Leto Vi., štev. 251
Ljubljana, četrtek 29. oktobra 1S2&
rostnma pavianrana.
Cena 2 Din
ca Ithaj« ob 4. ijutr»|. b>
Stane mesečno Dm »S —i ** tno> semetvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
žlrv. 16/1. — Telefon Sit* jt. Nočna redakcija: od to. ure naprej v Knatlovi ul. 6t. g/L — Telefon St. 34.
Jštr	
mM	■
	
Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko
UpravniJtvo: Ljubljana, PreSernova ulica it. 54. — Telefon št. 36.
foseratn! oddelek 1 Ljubljana, PreSernova ulica it. 4. — Telefon it. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poStnem Cek.zavodu : Liub-Ijana St. 11 84J - Praha čislo 78.180, Wien, Nr. 105.241.
Ljubljana, 28. oktobra.
Včerajšnji »Slovenec* znova dokazuje. kako kratkovidna, nepremišljena in sesposobr3 je politika SLS. Na uvodnem mestn priobčuje članek o »brezplodnem režimu, v katerem dokazuje, ^akai vlada RR klerikalcem ni všeč.
Iz članka se d3 razbrati, di bi bil režim RR tisti trenutek od SLS spoštovan fn visoko cenjen, čim bi ponudil ministrske fotelie tudi dr. Korošcu in Jijegovlm tovarišem. Neglede na to pa čitamo v »Slovencu* dragneeno priznanje. kako ooer^š^o je špekulirala klerikalna politika ob padcu režima PP. <Siovenec» pravi, da 'e takrat napočil dan. ko se te »vsa Slovenija globoko Vdahnila« da je takrat vladalo velikansko veselje: kaiti »vsak je pričako-val po grenki pijači, ki nam jo je točila nroslula PP - vlada, vsaj majhen košček sladkorja, da pride svet zopet k sebi.» Škofov list pravi nato. da so se .zmotili preveliki optimisti tudi to pof.s
Ni dvoma, da ni bilo klerikalno veselje ob padcu režima PP nič drugega kot škodnželmost zlasti slovenskim demokratom. Ta grda strast je šla pri klerikalcih tako daleč, da jim ie b:la 'iubška srbsko - hrvatska vlada brez Slovenca kot pa s Slovencem, liubši režim brez Slovencev, kakor pa z aktivnim sodetavaniem Slovencev. Pred nad eem PP - vlade se ie pri klerikalcih v irugi obliki ponavltala ni;hova politika :zza časa Markovega protokola, ko je dr Korošec zahteva! in forsiral homogeni radikalskl režim, samo da ne bi prišli v vlado slovenski demokrati.
Politični dogodki vseh sedem let naše nove države, ne izvzemši današnje, dokazujejo pogrešnost te klerikalne polivke. ki sama ugania nanram Beogradu lasi vri o rezistenco ir> aktivni odpor ter z brezvestnostio in brezglavostio sebi onemogoča v naši centrali politične nspehe. druge oa sistematično rine oroč ?>d sodelovania na državni upravi. Ve-'ik de! tega kar danes tare in tlači Slovence. Ima svoi izvor v tei klerikalni ■oolitik? In če se katerikoli Slovenec čez karkoli pritožule. nai se zaveda, da ic vodstvo SLS glavni krivec vsega gorja. Sedaj ceh stebri SLS priznavaj;-), da bi bilo za Slovenijo vendarle boliš?, ako bi tudi v vladi RR imela kakega reorezentants in zagovornika.
Politika SLS je ner*obošl'iva in nepopravljiva. Ali j« temu vzrok popolna :iezrelbsf aH pokvarienost. tega danes ne bomo oreiskovali. Naiboliša lastnost dobre politike je. da zna izrabiti v dosego uspehov ugodne in nrave trenutke. Kdor tega ne zna. ni politik in on mora biti v političnem boju t<-oen, ra nai stoje za njim še take armade, kakor ie na drugi strani gotovo da snreten in sposoben politik tudi s formalno močjo lahko ob primernem trenutku dosega nenavadno ve!'ke uspehe V dobri noli-*.iki n^daio odločitve na podlaeri dobro nremišlienega nnčrta ir» prevdarka kon-;ekvenc. Pri SLS so padale vse odločitve zadmih sedem let kakor pri starih ženicah, ki so stavile v ioteriio. Skopaš vedno 90 klerikalci naknadno soočali. da so zagreš;li neumnost. Tako e bilo s ktiltikom. tako s svoiečasnn •kcijo radi bolnic v Livhljani. tako rad; delavskega davka, tako z Markovim rjTtoto^olom in tako ?e tudi danes. Dr. Korošec m nipgovi tovariši so v politični areni neprestano n^imani za »do!-rmo nosa» za drugimi. Zato vedno ori klerikalcih rnznčarania. zato dfbakli k!e -ikalne t»olitike. zato rti vseh krrncih in kraiih Slovpn'io toliko politične i i gospodarske škr«le.
Dokler so vladali v SLS možje, kakor dr. Jtrek. dr. Šusteršič. dr. Larrtpe. povše. ?itn;k itd., se ie nam nsnredn'3-kom sicer slabše godilo. a SLS ie mn-"la pokazati venda-!e na usoehe. ki so presegali samoklerikafne interese. Danes dr. Korošec niti interesov svoie stranke ni več soosoben čuvati Iti čud-'o ni. č<* trm i? lastni di'f>ovn' b^at na zboru duhovščine llublian^ke 5kv>fi»o oči 's!, da SLS niti za plače duhovščina ri n'česar storil* !n dosegla ter ored 3e!ok".->no duhovščino ugotovil, da ie vir Čeriav tudi za duhovnike več stori!. kakor na dr. Korošec in piegova stranka.
Vko piše «Slovenec» o br^zolodnem režimu, le to nesem. ki io zvižea že sejem let. 3 rd r»ie mhfe dn>gi nima užitka kot kolovodie SLS Breznlodna ie oredvsem politika dr. Korošca in kdor dela tako politiko, nima nrav'ce. očita*! breznlodnost drugemu, pa naj je to že kdorkoli.
Kralj v Zagrebu
Beograd. 2?. oktobra, p. N'ocoj ob 23. je iralj »odpotoval iz Beogrsda v Zagreb. kae "rx>r dospe jutri zjutraj po 9. uri. V Zagre« 5>u na Izrecno kraljevo želio ne bo nobene« sprejema. Kralj si v Zagrebu ogleda kul» furno*h'storičr»o razstavo.
Zagreb, 28. oktobra, n. Nocoj bi Stjepan Xadič imel odpotovati v Beograd. Ko pa je zvedel, da prihaja kralj v Zagreb, ie v zad« njem momentu svoje potovanje odgodii
Vesti o razsfneniii vladine koaliclfe
Včerajšnja avdijenca Ljube Davldoviča. — V rekonstruirani kabinet naj bi vstopili Slovenci in davidovičevci. — Klerikalci bi
bili izključeni.
Beograd. 28. oktobra, n. Dopoldanska seja Narodne skupščine, na kateri je minister Ninčič podal izjave o bolgarsko - grškem konfliktu, je izzvala živahen interes najširše javnosti. Jzjn-ve g. Ninčiča so se držale sicer v zelo rezerviranih mejah a vendar se opaža prikrita kritika grškega postopanja. Tembolj na se beleži dejstvo, da je celokupna Narodna skupščina ortentatlv-no odobravala Bolgariji prijazne besede opozicijonainega ooslanca d rja. An-gjelinoviča, ki je dobro naglasil dolžnosti slovanske solidarnosti.
Popoldne se je mnogo in na zelo senzacijonalen način komentirala avdi-ienca Liube Davidoviča ori kralju. G. Davidovič je izroči! vladarju spomenico o nasilnostih režima a zatrjuje se. da je v zvezi z novimi kombinacijami za razširjenje koalicije. Raznašajo se govorice o možnosti vstopa davidovi-
čtvcev v vlado. S tem v zvezi se ra-
rekonstrukciji vlade slovenskih strank.
čuna. da bo pri pozvana tudi ena Koroščeva stranka to ne bo. ker ste obe vladni skupini odločen, da kleri-kalizmu ne daste rove prilike za oja-čenje na račun države. Kombinacije o obširni rekonstrukciji kabineta, ki bi na bila aktualna šel? okrog Božiča, se spravljaio v zvezo z nameravanim kronanjem kralja, ki sicer v ustavoprav-nem oziru ni važno, ker naša ustava kronanja sploh ne pozna, pač pa bi pomenilo triumfalno manifestacijo narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Koliko imajo vse *e govorice resne podlasre in koliko so aktualne, se ne da ugotoviti. Vsekakor je interesantno zabeležiti tudi verzijo, da je bilo v vseh teh problemih govo.ra tudi na današnji seji ministrskega sveta.
Važna šefa ministrskega sveta
Razprava o zunanjepolitičnih vprašanjih. — Nov; krediti. Povišanje msksima za vlo£e v poštni hranilnici.
Beograd. 28. oktobra, p. Danes popoldne je Smel ministrski svet svojo sejo, na kateri Je, kakor se zdi, sklepal o važnih notranjih ta zunanjih političnih vprašanjih. O vsem tem ministri po seji novinarjem niso hoteli dati nobene izjave. Samo toliko je znano, da je ministrski svet razpravlja! tudi o zakonu o centralni upravi, ki predvideva redukcijo ministrstev na 12 odnos-no 14. V kratkem bo ministrski svet razpravljal o obrtn-ii kreditih ter o trgovinski pogodbi z Avstrijo fc o konvencijah z Italijo.
