseh poslovalnicah Ju tra.	20610-20
Hiša v Kamniku
enonadlstropna, 5-stano-vanjska, naprodaj. Informacije daje Janko Josip, urar v Kamniku 20609 20
Parcelo
v Šiški, ob glavni cesti, prodam zelo ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pred mitnico«.
30976-20
Posestvo
pol ure od Celja, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21036-20
Posestvo
na lepi leg*i v Savinjski dolini, 30 minut od postaje, obstoječe iz sadonosnika. gozda in njiv, obdelanih s hmeljem dalje gospodarskih poslopij z zidanimi prostornimi hišami, zidanim hlevom in kozolcem, naprodaj. Naslov v vseh po-lo-valnicah Jutra.
31038-20
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
kabinetom in trisobno stanovanje oddam takoj v Riharjevi ulici 6.
20961-21
Dvosob. stanovanje
solnčno. oddam za oktober mirni, m.iločlanski družini Dravski ulici 11 blizu Bežigrajske šole.
20963-31
Trisobno stanovanje
komfortno oddam takoj boljši stranki. Levstikova ul. 4.	20973-31
Trisobno stanovanje
renovirano, nasproti opere oddam oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 30991-31
Dijakinjo
sprejme nemška drnžina v vso dobro oskrbo, k hčerki maturantinji. Linkitz. Beethovnova ul. 13/4.
21009-32
Dvosob. stanovanje
oddam 1. oktobra v Rožni dolini V/l9.
210112-31
Stanovanja
Beseda i Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n
Enosob. stanovanje
iščem v Šiški za oktober ali november. Ponudbe na oo-l. odd. Jutra pod »Državni«.	20981-31«
Dijaike sobe
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
2 dijaka (in ji)
sprejmem. Krasna olnčna soba, kopalnica, centralna kurjava, vrt, nemška kon verzaeija. Vestno nadzor 9tvo. prvovrstna oskrba. — Bližina Trg. akademije in srednje tehnike. — Mirje Verstovškova 27.
20982-32
Tri dijake
sprejmem v bližini srednje tehnične šole v lepe »ob na stanovanje, tudi z vso oskrbo. Svetič. Gerbičeva št. 7.	20909-32
2 dijaka
sprejmemo v vso oskrbo 5 minut do obrtne šole 10 do realke. Naslov v vseh posl. Jutra.
200684-32
K sinu odličnjaku
četrtošolcu, sprejmem niž ješolca. Kopalnica, klavir, center mesta nadzorstvo pri učenju. Naslov v vsel poslovalnicah Jutra.
21022-3?
1—2 dijaka
sprejmem. 5 minut od II drž. gimnazije. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
31021-22
Dva dijaka
sprejmem v dobro oskrbo Cena ugodna. Poljanska c ISTI, levo.
21000
Dva dijaka
sprejmem k sinu visoko šolcu v zračno, solnčno sobo v bližini vseh gimna zij. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
20974-26
2—3 dijake
sprejmem v vso oskrbo v bližini trgovske akademije realke in obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20068-22
Dvema dijakoma
(dijakinjama) oddam lepo sobo, event. s hrano, na Gosposvetski cesti.
20970-32
1 ali 2 dijaka
sprejmem na stanovanje v neposredni bližini klasične gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20958-23
Dva dijaka
prejme uradniška družina v popolno oskrbo. Cesta 29. oktobra fRimska c.) 9, pritličje, desno, vrata 1.
209SS-32
Dva dijaka
nižješolca, sprejmem v po-lolno oskrbo s souporabo clavirja in nadzor, pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20987-33
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20983-22
Profesor
išče k prvošolen v prijazen dom z vestno oskrbo dobrega tovariša. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21005-22
Mlajšega dijaka
sprejmem v dobro oskrbo v bližini dri. gimnazije k sinu četrtošolcu odličnjaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21010-212
2 dijaka (in ji)
sprejmem v lepo zračno sobo s kopalnico in dobro domačo hrano. Kovačič. Tržaška c. 6. Ljubljana.
