Ta preprosta ideja - da bo prihodnost drugačna - je nekoč naredila znan- stveno fantastiko nesprejemljivo za večino ljudi. Ljudje, s katerimi sem rasel, niso hoteli verjeti, da se svet spreminja, da se sploh lahko spre- meni. Večina odraslih ljudi je še danes takšna in večina literature zanje je napisana (...) s predpostavko, (a) da tehnološke spremembe ni; (b) če že je, potem gotovo ni pomembna; (c) če je pomembna, potem je nesmiselna in grozljiva. Damon Knight Шшт y Ш ШШШш^Ш Fantazija ontologija znanstvene fantastike uredila Žiga Leshoušeh in Samo Resnih Časopis za kritiko znanosti, št. 3,4/90 (128,129) uredniku Dušanu Kralju, 1928-1989 CIP - katalogizacija v knjigi Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 82 (100)- 312.9 FANTAZIJA: antologija znanstvene fantastike uredila Žiga Leskovšek in Samo Resnik Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, 1990 (Časopis za kritiko znanosti, št. 3,4/90 - 128,129) 1. Leskovšek, Žiga 2. Resnik, Samo 18429184 KAZALO Žiga Leskovšek: Predgovor......................................................................................................................................................2 Vonda Mclntyre: Tanatos............................................................................................................................................................4 Robert Silverberg: Sončili ples............................................................................................................................................11 Samo Resni k: Bojevniki............................................................................................................................................................22 Joanna Russ: Ko se spremeni..............................................................................................................................................36 Ursula K. Le Guin: listi, ki odidejo iz Ome lasa..................................................................................43 Clive James: Veliki brat ima žal zamudo......................................................................................................49 Veseljko V. Simonovič: Kdaj je pa kak krožnik letel ?................................................................53 Vesel ¡ko V. Simonovič: Ni reklo "cvrrrrc"!..........................................................................................................58 Veseljko V. Simonovič: 000-00H00-000 ....................................................................................................62 (zgodbice iz serije Prdejske paralelne paranormalije) Bob Leman: Okno..................................................................................................................................................................................66 Brian Aldiss: Psiklop........................................................................................................................................................................81 Michael Shaara: Čudodelnik..................................................................................................................................................89 Vid Pečjak: Božanske igre....................................................................................................................................................96 Miha Remec: Oromidska podoba..................................................................................................................................101 esej: Žiga Leskovšek: Virgil Pinlay............................................................................................................................106 esej: Philip K. Dick: Trgovina s pasjo hrano................................................................................................112 esej: Duncan Lunan: Politiko preživetja..............................................................................................................122 E.C.Tubb: [vane........................................................................................................................................................................................139 esej: Cari Sagan: Eksperimenti v utopijah........................................................................................................146 John Varley: Enokonočje............................................................................................................................................................150 Samo Resnik: Spremna beseda........................................................................................................................................184 _2_PREDGOVOR_ Znanstvena fantastika se je razvila kot literarni odziv na vse hitrejše družbene spremembe in se razmahnila predvsem s pomočjo pisane besede. Njene temelje je torej postavila knjiga, sodobna Z F knjiga pa je v Sloveniji postala prava redkost. Knjižne založbe s svojimi programi vse bolj zaostajajo tako za sodobnimi literarnimi tokovi kot za potrebami bralstva, ki