Poštnemu ministru je bil odobren naknadni kredit 550.000 Din za dograditev zagrebškega poštnega ravnateljstva. Odobrenih je tudi 80,000 Din za turistično razstavo v
Gremblu ter 850 000 D:n za bolnico v Ni-šu. Sprejet je bil pravilnik, po katerem se reducira izdajanje tobaka za reprezentaci-jo na polovico. Dosedaj se ie v ta namen potrošilo 12 milijonov. Minister saohračaja Radojevič je poroča! o železniških nabavah na račun reparacij. Minister pošte in brzoiava je bi! pooblaščen, da predloži Narodni skupščini v ratifikacijo konvencije, sklenjene na kongresu svetovne poštne zveze v Stockholmu. Istotako je bil pooblaščen za predložitev zakona, po katerem bo Poštna hranilnica mesto dosedanjih najvišjih vlog od 5000 Din smela sprejemati vloge do 25.000 Din in bo imela vlada pravico dvigniti ta maksimum do 50,000 Din.
o grško-bolgarskeni konfliktu
Dostojno držanje In miroljubnost naše države. — Simpatije-Narodne skupščine so sa strarJ slovanske Bolgarije,
Beograd, 27. oktobra, p. V Narodni skupščini je danes ob veliki pozornosti poslancev in polnih diplomatskih lož odgovarjal zunanji minister Ninčič na vprašanje posl. Angjelinoviča, kai je naša viada storila, da se prepreči na-daljni oboroženi konflikt med Grško in Bolgarijo, da se obvaruje mir na Balkanu in da se zaščitijo interesi naše države.
Minister Ninčič je najprej podal pregled dogodkov do sestanka Sveta Zveze narodov dne 24. t. m. ter ie izjavil: Spor. ki ie nastal med dvema sosednima državama balkanskega polotoka, ie neprijetno dirnil vlado kraljevine SHS. Poročila, ki .iih je vlada prejela o tem sporu, so bila protislovna, zato je vlada sklenila, da zavzame položaj nevtralnega opazovalca. Naše intervencije ni zahtevala nobena interesiranih strank in bi naše vmešavanje izzvalo nezadovoljstvo ene ali druge stranke. Za*o nismo ukrenili niti proti Grški niti proti Bolgarski posebnih odredb in tudi nismo storili nlkaklh korakov, s katerimi b? zahtevali, da grške čete zapusfe Bo!garfko. ker b! taka zahteva pome-njala, da stopamo v volno proti Grčiji.
Ml ne mislimo, da je ta spor zavze! tako resno ob!;ko. da bi lahko spravil v nevarnost teritoriialni status quo na baP-anskem polotok«. Če bi se pn to prof? našem;; pričakovanju vendarle zgod!!o. ho naša država 7. o7?rom na svo'e dolfnosti kot članica Zveze narodov in še bol' kot sosedna država, če bi bil? njen? Interes? ogro*^:?", ravnin po!o?ai'.i odgovarjaloee sta?"šče in nato u&ren"Ja vse rotrebne mere,
Stvari so danes še v toku. PcMno komnetenco za nresojo grško-bol^ar-skega spora ie Društvo narodov. Dokler Društvo narodov ne orouči te zadeve in ne spre;me končnih sk'enov, moramo vztraiaH. da ostanejo š? n:;-dn!'e tteprlsfranski opazovalci. V interesu nas vseh ie. da se ta soor čir^nre.ie likvidira in vznostavi mir na Bn'koou.
Kon^po ie rtmanji m:n'ster podčrtava! težavni no'oža.i na balkanskem polotoku iziavlia;oč:
Težko ?e ohran?fl m?r na Balkami. Te^fro ?e za nns, da no 5"»<nib*pio nofcrvnosf?, ko v sos^r^ r?-"iv? o*-sto!a or«r»t»?zac'?a. Ul fn?a IzHb-čnn c?H. cla
poš'!ia na nj»ge o-rem!'s čete. k? mirno ln deloven prp^valsH-o. To s<? godi že 5r leta. N.*?- •nl-o';"bnosti n? smatrati ?a tšo slabost. F^čcno vse «'kren't? za o^-an'tev trirv. ?a'o 7n. fcfevamn od «vp"'n sosedov, da bodo hid? on' navdahni"^ r ?s!jo po dobrih in nni^tef^kili
končno ?ze?ne <ri"T?o, >'a ?e bal-VotsIc! "olotolr	konH"'tr>v
In voln:v! nesreč. Pr?čak«*em" br.*'šo bo^^čnost. da v	frjp-iiroi-jpTiri rvri-
noš?'e enkrat prinesemo ^omir?"'-vosti in vzajemnega spoštovanja, za
kar sc nam dale velesile, ki so sklenile sporazum v Locarnu. tako lep vzgled.«
(Burno odobravanaje.)
Pos!. dr. Angjslinovič je izdavil, da se v splošnem zadovoljuje z odgovorom ministra Ninčiča. Ostro je obsodiš postopanje Gršlte. k! .le napadia raz-oroženo Bolgarsko fn vdrla v nieno ozemlje ter tako kršila suverenost Bolgarske. Gršks vodi sistematično proti-slovansko poIUiko na Balkanu. Mi smo nasprotniki današniega bolgarskega režima. a smo prijatelji bolgarskega naroda in ne nozabimo, da je Bolgarija slovanska država. Trdno upamo, da oride do trajnega bratskega zbližanja jugoslovenskega in bolgarskega naroda, čim bo padla glavna ovira, nesrečna bugaraška pronaganda in komitska akcija v Južni Srbiji. (Živahno odobravanje na vseh straneh.)
Po tej izjavi je zbornica prešla na dnevni red: nadalievanie razprave o invalidskem zakonu. Govori! je posl. dr. Bazala (brv. feder ) nakar je bila seja ob 13. zaključena. Prihodnja seia jutri ob 10.
Proti italijanskemu izzivanja v Dalmaciji
Vprašanje posl. Grisos:cna zunanjemu ministru.
Beograd, 28. oktobra, n. Poslanec SDS dr. Grisogono je stavil ministru za zunanje stvari vprašan'e, ki se glasi: V času. ko sta krali in kraljica potovala po Dalmaclii. se je v zadrskem selu Bohanjcu. ki je z rapallsko pogodbo pripadlo itallii, vršila svečanost o prilik: otvoritve vodovoda. Prisotna je bila pri tem visoka osebnost iz ItalP.T ■ kega kraljevskega doma. Na tej slavnosti je repre-zentant italijanske vlade, zadrski načelnik imel govor, v katerem Je rekel, da je vsa Dalmacija italijanska ter da jo Italija mora osvoboditi, četudi s silo. Ne vem kake korake ste, g. minister storili povodom tega incidenta. Par tednov po tem pa čitam v vseh novinah, da je fašistovska organizacij irrela v Zadru svoie letno zborovanje, na katero so prišli delegat! iz vse Italije in vrhovni direktori.i Italiiansklh fašistov. Ta pa 'e izrekel, da je Dalmaciia nroblem fašistov ln da Dalmacija ni defmitivno prepuščena naši državi, temveč da so oni sarro formalno na to pristali, dalje da bo že prišel dan. ko bodo prikorakale fašlstovske legije v §i-benik, Split. Dubrovnik In Kotor, da tam razvijejo italijansko zastavo.
Uso'am si staviti vprašanje 1) AH ste bili obveščeni o vseh teh slnčaiih izzivanja v ne posredni bližini naše meje? 2.) Kakšne korake ste storili, ali nameravate storiti, da se ne ponove taki incidenti, v katerih se italijanska vlada in službene osebe pri manife-stacPah države 'obnašajo tako. da to ni v skladu s paktom nrijatcljstva med našo državo in kraljevino Italijo. Prosim, da mi r.a to vprašanje daste odgovor ustna
Painlevč sestavlja novo vlado
Predsednik Doumerg*ue je ponudil sestavo vlade zopst Painle-veju, ki je mandat po kratkem premisleku sprejel.
Pariz, 2S. oktobra, s. Predsednik republike Doumergue je poklica! v avdi-jenco Painlevčja, s katerim se je razgo-varjal o sestavi nove vlade. Po razgovoru s predsednikom republike je Pain-leve izjavil novinarjem, da bo ponovno poročal predsedniku o vladni krizi. Pristavil ie, da mu bo naibrže poverjen mandat za sestavo vlade, da pa na to ponudbo ne bo mogel takoj odgovoriti.
Kakor poroča »Journal*, je Herriot nazirania. da mora Painlev^ sestaviti novo vlado, dočim hoče Painlevč prevzeti to nalogo le. ako prej Herriot poskusi svojo srečo. Posvetovanja pri predsedniku Dcumergueu so se končala ob 1. popoldne.
Pariz. 28. oktobra, s. Pa!n!ev6iii ie bi! poverjer« niandat za sestavo nove vlade.
Zasiof v razvofii nemške krize
Ponesrečen poskus velike koalicije. — Optimistična presoja v
Londonu.
Berlin, 28. oktobra, s. Kakor poroča «Lrw kalanzeiger», smatrajo v ljudski stranki kot edino možnost za razplet vladne krize se= stavo manjšinske vlade, ker inicijativa de* mokratov za vzpostavitev velike koalicije z nemško ljudsko stranko ni bila sprejeta ugodno. V razvoju krize je trer.o^no nastal zastoj. Državni predsednik Hindenburg je danes odpotoval v Hannover.
London, 28. oktobra, s. Diplomatski po. ročevalec lista eDailv Telegraph« piše: Ve. lika nasprotstva, ki so nastala v nemški vla» di in izven nje, se v Londonu splošno ne
smatrajo kot nevarnost za Iocarnske po»
godbe. Dr. Stresemann je v imenu nemške« ga kabineta ter v imenu nemškega držav, nega kancelarja inozemskim zastopnikom poudarjal odločnost vlade, da v parlameo« tu doseže odobritev locarnskih sklepov.
«Times» poročajo iz Pariza: Vprašanje Kolna je kolikor toliko rešeno. Ne franco. ska in ne angleška vlada ne bosta resno ugovarjali toda s pogojem, ako bo nemška vlada nadaljevala svoje delo v onem duhu, s katerim so se vodila pogajanja v Locarnu,
Novi boji med Grki in Bolgari
Nasprotujoče si vesti k Sofije in Aten. — Grška evakuacija
prične danes?
Pariz, 28. oktobra, s. Na seji Zveze narodov je sporočil zastopnik Grčije, da so se grške čete danes dopoldne začele umikati z bolgarskega ozemlja. Nato je bila seja od-godena na jutri, da bodo mogli vojaški izvedenci proučiti resničnost te vesti.