31011-22
Dva dijaka
sprejmem v	popolno oskrbo, 500 Din	po osebi. Maribor. Stolna ulica l/I, _ vrata 2.	21031-22
Sobo
oddam boljšemu gospodu v Gledališki 12. pritličje, levo.
31016-23
Dva dijaka
sprejmem v solnčno sobo 1 dobro domačo hrano in strogim nadzorstvom, nasproti drame. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31004-33
Novoopremljeno
sobo
v novi hiši sredi mesta, s posebnim vhodom, oddam takoj solidnemu gospoda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31002-23
Lepo sobo
za 2 osebi oddam v strogem centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31003-33
IJlllMIl' T' S'
Beseda 1 Din, davek 3 Din '.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Mesečno sobo
separiran vhod, oddam Knafljevi ulici 1)3/11.
20950-33
Sobo
lepo in čisto, oddam. Mi-kloši6eva 15/IV. levo.
20914-23
Opremljeno sobo
s hrano in stanovanjem oddam eni ali dvema osebama, event .dijakoma. Poljanska cesta 13.
21017-33
Udobno sobo
opremljeno, v centru, mirno in čisto, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21019-23
Opremljeno sobo
lepo, v strogem centru, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20996-23
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom, takoj idilam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21001-33
Opremljeno sobo
< posebnim vhodom oddam. Vrhovčeva nI. 9/1, lesno.	30999-23
Opremljeno sobo
strogo »eparirano. oddam v centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30966-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, tik Tabora, oddam. Vrhovčeva ul. 9/1, visokopritličje, levo.
30967-33
V separiran o sobo
sprejmem 3 osebi, na željo dam tudi hrano. Ogled od 9.—1. nre popoldne. — Sv. Petra cesta 62/1.
310:6-23
Opremljeno sobo
solnčno, oddam takoj ali 15. gospodu ali solidnim gospodičnam. Kolodvorska ulica 38/11.
2P990-21
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, 'ddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21033-23
Sobe iste
Beseda 1 Din, lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Opremljeno sobo
nevezano, s posebnim vhodom, išče starejši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu sv. Jožefa«.
2O992-20a
Vsaka beseda	3 Dn;
lavek S Din, u	Šifro ali
lajanje naslova	S Din.
najmanjši znesek	20 Din
Iskreno prijateljstvo
želim 1 boljšo <rosr>odi*nn. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Karakter«.	31030-24
Razno
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje "lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za šolane
vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite
poceni pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
Kdor pošlje
10 Din v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za 3liko ali fotografijo.
D. STUCIN,
tovarna ogledal, Maribor.
Za poletje in vroče dneve
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 n za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno.
»K O S M O S«, raz-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvof-akova cesta št. 1.
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
LIKER SPECIALITETA
VVALDMEISTER
Privoščite si en kozarček na ve'.esejmu zunanji PAVILJON E, št. 510 pri reležganjarni ZA-JC FRANC.
Ploščice za štedilnike
in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje
»MATERIAL"
LJUBLJANA,
Tjrševa 36, tel. 27-16
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz F ruške gore,
Sreinski Kariovci — Gostilničarji nudite ro špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i naprej ga razpošilja: B. Marinkov. Sremski Carlovci. Fruška gora
. 1	y, ii\v, , <_
OCdcr oglašuje ta
napreduie i

Din	500.000	s	srečko štev.	56.143
Din	400.000	«	« «	86.606
Din	200.000	«	< «	79.626
Din	200.000	«	« «	85.496
Din	100.000	«	« «	17.909
Din	100.000	«	« «	45.645
Din	100.000	<	< «	56.208
Din	100.000	«	€ «	45.692
so zadele tudi tokrat pri nas prodane srečke.
Naslednje žrebanje I. razreda 33« kola: 13« in 14« oktobra 1936«
Strogo solidna postrežba.
Glavna kolektiira drž. razredne loterije
H. REin m DRUG,
ZAGREB
Gajeva S	Hica IS
re JU.
le Davorin Ravljen. — tedaj® es konzorcij »Jutra« AdoU ftihnlkat. - 6a Narodno tiskarno d. d kot	RVanc lezeriek. — 7« tamrstal del *» odgovoren Alojs N<roX — Vsi t Ljubljani