je zato prisiljeno posegati po izdajah neslovenskih založnikov. Pri večini izdanih del se zrcalita naravnost neverjetna nedomiselnost in neznanje uredniškega kadra, ki pogosto nima začrtanih niti najosnovnejših smernic izdajateljske dejavnosti, ali pa so te tako arhaične in okostenele, da bodo prej ali slej pripeljale do ukinitve programov. Slovenske založbe tako do onemoglosti izdajajo takoimenovane klasike fantastike in ponatiskujejo pri nas že večkrat objavljena dela. Pri tem gre za očitno podcenjevanje bralcev, urednike pa seveda veseli, da se je tudi njim poznana kritika že izrekla o avtorjih, katerih dela so časovno odmaknjena tudi po več desetletij, in tako avtorjem kot njihovim delom podelila nekakšno legitimnost, nestrokovno sestavljene programe pa prikladno obvarovala pred kritičnimi ocenami. Kadar se na knjižnih policah znajde tudi kaj boljšega, morda celo mlajšega od dvajsetih let, potem je to praviloma rezultat zavzetosti zunanjih sodelavcev, ki so običajno predlagatelji, recenzenti ali celo prevajalci takih del. Žal pač velja, da je za uspešno obliko vanje knjižnega programa potrebno poznavanje tako avtorjev kot njihovih del. I/se premalo je, če je urednik slišal, da nekega avtorja kritika visoko ceni ali da je v Ameriki priljubljen pri bralcih. Poznati bi moral ves njegov literarni opus in temeljito premisliti, katero delo je dejansko najprimernejše za prevod. No, pri nas je zaradi uredniške nestrokovnosti in pomanjkljivega poznavanja tokov sodobne ZFrado prihajalo do tega, da so bili pomembni in priznani avtorji predstavljeni z manj pomembnimi deli, obenem pa so izhajala dela obrobnih avtorje v, katerih vpliv na razvoj ZF je zanemarljiv. Za koliko resnično dobrih piscev in temeljnih ZF del ni slovenski bralec znanstvene fantastike še nikoli slišal, pa raje ne bi govoril. Pri nas se je oblikovala še ena oblika t. i. uredniškega parazitizma. Razmere, ki so značilne zaZFurednikovanjeprinas, so nujno privedle do tega, da so založbe začele v svoje programe uvrščati dela, ki so bila že objavljena v srbohrvaškem jeziku, in s katerimi so se uredniki uspeli tudi seznaniti. Primeri, ko bi bilo določeno knjigo zaradi literarne vrednosti potrebno prevesti tudi v slovenski jezik, so bili pri tem bolj izjema kot pravilo. Da bo mera polna, povejmo še, da je znan celo primer, ko je prevajalec na urednikovo zahtevo skrajšal roman za celo tretjino. Boleče je gledati, kako se v svoji neumnosti sami delamo še revnejše in manjše, kot smo že itak. Tako ni čudno, da ZF životari na obrobju slovenske kulturne zavesti. Razumljivo je tudi, da ima takšen položaj svoje posledice tudi za razvoj in vztrajnost slovenskih avtorjev. Tako se _PREDGOVOR_3 za ZF danes v Sloveniji zanima manj bralcev kot pred leti, pa še ti jo večinoma prebirajo v tujem jeziku. Slabokrvni uvoz tujih knjig pa duši še to obliko prisotnosti tovrstne literature v našem kulturnem prostoru. Čeprav je nespretno založniško mrtvilo nedvomno opravilo veliko delo, pa pripada dobršen delež zaslug za ta borni položaj tudi raznim društvom za ZF. Ta društveca se niso nikoli do volj vključevala v ustvarjalne tokove, niso spodbujala množičnosti in ustvarjalnosti članstva. Obstajala so nekako sama zaradi sebe in počasi so izgubila celo družabni in informativni smisel, besedo v njih pa so bolj in boljprevzemali ljudje, ki so si ob pomanjkanju ustvarjalnih in organizacijskih sposobnosti tešili slo po priznanju z gradnjo fiktivne pomembnosti. Tako so društva počasi razpadla (njihov labodji spev je bil festival Fantazija v Cankarjevem domu davnega leta 1983). Antologija Fantazija je odgovor na željo, da bi se na trgu končno spet pojavila dobra ZF knjiga. Predhodnik Fantazije je almanah Terra izpred dveh let (izšel je v samozaložbi), prednjim so bili ZF Problemi iz leta 1983 in Kondorjeva antologija Prodajalna svetov, pred njimi pa *rdeča knjižica" Sekcije za spekulativno umetnost Od Bradburyja do Vonnenguta iz konca 70. let. Iz let prej se še spominjamo čudovitih antologij Alojza Kodreta - knjig Srečni planet in Romanje na Zemljo, ki ju je pred dvema desetletjema izdala 775. Izdajanje kratke proze zahteva še več poznavanja literarnih opusov posameznih avtorjev - in končno vsega spektra kratke ZF proze. Zato ne preseneča, da je prevajanje tovrstnih tekstov skoraj v celoti odvisno od posameznih poznavalcev ZF žanra. Njim gre zasluga, da se v našem kulturnem prostoru pojavljajo nova imena in predstavljajo sodobnejši tokovi znanstvene fantastike. Malodane vse, kar je bilo na tem področju dosedaj narejenega, sem pa štejemo tudi institucionalizirane založbe, je bil rezultat znanja zunajih sodelavcev, zato tudi ne preseneča, da knjižne zbirke krajših ZF tekst o v lahko preštejemo malone na prste ene same roke. Naivno bi bilo pričakovati, da bodo uredniki, ki niso kos niti temu, da bi iz obilja dobrih sodobnih ZF romanov oblikovali knjižni program, uredili in izdali zbirko kratke ZF proze. Praznino, ki tako zija v slovenskih založniških programih, bo le težko zapolniti. Potrebovali bi deset Fantazij, ne le eno. Žigci La±>l-fo\3