Beograd. 28. oktobra, n. Po vesteh iz Aten so se na fro-nti pri Demir Kapi;u sestali davi bolgarski in grški general ter z obeh strani štabni oficirji ki so protokolarično kon statirali, da je bolgarska vojska početkom incidenta stala na grških tleh. V ostalem so vesti, ki so dan;s dospele iz Sofije in Aten kentradikterne. Po vesteh iz Aten so ustavljene vse borbe, dočim večerne vesti iz Sofije pravijo, da se sovražnosti nadaliuiejc
Sofija. 2S. oktobra, e. Bolgarska brzojavna agentura javlja, da so Grki včeraj med
12. in 13. uro streljali s strojnicami v smeri pioti Petriču. Istočasno ie grška artiljerija bombardirala vas Petrovo, okoli ene ponoči pa ie otvorila ogenj na bolgarsko obmejno stražnico št. 5.
Solita. 28. oktobra, e. Listi poročajo Iz Džumaje, da je grško topništvo včeraj po-ncldne prenehalo obstreljevati bolgarsko obmejne kote. Grška pehota in konienica niodirata proti Melniku. kier so zbrani neznatni bolgarski oddelki in makedonske re-voluciioname čete. Grški generali izjavljalo, da niso preieli iz Aten še nobenih navodil za izpraznitev In morajo zato postopati po prvotnih ukazih.
Atene, 28. oktobra, s. Jutri zjutrai se bo ptičela izpraznitev zasedenega bolgarskega ozemlja.
Fašistovske svečanosti v Italiji
Akcija za vstop narodnih liberalcev v fašistovsko stranko. — Fašisti pripravljajo maščevanje nad poslancem, ki je kritiziral njihove metode v Ameriki.
Rim, 28. ostobra. k. Na da>n tretje obletnice fašistovskega zavzetja Rima so se vršile v vseh italijanskih mestih reviie fašistovske milice. V Milanu je ministrski predsednik Mussolini prisostvoval paradi, pri kateri so bili navzoči tudi vsi vojaški atašeji ter približno 120 zastopnikov inozemskih fašistovskih zvez. Po paradi je imel Mussolini na Stolnem trgu govor, v katerem je povdarjal nepremagljivost vse oborožene sile naroda in nieno udanost kralju, kar naj vzamejo na znanje Italija ln inozemstvo. Popoldne se 'e vršlio v gledališča Scala veliko zborovanje.
V parlamentarnih krogih se zagotavlja, da bo parlamentarni klub narodnih liberalcev na svoji prihodnji seji razpravljal glede predloga za vstop narodnih liberalcev v fašistovsko stranko. V zadniem času so pristopili k fašistom trije narodnoliberalni poslanci. In sicer Fials, Marescalchi ln Mirafi-ore. Vstop v fašistovsko stranko zagovarja v prvi vrsti poslanec Sandrini. Klub narod-no-liberalnih poslancev šteje sedaj 27 članov.
Trst, 28. oktobra, e. Povodom proslave tretje obletnice fašistovskega pohoda v Rim
je bila danes mobilizirana vsa fašistovska milica. Proslava se ie pričela pri Sv. Justu ob 10.30* dopoldne ter je bila ob tej priliki izročena nova zastava prvi kohorti 58 legije državne milicc. Popoldne ob 2.3(1 se je zbrala milica na trgn pred magistratom in kmalu po 3. se je pričela parada z defilacijo. Hiše v središču mesta so bile okrašene 2 zastavami. Med 6. in 7. uro so napravili po mestu obhod skvadrisli. Meščani so se zadržali napram tem manifestacijam popolnoma hladnokrvno.
Innsbruck. 28. oktobra s. V Meranu so raz širjene govorice, da ie vodstvo fašistovske stranke v Tridentu sklenilo umoriti južnotl-rolskega poslanca dr. Tienzla po njegovem pevratku iz Amerike. Na zasedanju interpar-lamentarne uniie v VVashingtonu in OtawI je namreč poslanec opisal preganian.ie ;užno tirolskih Nemcev po Italijanih zaradi tega so ga fašistovski listi ljuto napadali ter mu grozili. Izgleda torej, da mu hočejo dodeliti iito usodo kakor Matteotti.iu.
Rim, 28. oktobra, e. Dne 7. novembra ob priliki osme obletnice ruske revolucije bo sivjetski poslanik v Rimu priredil svečan bgnket. ki se ga 00 udeležil tudi Mussolini.
Frorokavanja dra Korošca j Posvetovanja o konkordatu
Splii, 28. oktobra, n. Snoči je dr. Koroj šec imel shod v gledališki restavraciji, na katerem je razpravljal o zunanjih in notra« njih vprašanjih. Odločno se je izjavil proti narodnemu edinstvu. Srbi. Hrvati in Slo. venci smo sicer bratje, toda ne en narod. Danes vladajo v drŽ2vi samo Srbi. ne pa tudi Hrvati. Hrvati imajo tisoč let svobo. de, to pa so sedaj izgubili. Z vstopom Stjc« pana Radiča v vlado hrvatski problem ni rešen, temveč obstoji dalje.
Nadalje je razpravljal dr. Korošec o ver« skem vprašanju in trdil, da merodajni kro. gi države ne vodijo računa o verski občut« Ijivosti naroda, temveč izzivajo trenje. Po. trebno ' da se Rim in pravoslavna cerkev zbližati). Sti.-pan Radič vodi slabo versko politiko.
Edini izhod iz notranje situacije — je zaključil dr. Korošec — so nove volitve. Volitve zahteva tudi Radič, ker upa, da se ho zvišalo število njegovih mandatov, ena« ko misli pa tudi Pašič. ki bi si rad zasigii« ral izključno vodstvo v parlamentu. Ako bi prišla radikalna večina v parlament, bi ne bilo več rezona za srbodirvatski spora« zitm. Vlada RR bo vladala največ po! leta, potem pa bodo radikali kompromitirali Ra. diča. Prišla bo koncentracijska vlada z na« logo. da revidira ustavo, s katerim geslom se hodo prihodnje leto vodile "ove volitve.
Posianikh Smotilaka poroča kralju.
Beograd, 28. oktobra p. Danes je kralj prejel v enourni avdiienci našega poslanika pri Vatikanu dr. Smodlako. ki mu je poročal o vprašanju konkordata Jutri bo v ministrstvu za zunanje stvari pod predsedstvom pomočnika ministra Markoviča seja o tem vprašanju, katere ss bo udeležil tudi šef naše delegacije za pogajanja z Vatikanom dr. Janjič.
Italijanski teror na Goriškem
Gorica. 28. oktobra e. Dne 26. t. rru ie prejel g. Fakuč. načehiik nogometnega odseka prosvetnega društva v Dobravl:ah pri Ajdovščini odlok tarrošr.iega sodišča, ki mu nalaga globo 110 lir, ker da se ie pregrešil proti čl. 1. zakona o lavni varnosti s tem, da je 13. septembra t. 1. vodil iavno zborovanje, kateremu je prisostvovalo kakln 20 mladeničev. Po tem zborovanju so mladenl-niči pod niegovim slovenskim poveljevanjem vojaško koraka'1 v štiristopih po javni cesti skozi vas. Ker ie načelnik nogometnega odseka svoiim fantom po\ elieval v slovenskem jezikr:, je bi'o tudi Bralno in pevsko društvo v Dobravi ah pri Ajdovščini po 39 letnem obstoja razpuščeno.
Vesele in resne dogodivščine iz Zagreba
r. Zagreb, 28. oktobra Kakor znano je Radie v zadnjem <Domu:> javno pozval dr. Lorkoviča in tovariše, naj odložijo mandate. Dr. Lorkovič in tovariši so skovali spreten odgovor — v obliki popravka, ki ga objavlja današnji -Dom*..
Ta odgovor predvsem omalovažuje c. Radiča, ker je naslovljen na «Domo-vcsa» urednika Rudolfa Hercega. v nadaljnem pa gladko zavrača Radičevo argumentacijo. Pravi, da so Radičeve trditve deloma neresnične, deloma ne-•očne. Zajedničarji so se sicer obvezali. da se bodo držal: zaključkov Hrvatskega narodnega zastopstva zastran dnevnic, nikakor pa se niso pismeno obvezali, da bi v vseh političnih vprašanjih sledili vodstvu odnosno predsed niku HSS. Zajedničarji niso bili izvoljeni na kandidatni listi HSS in tudi ne v. glasovi njenih organiziranih pristašev. marveč lasrtnih. Zajedničarji se ne borijo z nedostojnimi sredstvi proti HSS in njenemu predsedniku, marveč se borijo za ona načela državno-prav-ne politike, ki so bila skupna i Hrvatski republikanski seljaški stranki i Hrvatski zajednic:... Odgovor zajedni-čarjev je seveda tiskan brez komentarja, toda Radič jim prav gotovo ne bo odpustil, da z njim nehvaležno in poniževalno obračunavajo z navadnim popravkom po novem tiskovnem zakonu.
rVSed druge zanimivosti v današnjem Domu» spada osobito Radičev slavo-spev jugoslovenski vojski. Radič se navdušuje za prisego, ki jo morajo po na-redbi vojnega ministra od 1. do 20. novembra na teritoriju nekaterih armij-kih oblasti položiti vsi vojni obvezniki od 25. do 50. leia. Radič zaključuje s sledečimi besedami: «Potrebno je, da naši ljudje širom Slovenije in širom cele Hrvatske izvršijo to prisego samozavestno, ponosno in navdušeno, kakor se to spodobi za prave branitelje svobodnega seljaškega doma. hrvatske domovine, celokupne države in našega vzvišenega ustavnega vladarja... Treba se jc samo zamisliti, da tekom teh dni prvič priseže svoiemu narodnemu vladarju okrog 400.000 Hrvatov in Slovencev, ki tvorijo dobro polovico celokupne naše obrambne sile. Teh -100.000 pacifistov bo po prisegi zares tudi vojna enota pod modrim vodstvom našega miroljubnega seljaškega kralja^.
Tako torej je Radič tudi tu temeljito prebil led. Kakšna razlika napram lanskemu letu, ko je general Hadžič podal demisijo!
Obilo ogorčenja je cDomu® povzročil polom radičevcev v Varaždinu: porablja to priliko in srplje vso jezo na tamošnje radikale pišoč: «Za radikale so glasovali varaždinski židje. železničarji in nekateri seljaki. Radikali namreč pridobivajo pristaše na ta način, da poedincu takoj izposlujejo vsako stvar in tudi ščitijo svoje ljudi na račun celote. Prav tako kakor batinaši. dokler so bili na vladi. Radikali so pričeli sno vati svoje organizacije, kjerkoli jim to nriiiko daje siromaštvo ali špekulacija posameznih slabičcv*. Radič izjavlja, da «me može biti ni govora«, da bi se smeli radikali utrditi tudi na Hrvatskem. V enakem ogorčenju sc «Dom» pritožuje nad radikali tudi zastran Dalmacije, kier da »osobito na področ i:t splitskega velikega žuoana Perovi-vu batinaške krivice ne samo ne predajo. marveč se dnevno še množijo i'1 večajo-. Batinaštvo pod vlado spomina, io se po treh mesecih čudno ■j. radičevskem glavnem glasilu. .Lir Radič ni prvi za Pašičem?
Politična situacija v Angliji!
London. 25. oktobra, j
Ce bi človek sodil po navdušenju, s !
l.aivrini London sprejel Chamber- i ';«••:;• po povratku iz Locarna, bi prišel . > vtisa, da uživa današnja konserva-. vna vlada še vedno iste simpatiie kot o scetn lanskega leta. Taka sodba bi i-ila površna, napačna. Chamberlain je tu ko unouušuo pozdravljen le. ker
•	.'di z uspehom angleško zunanjo poli-! :•. . ne Pa K- rt član Bakhvinovega kabineta. Cbamberlainovi uspehi ne za-. » sinjejo. Ja bi sc popolnoma umirilo
•	večjo nezadovoljstvo s konservativci, od katerih je narod toliko pri-Lnkova?. ki pa doslej še r;e morejo po-' •;::)!■ - vsaj v naiboli perečem vpra-: 'iiijiJ: brezposelnosti fn snlošni jrn«-«o-;::rski krizi — nobenega vidnega uspeha.
I >n izgublja Baldvvinov kabinet po-
rriarnost, so pokazale vse dosedanje acfomestr.e volitve. Najznačilnejši na . "oraz konservativnega kandidata pri vinih volitvah v Stoc!;porta. To vo-i:hu> okrožje ie bilo vedno konserva-:• >;:. Pri zadnjih splošnih volitvah je konservativni kandidat izvoljen z .■/ večino. Tokrat pa so konserva-. .i ne-le nazadovali, ampak so bili cela poraženi. V Stockportu je zma-i-.;:r»iiidat delavske stranke, .s ^-opomin® jc za-egel v toliko, da ' io v političnih krogih začelo resno .'•••■a?! rekonstrukcijo vlade. Zali teše •manj kot glava samega vo-!:'''iiieta in stranke Stanleyja i'.v?na.
> v c je mora! Baldvvin vsled ne-, : :.?ida volitev 1. 1923. umak-• Mtcdmialdu. so se čtile proti njemu ■tre kritike v vrstah lastne stranke. ■ •■:*;:!;r;m so pristaši ugotavljali, da ki-vi.i nima tistih vrlin, ki so danes Sm±:o rotrebne vodilnemu državica narečje države sveta. Baldvvinu
sicer nihče ne odreka visoke morale in čistosti namenov, toda docela mu manjka energija in duh inlcijatlve. On je brez dvoma človek dobre volje, ni pa človek močne volje. Ker pa Angleži niso nestrpni ljudje in zlasti, ker nimajo navade zapuščati svojih voditeljev ob prvi nezgodi, je Baldvvin še nadalje ostai na čelu konservativne stranke.
Pri naslednjih volitvah je imel Baid-u-in nenavadno srečo. Lanskega novembra se ie vrnil v parlament na čelu ogromne večine, nevidene v zgodovini Anglije. Dogodki so iz njega naredili popolnega gospodarja položaja in podoba jc bila, da bo konservativna stranka mogla gospodovati celo vrsto let.
Ta iluzija je bila le kratkotrajna. Danes zgublja konservativna stranka dan za dnem na terenu. Težki problemi se kupičijo nad Baldwinovira kabinetom. Najhujše je, da se prihodnjo pomlad otvori z vso silo vprašanje rudarstva. Dotlej podpira država rudniške podjetnike. da bi ie-ti mogli izplačevati delavce v današnji višini. Posebna komisija pa je dobila nalog, da izdela končni predlog, kako naj se reši rudarska industrija. Vrh tega groze za pomlad konflikti tudi v drugih vitalnih industrijah. Opozicija sicer ne bo mogla vreči Baldvvinove vlade, morda je tudi ne bo hotela, pač pa je pričakovati ponovnega pojava nesloge v samem kabinetu. Demisiji dveh. treh ministrov mora neminovno slediti ostavka celokupnega ministrstva. Pri taki operaciji bo žrtvovan v prvi vrsti Baldwin.
Kdo bo njegov naslednik? Lord Bal-four ima mnogo šans, toda on je odločno prestar. Chamberlain je izvrsten zunanji minister, ima pa preveč nasprotnikov v lastni stranki. Ostane finančni min. Winston Churchill, ki komaj čaka na uresničenje svojih živ-Ijenskih sanj. Toda stari konservativci ne pozabljajo njegovih čudovitih in opetovanih presedlani iz liberalnega v konservativni tabor in narobe.
Mnogo se piše in govori o možnosti nove koalicije med konservativci in liberalci, ki naj odbije ofenzivo delavske stranke. V tem slučaju bi zopet bila ura L!oyda Georgea. Ne da se tajiti, da ta državnik postaja zopet popularen v Angliji. Zanj pišejo ne-le časopisi lorda Bearverbroocka in Rothermera, zanj se zavzema celo ultrareakcijonarni «Daiiy Mail». Lioyd George je izdelal projekt rudniške reforme, ki ga je javno mnenje sijajno sprejelo. Zdaj pa se peča z načrtom agrarne reforme, ki postaja v Angliji vedno bolj pereče.
Pisava angleškega tiska je nadvse jasno opozorilo za tiste, ki smatrajo, da je Lloyd Oeorge za vedno pokopan.
Volitve v Švici
V nedeljo so !>e izvršile volitve v Švicar* sko poslansko zbornico, nazv&no narodni svet. Stranke so več ali manj ohranile svo» je dosedanje pozicije. Izpreir.embc so ne* znatne. Opombe vredno je dejstvo, da so nazadovali katoliški konservativci in krneč« ka stranka, prva za dva mandata, druga za tri. Nekoliko so oslabljeni tudi liberalk ni konservativci. Nasprotno je ugotoviti napredek levice, radikalcev ia zlasti socija« listov. Slednji so pridobili 6 mandatov in sicer v kantonih Vand. Neuchatel, Bern, Schwyz, Curih. St. Gallen in Valais, tako tla so s svojimi 50 poslanci druga najmoč« nejša stranka v narodnem svetu v Bernu.
Komunisti so dobili v celi Švici 3 mane!as tc. Torej sc ni zgodilo, kar se jc splošno napovedovalo, da izgube en mandat. Od 2 so se povspeli na 3 mandate, tako da bo« do mogli sedaj sestaviti posebno frakcijo, ki je doslej po parlamentarnih pravilih ni? so mogl: imet!.
Nedeljske volitve ne bodo bistveno i/.pre« menile političnega položaja v Švici. Seda« nja meščanska koalicija bo vladala tudi nadalje. Vendar bo morala vpoštevati znat« r.o ojačenje levih struj.
Izmenjava sovjetskih poslanikov v Parizu m Londonu
Francoska vlada je dovolila imenovanje Rakovskega za sovjetskega poslanika v Pa« rizu. Novi poslanik dospe v Pari/ v sredo 4. novembra ter bo isti večer predsedoval velikemu banketu, ki se bo vršil ob priiiki obletnice priznanja sovjetov s strani Fran« cije. Dosedanji sovjetski poslanik Krasin je *• isti lastnosti premeščen v London.
Kakor poroča «Journa!j>, jc bili izmenja« vc obeh sovjetskih poslanikov naravna po« sledica Krasinovega neuspehe pri francoski vlsiU glede ruskih državnih dolgov. Ravno tako su ni posrečilo Rakorskemu, da bi prepreči! strogo nadzorovanje komunistič« ne propagande v Angliji. Kakor znano, je Rakovskij rodom Bolgar ter ie študiral v Parizu.
Ob priliki razdelitve nagrad pr: razstavi dekorativnih umetnosti je prišlo do niaie« ga incidenta. I'ri prihodu predsednika re« publike Doumerguea to se med svire.njem marseljeze poklonile državnemu poglavar? ju zastavo vs:ii držav, ki so se udeležila razstave. Zadnja v vrsti jc bila zastava sovjetsko Rusije. Ko se ie rdeča zastava poklonita prezidentu, so sc Culi i;" občin«
Sanas
s?s co?
Kino Ideal
5??
Es-ka Jogo » Torpedo g Bieinehš &
štirje , Ml &VGCL
Mamica fn otročičefc, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s ^Kalodontom«
ie najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.

tsi&ar
as5s:«we?e pr:
Pslsčs Ljubljanske I;rcti!:no bsnkf. In Ods«'« otfica c. 14
Vsi nsadificsini ia usitms,

stva razni žvižgi. Incident sc je ponovil tu« di pozneje, ko so bili ministri na odru. Sli« šali so se žvižgi in sovražno mrmranje. Po* lici ja je preprečila vsako resnejšo demon« stracijo.
Politične beležke
-j- Klevežniško namigavante. Razočarani in radi tega besni pucljevci nadaljujejo v «Kmetskem listu» svojo, deloma zlobno - blevetniško kampanjo proti demokratom in zlasti proti drju. Zerja-' vu. Ponovno objavlja v več nego prozornem namenu notico, v kateri poziva drja. Žerjava. «kako se je dvignil® neki sekvester in da naj «sp!oh vse povef. kar on vč o tej stvari. Med poštenimi ljudmi je običaj, da se očitek možati3 iznese in krivica jasno obeleži Ce se gospodom pri «Kmetskem lisru» zdi, da dr. Žerjav v tej ali drugi stvari ni pra-vilno ali je celo protizakonito postu-pa!. jiaj o a i povedo ih potem jim bo dr. Žerjav prav gotovo tako odgovoril, da bo gospodom stvar popolnoma jasna. Gospodje zeleni generali naj se ne skrivajo za klevetniška namigavanja, akoravnn radi verjamemo, da drugega boja niso sposobni.
-r Avdljenca dr. Žerjava pri papeževem nuncija je -S!ovenčevo> gospodo zelo razburila. Ko proglaša »Slovenec* SLS za edino stranko s krščanskim temeljem, hodi dr. Žerjav k oficijeinemu zastopniku Vatikana na posete, in sicer na njegovo izrecno željo! Kdo_bo pa še potem verjel, da ima 5>aitio SLS krščanski temelj? Kako boli »Sbvenca® ta poset. dokazuje tudi niegova pisava, da cdr. Žerjav najbrže ne pozna katoliške vere iz lastnega doživetja.* V tem tiči tudi zloben indirekten napad na papeževega nuncija, ki se mu na ta način ^ita. da se razgovaria in posvetuje 2 'judmi. ki ne poznalo ^katoliške vere iz lastnega doživetja:. Naše mnenje ie. da pozna dr. Žerjav katoliško vero iz lastnega doživetja mnogo bolje nego tisti brezvestni ljudje, ki jo neprestano nnofaniraio s političnimi špekulacijami. Tudi toliko jo pozna, da se jc energično in uspešno zavzel za draghijske dokk-de duhovnikov in še posebej za one, ki žive v župnijah z mani kot 200 domovi. /Slovenec* ga jc sicer zaradi tega opsoval, vendar Pa tega dejstva zatajiti ni mogel. Vsekakor Pa sc nam zdi. da se bržkone tudi papežev nuncij kot zast'.>pn?!-. Vatikana pri naši vladi do-!>;•<> zaveda, da bi biio za katoliško cerkev v Jugoslaviji zelo slabo, ako bi bili njeni interesi odvisni santo od SLS kot ••■edine na vers'c;ii načelih stoječe stranice... Baš zato se Je skorai poldrugo uro tr ;veroval 7, Jriern. Žerjavom
— «Satnoimrava» vprežena pred Žerjavov voz. Znano škofovo pismo, ki grozi duhovnikom s cerkveno kaznijo, ni:o bi ne hoteli sodelovati v SLS in njenih gospodarskih zavod'!:, so ponatisnili iz <• Jutra» in komentirali tudi beograiski Ihti, med njimi glavni organ radikalov -Samouprava?. Sedaj prinaša Slovenec* članek pod naslovom: '•Samouprava*- vprežena pred Žerjavov voz. Odkrito povemo, da nas ta «Slc-ve«čcva» ugotovitev veseli. Ce je glavno glasiio vodilne vladne stranke vpre-ženo nred Žerjavov voz. potem smo mnenia, da it: dr. Žerjav s svojo vprego lahko zadovolien. Nasprotno bi bilo. ;.-c bi bilo to glasi!-.-) vpreženo v doktor ,- :-č;v vo:,.. Kar se pa tiče <-farške -onic.--. ki jo očita •Sk-venec», pa moramo samo reči. da obstoja ta gonja edino!? v v;:{n!« k!^rika!i>e stranke in i škofove kam::rile, ki pre?uniuta du--"v • nike sfto, krr ne odobravajo dr. Ko- ! roščeve ro'i::kc. utedteni ko demokrati i
branijo samo svobodo vesti in političnega prepričanja ter po svojih načelih dosledno tudi svobodo političnega prepričanja duhovnikov. Kar se pa tiče trditve reSIovenca», da se bo »iSamo-uprava» sila malo pametnega naučila od ^slovenskih potomcev avstrijskega liberalizma.:* smo mnenja, da se bo še manj od slovenskih potomcev avstrijskega klerikalizma, ki so v dobi «av-strijskega liberalizma" prejemali od dunajske viade denar, kakor je to povedal sam njihov voditelj dr. Šusteršič, in ki so v času kranjskega deželnega predsedraika barona Schvvarza z orož-niško asistenco preganjali župnike, ki niso hoteli trobiti v politični rog klerikalne stranke.
-f- Hrvatski zajedničarji o uspehih radlčevske politike. .-Hrvats polemizira z «Obzorom», ki navaja koi uspeh ra-dičevske politike, da ni Sv. Pribičevič več v vladi. cHrvab pravi, da bi se mog!o o takem uspehu govoriti le tedaj, če bi se iz vlade ne odstranil samo Pribičevič kot oseba, ampak tudi «Pri'oičevičev duh?. Zato se o programskem uspehu radičevcev ne more govoriti, ker je do sporazuma došlo le pod pogojem, da opuste radičevci vse svoje programatične politične zahteve. Glede stvarnih uspehov pa je cObzors že sam pred dnevi pisal, da v treh mesecih javnost še ni imela prilike spoznati. da si je vlada ustvarila kak program v gospodarskih, kulturnih in socijalnih vprašanjih. cObzor». ki se v splošnem zavzema za RR-v!ado, da je sam ugotovi! popolne neuspehe radičcvcev v tej vladi. «Hrvat» piše. da ie Hrvatska za-jednica proti Pribičeviču. jc pa tudi proti Radiču, adkar vodi Pribičevičevo politiko. Nadalje naglaša, da so radičevci in «Obzor» dali Pribičeviču ko-Iosalno moralno podporo s tem, ker so sprejeli kot svoj program Vidovdansko ustavo, in da sedaj Pribičevič triumfi-ra. ker je dobil tako veliko moralno zadoščenje.
Po svetu
—	Smrt voditelja rumunskih liberalcev. V Bukarešti ie umrl bivši pravosodni mi« bister in vodja liberalne stranke Thoma Stelian, star 64 let.
—	Nemško časopisje na Južnem TiroU skem. Te dni sta morala prenehati izhajati holeanska nemška lista «Bozener Nachrich« ten» in orLandsmann*. Na Južnem Tirol« skem izhaja le še en sam nemški list, ia si« cer »Meraner Zeitung*, kateri pa preti ista usoda, ker tako zahtevajo fašistovski inte« resi »zmagoslavne Italije*!
—	Značilen protest ameriških industrijah cev. «Daily ChronicIe» poroča iz Newyor« ka, da je zveza industrijalcev v državi Uli« nois vložila pri senatorju Borahu protest proti nameri, da bi Zedinjcne države iztir« jalc evropske dolgove do zadnje pare. V protestu pravijo, da ameriški državljani nočejo imeti dobičkov iz vojne.
—	Usoda kitajske carinske konference. Pri otvoritvi carinske konference v Pekingu je zahtevala Kitajska popolno carinsko av« tonomijo. Zastopnik Japonske je izjavil, da je uresničenje kitajskih predlogov mo« goče, samo po spremenitvi \vasningtonske« ga dogovora. Zastopniki Francijo, Švedske, Norveške in Holandske so izjavili, da so pripravljeni pričeti tozadevna pogajanja. Ameriški zastopnik je kitajske predloge kratkomalo zavrnil, angleški delegat pa je zahteva! predvsem povratek normalnih raz« mer. Radi političnega položaja je bila konč« no carinska konferenca za nedoločen čas odgodena.
Vesti iz Prefemurja
Radičev shod in «Novinez>. Nedavno sc je vršil v Dol. Lendavi shod radičevcev, na katerem jc govoril tudi dr. Pernar iz Zagrc« ba. Prešel jc preko vsega vsega, kar je sla« bega v Sloveniji. Slovensko gospodo je imenoval pokvarjeno, napada! učitelje in orožnike in se dotaknil tudi duhovnikov. Na vprašanje nekega zborovalca, kaj je z republiko, pa se jc tako razburil, da se je stalo zaletaval v interpelanta. Povodom shoda so objavile Kleklove »Novinca oster napad na dr. Pernarja in priobčile še 14 vprašanj, na katera bo seveda težko od« govori!. Po stari navadi bo se «Novinc» spravile seveda tudi r.a našega dr. Pivka in mu očitajo, da se ui zavzel v Beogradu za pravice siromašnih davkoplačevalcev v Slo« venijt. Očividno apelirajo tNovine« pri tem na nevednost ljudstva. Blatiti je vsekakor iahko, delati težko, najlažje pa sc je skii« vati za odgovornega urednika poslanca Klekla.
Premovanie konj v Beltincih. Pred krat« k itn se jc vršilo v Beltincih premovanje konj. Razen predsednika kor.jerejskega dru štva g. Petovarja in živinozdravnika š!aj« paha kot upravitelja držsvr.c žrebčarne v Ljubljani, je bilo prisotnih š« več gospo« dov. Med gosti je bil tudi ?:astopnik velike« ga župana g. Vcnko iz Maribora. Trn v peti pa je bi! gotovo aNovinamo g. Petovar kot predsednik društva, za katero si js pridobi! že iciiko zaslug. eNovinc« so namreč na ostuden račin r.apadle komisijo, češ, da jc podelila nagrado vsakemu kiji: se tu. Dopisniku jc dobro znano, do jc bila komisija zelo objektivna in ca g. Petovar konjerej« cev sploh n! pozna!. Zato bomo dopisniku ob priliki poik-lh o zapravljanju računov, ki gotovo ue bodo cštimalia.
Stanovanjski beda v Dol. Lendavi. Novi stanovanjski zakon jc stanovanjsko mizeri« jo prf ras še povečal. Polagoma bo mora« la uradnika para ša na cesto. Šolski vodi« ti;lj g. Birsa stanuje v eni šolskih sob in sc je moril izseliti :z stanovanja, ker jc pre« ubijal funkcionirati dimnik. Po njegovem odhodu so sicer dimnik takoj popravili a g. K:rsa io stanovanje raic prepustil tudi po« i i <l-r:V--.i. !:cr je 'ni! gotovo v dvomu, th se (!i--.rk zopet r.c zamaši, če p-evzame to str.novai.io.
Da es p
ob 3.?
-e:
5., 7. in 9.
Kino «Dvor»
In
Trboveij
t— Javo predavanje v Sokolskem doir.ii Danes ob 8. zvečer se bo vršilo v Sokol, skem domu javno predavanje rudniškega zdravnika dr. Toneta Cizlja o anatomiji in fiziologiji človeka. Predavanje jc brc/ vre. kc vstopnine. «
t— Ponovna licitacija poštne vožnje. Dene s dopoldne se bo v občinski pisarni po.-uovno vršila licitacija poštne vožnje v Tr« bovljah, kljub temu, da se jc prva licitacij; izvršila v redu in so bili navzoči trije p-« Hodniki.
t— Včerajšnji tržni dan v Trbovljah jc bil bolj slabo obiskan, kar je pripisovati tc» mu, da imamo samo še par dni do plačil* nega dne.
t— Na trboveljskem pokopališču vlada že več dai živahno vrvenje, posebno v zgid ajih popoldanskih urah, ko najbolj sije solnce. Vsakdo si prizadeva kav najbolj očistiti grobove in jih okrasiti z rožami pred Vsemi svetimi.
t— Dogodek s podivjanim bikom. Posest« nik Jager v Trbovljah ima bika, ki sc pio« sto pase med drugo živino. Te dni je nenadoma zdivjal in se jc zagnal na posesa nico Pavlo Strojevo, ki je gnala kravo po cesti. Žena mu je komaj ušla v neko leseno barako, s kravo pa se je toliko časa bodel, da ji je končno odlomil rog. Bilo bi dobro posvečati živini, ki te presto pase, večjo pažnjo, da se ne bo pripetila kakšna smrtna nesreča.
t— Odbor Ljudske visoke šole je sklical za jutri točno ob pol 6. zvečer odborovo sejo v trboveljski šoli. Vsi odborniki se caj seje zanesljivo udeleže, zlasti pa oba gg. zdravnika. Ker se bo vršil v nedeljo 8. no« vembra jubilejni koncert pevskega društva «Zvon» ob priliki njgove 301ctnice odpade za ta dan napovedana slovesna otvoritev in se bo najbrže vršila naslednjo nedelja Vsa društva in korporacije prosimo, da nc pri« rede tega dne svojih prireditev, da se bo mogla tem bolj slovesno izvršiti otvoritev Ljudske visoke šole, katere program in se« znam predavanj v tekočem letu 1925/36 bo izdal odbor v najkrajšem času v posebni majhni žepni brošuri, ki jo bo vsakdo do« bil na vpogled.
t— Akcijski odbor združenih strank je sklical za jutri ob 7. zvečer odborovo sejo pri Dimniku.
t— Tukajšnja Kmetijska podružnica opo« zarja vse svoje člane, ki si žele nabaviti fotografije z razstave goveje živine v Tr« bovljah, da se zglase pri podružničnem taj« niku g. Adolfu Jcsihu.
Pogreb ravnatelja
Jeršinovica
Celje, 23. oktobra.
Vsakodnevno ž.iva&o vrvenje mladine po prostranih hodnikih naše realne gimnazoe j« danes zastalo. Vhod v gimnazijsko poslopje je bil odet v črno ,nad prvim stopniščem pa je sredi zelenili vencev ta sve-žega cvetja nepremično ležal prvi slovenski ravnatelj zavoda Anton Jeršmovic. Zadnjič so hitele k prerano umrlemu Šolniku množice njegovih znancev, prijateljev, bivših in sedanjih učencev, da mu pokrope izmučene hi istočasno odpočile zemske osta:: ke ter ga spremijo na poslednji uje^o.e poti.
2e davno pred četrto uro popoldne so napolnili široko ulico pred realno gimnazijo udeleženci pogreba, ki so prihiteli it vseh večjih krajev Slovenije, posebno seveda Celjani in stanovski tovariši iz Ljubljane in drugod. Ko je celjski opat a. Jura k z asistenco opravil molitve, je spregovoril ter se poslovil od obče spoštovane?;! in priljubljenega pokojnika z. prof. Mrav-ljak. Z lepim v srce segajočimi besedar j-e orisal poslednja leta življenja ravnatelja Jeršinovica, ki sc je posebno skrbno zanimal v Podpornem društvu za revne dijake svojega zavoda. Moški zbor gimnazijce in mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom z. Preglja sta zapela vsak po er.r žaiostinko, trobači pešadijske sarnižije s' zatrobi!i tužue akorde.
Žalnega sprevoda na okoliško pokopališče se je udeležila izredno velika množica občinstva. Za prvimi venci so korakale dolge vrste gimnazijcev, dalje gojenci rudarske šole ta četa vojakov, !:i jc oddala oh grobu častno salvo. Za duhovščino in s cvetjem obloženim mrtvaškim vozom, so ga spremljali podoficirii kot častna stre-ža, so sledili sorodniki, domač! profesorji zbor, števiini profesorji iz Ljubljane s pre" sednikom ljubljanske sekcije Udružcnja profesorjev g. Jeranom, celjski župan g. dr. Hrašovec, oficirski zbor s komandantom mesta, polkovnikom g. Naumovičem. predsednik okrožnega sodišča g. dr. Kemik, predsednik upravnega sodišča g. d". Vrtae-nik, predstojniki in uradniki mnoriii drugih uradov, odposlanci številnih društev in kor-poract; ter napredna akademska om-adin:: iz Ljubljane ta Celja.
Ko ie ob zahajajočem jesenskem soiive.; dospel še vedno strnjen sprevod v kraljestvo mrtvih na prijazen griček koncem dra-žestne Savinjske doline, sta se cb odprtem grobu prisrčno poslovila od ravnatelja Jeršinovica inšpektor srednjih So! za mariborsko oblast g. prof. Pečovnik ter predsednik Prof. društva z. Jeran is Ljubljssve. ^Celjsko pevsko društvo* in (lOi-ka- sta skupno zapeli v slovo pokojnemu ljubitelju našj !e?e pesmi žaiostinko »Blagor mu-. Še dolgo so v presledkih padale grude domače zemlje na krsto pokojivika. predno se jo žalni zbor razše! z eno mislijo: Vztraj na delavnost in obča človekoljubnost ravnatelju Jev-. laovica cam es:ane vsen za v :■; j". ! Vsi. ki smo ga imeli priliko spoznati, ga ohranimo v usjl&pšem spominu.
Tužna Istra
O ružni Istri se ie pisalo že v rrred-yomth časib Toda v Primeri s sedaniirn položaiem v dp?eli so hfle takratne raz mere siialne. P-» voini ie Istra docela propadla. s?roma5na ie in res tli/na. ka kor še ni b:ta nikdar. Pavki so og-omni pa še naraščaio debela nros! v Pimu pomočv ns i» dobalarn le prazne obljube. Tud! fa<!s(nvska orenn:7aci'a se tru di za zboliSanie pV.itiomsk;h odnošaiev v IstH. na <v nomaea nič tndi vse njeno nrizadevanie.
Davčna	nosfooa pri izterleva-
nin davkov sknrino brezobz'rno. izterjati na sp da le rra'o. ?.'nd'e ki n^maVi prebivaMvo. pravilo. da le nri kmeti? sicer dohra volta plačat' davke, toda ne more Previsok? ?iv>n» trtaniVa pridelka ie malo. d-^aria nI. kmet ot>-
eosnodirsk? nnmn^i. na 'e vse gln-r?o za nlesrov k*!e V««V» dav?n> fmk-c(1«mrif na menltn da h? Istra ?e labkn plavala, sami nreblvaMvn I® sovražno ?iovetnn r»?!mn 'n «» nrerado spo-jrrfr"« starih. nekd*»nf-"b Pasov . . .
StMnie ra 'e tako r^alo vprletno da ne <<<»? n!t< fafsfovskem glasilu »TI Pnn^ln tf:	vi pravi, da jr^ba iefrcVi problem znova nro,15?H. ValH ned^nnsfno ie. da b> visoki d-žav-3< ftinVcIIonar«? tako «r=sota!i deželo. _ Ifa1';ansV» Ust? nr'ra?a'o Tnogn-sto-ma naznanila, po katerih bi se imc'e zaceliti tsfreVe crncrod^^Ve rane. navalal.i se včasih veti** «votp namnnlene za Istro v I?«mn 5'"d!ra1o 2e čete mesece ^r^dlnjen* «nn"",i'ce. zagotavlja se velika rešena akclla. ali vse U ostalo <5oS1ei 'e nr'"'*^ obllvba . . Faš^sfovsftl
Alban^se ie imel neko? gum. da ie rekel, da se tmravlla Istra kakor kaki ko1»n»a' Resnica 3e to. ki "ella in bo še velfala
Za upokojene orožnike in učitelje iz vojne dobe
Narodna poslanca dr. Oregor Žerjav ia dr. Uudevit Pivko sta vložila na finančnega ministra glede zadrževanja (1'agin.iskih doklad upokojenim orožnikom sledeči upit:
Generalni direktor državnega računovodstva ie izdal že meseca junna 1925. vsem finančnim oblastem navodila g'ede interpretacije izraza «in njim podobnim« v čl. 1. st. 3. sklep ministrskega sveta D. R. br. 107.201 -24 od 8. oktobra 1924.. glede draginiskih doklad državnim upokojencem. Po tem navodilu se pravilno ugotavlja, da spada vsak upokojenec med činovnike, zvaničnike in služltelje. Upokojeni orožniki sigurno spadajo pod eno teh kategorij in je zato razumljivo, da morajo dobiti doklade po citiranem sklepu. Orožniki ki so hi!i upokojeni po zakonu z dne 18. februarja 1?22.. ne dobivajo teh doklad. dočim jih orožniki, upokojeni ored tem zakonom, pretepajo. Za S'ovenIio nam ie znano to pozitivno, verjetno oa je. da se enako 2odi tndi orožnikom v drugih oblastih. V spiošnem se nahaiaio nesrečni orožniki. stoieč med vojsko in policijo, na-adno med dvema stoloma Zato vprašamo s. finančneea ministra:
1.)	Zakai orožniki, upokoienl po zaporni z dne 18. februarja 1922. ne dobivajo draginiskih doklad no sklepu mi-nistrsketra sveta z dne 8. oktobra 1924. D. R. br. 107.201-74.
2.)	Ali je pripravljen odrediti preiskavo. kdo je zakrivil, da se jim godi ta krivica, rn ga kaznovati.
3.)	Ali ie pripravljen odrediti izplačili cele diference za nazaj in redno pro itunro.
•
PredsedniŠtvu Narodne skupščine sta izročila pos'anca dr. Žerjav in dr. Pivko sledeči opit ministru nrosvete:
V »Službenih Novinab« z dne 14. oktobra	št. 229. ie bil obiavlien zakonski odlok, s katerim se učiteliem. ki >0 dovršili učiteljišče v dobi od I. ma-
Svetovno znani film
Quo vadiš
danes v ,.Kino Matici"
ia 1912. do 1. januarja 1919. štejejo v penziio in druge avtomatične pogodno-sti leta. katera so Izgubili, ker med vojno niso mogli biti nastavljeni za uči-teiie. Ta sklen se. čeprav ima zakonito moč. v Sloveniji ne prakiicira. ker velia baie samo za naše stare rr^ie Za tako tolmačenje pa ni rfikake opore v zakonu. Zato vprašava g. ministra pro-
svete. ali ie prlprnvllen odrediti, da se v polni meri uporabi zakonski sklen z dne .10. iuliia 1922. (»Službene Novine» št. 22« z dne 14. oktobra 1922.) tudi za učiteljsko osob'e v orečanskih krajih. Prosiva za pismen odgovor.
Beosrrad, 27 oktobra 1925. Dr. Uudevit Pivko 1. r.. narodni posl. Dr. Gregor Žerjav 1. r.. narodni posl.
Asfaltiran is MiklcŠičsve ceste v
Dela na M:klošičevi cesti v TJ ubrani se sedai bližajo svolemu koncu. Ako ostane vreme še nadalje ugodno, bodo v enem tednu v glavnem dorrotovliena. v kolikor pride namreč asfaltiranje v pošfev.
Liubliančani in tudi tuici z zanimanjem opazujejo, kako nasfa;a iz temno-riave moke len gladek tlak. Rni razpravljajo o načinu dela. drugi ugihlieio, iz kakšnega materiiala ie moka: nekateri so mnenja, da je to zmleta lava, kar naleti na ugovore, vsi so pa mnenja. da delo prav lepo in hitro napreduje.
Za cestišče iz kompromiranega asfalta »e treba z ozirom na "nbbanske kli-
pel.iujejo nato večji valjar, ki zgladi površino: včasih stonijo v akcijo tudi vroči Pkalnikl.
Obenem s cestiščem se ureiuieio hodniki, ki so se razširili ln elegantno učinkii'e'0 Hodniki so iz liteea asfalta.
Liubljana dobiva res lep in snažen dohod iz slavnega kolodvora, pravcato velemestno aveniio. Želeti bi bilo. da tudi posestniki onih narcel. ki še niso zazidane ali pa na katerih se nabainio podiraioče se stare zgradbe, dorrine-sejo z lepo ureditvijo svoiih parcel in ograi k no!epšan<'n te ceste.
Zanimivi so naslednji podatki o porabljenem materijala. ki iih zbog inte-resantnosti nrlobč"iemo 7a narsrnvobe-
Asfčdtna moka se komprimira s tolkačL
matične razmere mešati dve vrsti asfalta; zato vidimo ob pečeh, ki so postavljene blizu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, velike kupe sivka-stegs asfalta, ki ie bolj suh in ruiaveea asfalta, ki ie mastneiši na bitumnu Obe vrsti se mešate v takem razmerju, da dobimo tlak. ki se prične nekoliko meh. čati šele pri 40 stopinjah Celzi;a. torej v slučaju izredno velike poletne vročine. ki v Ljubljani redko nastopi.
Asfaltna moka se naiprvo praži na posebnih pečeh do 130 stopinj Celzija. Ko je to toploto dosegla, se je ra?-prostre na betonsko podlogo in zval.ia z malim vročim valariem. Nato nastopi partiia delavcev s težkimi fo'ka'či. ki v taktu pretolče.io vso ploskev. Preko tako komprimirane asfaltne piasti rre-
tonske podlage se je porabilo 25 vagonov cementa in 230 vagonov gramoza. Odpeliati na ie bilo treba 350 vaeonov materijala, ko se ie pripravljal planum. Asfaltne moke se bo porabilo 67 vagonov.
Predno se je zabefonirala podloga, so se v cestišču in pod hodniki uredile vse napeljave. Tako so se električni kablji položili v poseben kanal: tudi poštni kablji so se položili v posebne cevi. Pregledale so se vse vodovodne in plinske napeljave ter kanalizacija. Tam. kjer so še nezazidane parcele, so se že sedaj položili odcepi vodovoda. • plina kabliev in kanalizacije do n-rcel-nih me.i. tako. da ie storjeno vse. da se cestišče ne bo v bodoče razkopavalo, ako se prične z gradnjo novih poslopij.
Asfaltna moka se praži na pečeh.
I. kongres delegatov ^Jugoslov Pev Saveza"
v Sarajevo
V	nedeljo 25, oktobra 1925 se je vršil
v Saraievu prvi kongres delegatov ■"Jugoslov. pev. saveza» Mnogobroinn udeležba iz vseh delov države ie d>>-kaznla. da se Savez v katerem ie včlanjenih večini o°vskib in g'a«ben'b dru-štev nase krabevine. cd dne do dne kreni. Število včlani?n;h drrštev ie zelo vel'ko. Iz Slovenije so se udeležili kongresa: «01asb°na Matica« iz Ljubbane (gosp. Piko RatističV «01as*>era Marica* iz Maribora (g ^nton Skala, ki ie obenem zastokal cplo mariborsko ž;»no kot nien tainik): «S'avec» iz Lii'b"ane fg Ivan Pražil) oficiiclni zastopnik liub-Hanske žune. ter »Urblianski Zvon«: dalie še- Narodno že'°z. glasbeno društvo «Sloga^ iz Ljiibbane. <sZvon» Iz Smarfna pr! Litiii. <t7.ioa» ;z Litiie (g M. Premel^). zngrebšV društvi -.-Lisin-skls in «Mladost». «Teka «a Jadrana*. «Ousle» iz Oslička, «M;;zičko drršfvo-' Iz Novecra Sada.,	«L1r?» fr
«Petar Veliki* iz Sarajeva. .,-Ni°°,'"ši iz Tuz'e. »Niegoš^ iz Cetin!?.. »Branko« iz Podtrorice. »Branko® iz Leskove« v Maked^e;'i. «Parač'nsko pevsko dru-J5»vo> bengrad^ka dništva «S+ankovič» «MIloševac» «Obil!d», cJevreisko oev-sko društvo«. «Prvo beogradsko nev-sko društvo* in še mnogo drug:h. Brzojavno so pozdravili kongres med drugimi: K rakovo - Tmovo» iz Ljubljane in »Glasbena Matica« -'z Maribora.
Kongres, ki se je vrš! v Domu srbske trgov, akad omladme. je o tvori' predsednik s?'aievske «Sloge« g. ravnatelj Miian Cukovič. nakar se ie odposlala vdanostna brzojavka kralju Aleksandru in prosvetnemu ministru.
Po izvolitvi kongresnega predsedstva (predsednik dosn. dr. Pole «Lisinski». podpredsednik gosp. Cukovič in tamik gosp. Skala) in obširnem poročilu Save-zovega g'a\mega ta;n'ka (goso Koste A1an.o?I^viča) b dosedanjem delovanj;: ,IPS. se je razvila obširna stvarna debata o raznih važnih predlogih, med drugim o znaku, časopisu in almanahu ter glasbeni knjižnici. Nadvse važen je bi! soglasen sklep, storien ra predlog slovenskih delegatov, da se člen 18. sa-veznih pravil spremeni v tern smislu, da se v posameznih administrativnih oblastih, če to zahteva večina tamkajšnjih pevskih društev, članov JPS. usta nove v administrativno pomoč glavnemu tainišfvu kot njegovi poverjeniki pevske župe. za katere se sestavi enakomerni pravilnik.
Soglasen ie bil tudi sklep, z vsemi legalnimi sredstvi prepričati še nevčln-niena društva o izredni važnosti JPS in iih pozvati k čim nreišmemu pristopu. Odposlan ie bil tudi brzoiavni pozdrav in čestitka »Savezu hrvatskih pevskih društev« v Zagreb povodom proslave 50'etnice njegovega obstoja.
Po odobren!u blagajniškega poročila !n proračuna za boc^če poslovno leto določitvi letne članarine ter izvolitvi umetniškega odreka, v katerega sta bila od Slovencev fzvoliena gg A. Laiovic in O. Dev. se ie sog'asio imenovalo za zasluge na dosedaniem uctvarianui in okrepitvi JPS nrvlm častnim članom gg. ravnatelja Mateia Mtibada. dr. Antona ?v;g!;a. dr. V Nov-ikn in Kasto P. Manoiloviča Zadnji ie bi! vnovič izvo-lten za glavnega taimka Saveza.
Sklenilo se ie. da se prihodnii kongres delegatov vrš' meseca maja ali septembra 1926 v Novem Sadu. na kar se opozariaio že sedai vsa včlanjena društva.
V	popolno zadovoljstvo delegatov ie Po Izredno dolgem zasedanju b-mčal prvi redni kongres, kateremu ie zvečer sledi! v zimskem sa'omi hotela »Evropa« siavnosten banket, prirejen od sarajevskih nevskih društev »Sloge« rn »Lire«. Poleg drug:h od':čn;b osebnosti 93 se istega udeležili: sarajevski podžupan gosp. dr. Avdo Hasanbegovič in načelnik mesta Saraieva gosp Ibrahim Hadzvornerovič. predsednik »Slog"« g. ravnatelj Cukovič. predsednik »Lire« gosp. dr. Ka;on in prof. gosp. Mibailo Miron. Pa Iskrenih medsebojnih napit-nicah In pozdravih se ie razvila živahna zabava ob nrenevaniu srbskih hrvatskih in slovenskih narodn'b pesmi.
Danes
e i i c o ?
Kino Ideal
Danes aaivečl* sreia
«®ti
♦i5
Razkošni monumentalni filmski vclsumcc tvor v dveb delih in 9 dejanjih.
Predstave po 2 uri, ob 3 . 5., 7 in 9.
— Posebno ':omponirana godba! —
Kino ^LJUBLJANSKI DVOR«
Telefon 730.
Volkovi v Hercegovini
Drzen napad tm ovčjo stajo. — 32 glav pokOtičanih.
Večkrat smo že poročali o volčji zverjadi. ki diviav Hercegovini Ur povzroča ondotnemu prebivalstvu v 'iko škodo. Volčje tolpe so posebno on^sne takim krajem, ki so zaprti in izolirani, teh pa ie na hercegovskih tleli zelo innogo. Ljudstvo more braniti v takih primerih komai lastno življenje, na boj proti škodljivcem pa ne utesne misliti.
Zagrne dni se ie pojavi! v Vrti;ašu poleg Mostaria trop krvoločnih vo'kov. ki so navalili na sta.io kmeta Mitra Ber-heroviča. Mož ie imel šestintrideset ovac. ki so bile zaprte v ograjenem prostoru. Volkovi so se vrgli nanje In poklali vse živali razen štirih. Pvnintri-deset glav je bilo deloma zadavliemh, deloma raztrganih in razmesanenih. V bližini te sta.ie ie bilo še več ovčjih čred v ograiah, a teh niso volkovi niti povohali.
Napad ie vzbudil v Hercegovini velik strah pred volčjimi krdeli v bližnii zimi, ki obeta postati zgodnia in ostra ter bo radi tega silno nevarna za imetje jad-nih hercegovskih seliakov.
Skrivnostna tihotapska
I
adia
Žc koncem preteklega meseca :'e dobila policija na Sušaku obvestilo, da prevaža skoro vsako noč neki motorni čoln z jugoslovensko zastavo tihotapsko blago z Reke na otok Krk. Pov"':a ie razvila takoj živahno delovanje, da zasači tihotapce prav na delu. Seveda to ni bilo tako lahko. Približno pred 1-4, dnevi je opazil neki detektiv v viharni temni noči na morski površini skrivnostno luč. ki se ie na potu z Reke približevala otoku Krku in nato nenadoma izginila. Policija je docnala. da !"re za tihotapsko tolpo, ki se ie posluževala maihnega motornega čolna in vtihotap-liala razno blago iz Italiie v Hrvatsko Primor.ie in na otok Krk Motorni čoln ie naložil svoie blaco na Reki in se vozil običaino v smeri »Velikih Vrat« do otoka Čresa. kreni! potem mimo otoka Krka ob jugoslovenski obali.
O dogodku ie bil takoi obveščen pomorski oddelek finančne kontrole, nakar ie dobilo moštvo motorneira parnika »Neznani Junak« ukaz. nai odpliuie takoj na morie. Na tem parniku se na! «ia strojnica, močan reflektor, radioposfa-ia in dobro oboroženo moštvo. Na parnik se je ukrcalo še več redariev. nakar se ie odnelia! fakoi v smeri proti otoku Krku. Ko se ie približa! otoku, so takoi začeli delovati niegovj reflektor'! in v daljavi ie bilo opaziti skrivnostni motorni čoln. Se predno so se moeli tihotapci pripraviti na odpor, ie že ležal »Neznani Junak« poleg motornera čolna. Mornarii in redarii so skočili v tihotapski čoln in takoj ueotovili. da so napravili zelo dober plen. Aretiral' so pet tihotapcev, vse z Peke. nekaterim pa se je posrečilo še pravočasno ubežati.
Danes
B I S C O T B I S C O T B I S C O T BI S C O T
B I S C O T B I S C O T E I S C O T B I S C O T
BISCOT
oLadja smrti*
BISCOT	BISCOT
BISCOT BISCOT
Predstave vsak dan pop. ob 3., % 5., 6., 'A 3. in 9. uri. V nedeljah in praznikih tudi dopoldne ob % 11. uri.
Kino Ideal
flEimraBBEiiLEliiiEia
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Četrtek. 29.: »Pegica mojega srca». A. 1'ctek, 30.: »Periferija«. D. Pobota, 31.: »Zimska pravljica«. E. Nedelja, L: »Veronika Descniška». Irv.
Ljuhlianska opera
Četrtek, 29.: »Mrtve oči«. F. Petek, 30.: »Nabor*. »Povratek*. C •Sobota. 31.: ».Manon*. A. Nedelja, 1.: «Aida». Izv.
L večer komorn« elasbe v 'etošnli se-ijni se vrši v soboto. 31. t. m. ob 8. url zve--er v veliki dvorani hotela «l!lnon» Ta večer komorne glasbe priredi Drušfvo uJite-litv eiasbe p n večin! « sodelnviniem svoiih ■iipnnv profesnriev konservamriia Glasbene Matice v Liubiiani Spored ohseza tri kn-irorne skladbe in sicer: A'eks!i VVInkler: So-:rata op. 10 za vijolo in klavir, 1. Moderato, 1?. Allegro agitato, IIL Varliadja na breton-
sko melodijo. Izvaiata proi. Jeraj in kapelnik Štrilof. 2.) L. v. Beethoven: Snnnta 30 e-mo' za viiollno ln klavir. I. AHesro con brio, 11. Adaelo cantablle. 111. ?cherzo. IV. Flnalc-Aliesro. Izvaiata prof. Slals in proi Švaj-carieva. 3.) Ant. Dvofak: Tercet za dve vl-vrTini in vlinlo 1 Irrtrodiikciia-Aleero. II. Lar-ehetto. 111. ?cherzo vlvace. IV. The.na con varlazionl. Izva alo: proi. Š als. Rupeli In prof. Jsra) O posameznih skladbah kakor tudi o izvajalcih spregovorimo kai več v mtrajšnji številki. Hanes pa opozarlamo občinstvo. da v velikem številu poseti ta komorni večer in od počela teza večera le odvisno nadaljevani? takih prirej v našem mestu, sai so bili svoiečasm j večeri elasbe pri nas Izredno priljubi;. U.-net niška potenca prireditve nam iamči za pravo umetniško izvršitev sporeda. — Pripominjamo tudi. da posetiio ta večer številni udeleženci z dežele, naši kulturni delavci nčfteili. ki se zbero k 1. sestanku glede 'tsta-nevitve pevskeza zbora slovenskih učiteljev — Društva učiteljev glasbe. —
Spored klavirskega večera Aleksandra
Borovskeaa v Ljubljani. Svetovnoznani pianist Aleksander Borovskl. ki je absolviral začetkom lanske sezone svoj !. klavirski koncert v Ljubljani z narveč im uspehom, kencertira zopet v našem mestu v .torek 3 nov. Na sporedu ' 'sdeče točke. 1.) Bach-Buseni: Preludi, »sa za org'e v J-duru. 2.) a) Rameau: Le rappel des oise-aux. b) Rameau-Godovski: Tambourln. 3.) Beethoven: Sonata appassionata. 4) a) tm-promptu. b) Pkrjabln: VI. etuda. 5) Liszt: Sonetto de! Petrarca. 6) Peeanlnl-Liszt. a) Tema z variiaciiami. b) La Chasse. c) La campanella. Predprodaia vstopnic v Matični Gledališki repertoarji. Zagreb: Miloševa Cenitev (Ko-novič). Trubadur (Verdi) Diogenes (Tituš Bresovački). Sveta Ivana (Shaiv). Lohengrin (VVagner). Človek, ki živi od sanj (Lenormand). Graničarji (Preu-denreich). Pra sa: Prodana nevesta (Sme-tnra). Smrt Hlpodamiie (Fibich). Taina (Srrefana). Cezar in K'eon^rra (Sha\v). Pan Tvvardovvskl (Rožvcki), Figarova svatba fMozart). Dalibor (Smetana), vse v Nar. dl vadlu. Nem«ko gipdaiiJče: Carmen (Blzet). l.oliengrin (VVagner). Prodana neves (Sme tana), Hoffmannovs pripovedke (Offenbach)
Stavovskc gledališče- Cosi fan tutie (Mozart), Cyrano de Bergerac (Rostand). D u-naj: Mnogo hrupa za nič (Shakespeare). Peer Gynt (Ibsen). Romeo in lulia (Shakespeare). Macbeth (Shakespeare), vse v Burg-theatru. D žavna opera nina nič novega Volksopera je zaprta, gledališče v Josef-stadtu igra Galswo; thy>evo »Družbo«, v Nemškem ljudskem gledališču je na sporedu »VVallenstein« z Bassermannom — Berlin Afričanke (Halevy). Dalini zvok (Schrecker) lanko In Metka (H'jmpsrdinck). Mojsterski pevci (VVigner) vse v Državni operi: Nižava (D' Alb'.rt). Rigoieiro (Verdi). Sevilskl brivec (Rossirl), VValkilra (\Vagner). Madame Butterfly, Tosca (Puciri). vse v operi na K6nigsplatzu. Peer Gi-nt (Ibsen). Mnogo hrupa za nič (Shakespeare), v Državni drami: Minna v. Barnbelm (Lessing). v Schiller levem gledališču; TannhSijser (Wagner). Ariadna na Naksu (R. Strauss). Ples v maskah (Verdi) Don Pasqtia!e (Donizetti) v Mestni operi: Igra apostolov (Mell) v Komornem gledališču: Benetki trgovec (Shakespeare na Ludskern odru).
Intimni glasbeni večeri v Zagrebu. Kakor lani in prejšnja leta, se bodo vršil! tudi v tekoči glasbeni sezon! Intimni glasbeni ve
čeri v Zagrebu. Prva prireditev ho v petek dne 30. t. .r s sodelovanjem ruskega čeli-sta Aleksandra Barjanskega in francoske pianistke Marije Pantfsove. Na sporedu je Brshms (sonata op. 99). Debussy In Delius ter dve novi skladbi Prnesta Blocha (M;di-tation hčbraiqtie ter !z židovskega živllcnia)
Upokojeni člani Narodnega gledališča v Saraievu. Podpisan ie ukaz. s katerim so upokojeni trije člani sarajevskega gledališča: gg Vnčičevič. HaidiKkovif in Ctirčič. Vsi trije Pa bodo nastopali še dalje kot honorarni igralci, ker primanjkuje v Sara evu oderskega osobia.
Premljera V.olnarjeve drame v Sarajevu. V sarajevskem gledališču le bila v soboto. dne 24. okfob-a prerrijera Molnarjeve »Bajke o volku«. Režiral je g. Nikola Jova-novič.
Nestor finske literature umrl. Finsko slovstvo le pred kratkem zadel težak udarec. Unirt ie Nestor finskih pisateljev. Gi letni pesnik Mirael Lybeck. Pokoinik ie bil lirik In drnmatik ter ie napisa! kotr*diio »Df-nastiia Peterburg«. satiro na ruske oblastnike na Finskem. To delo e neslo Lybeckovo slavo čez meje njegove domovine.
Domače vesti
Oprostite
Redakcija mi je izročila »Kmetski list> v obravnavo in zabavo. Ne vem. v čem sem se pregrešil, da me ie to zadelo. Pričakoval sem, da sem z objavo pra-šičoloKiie iz zadnjega »Kmetskega listaš enkrat z a vselej opravil, pa mi v najnovejši številki izrekajo javno zahvalo in priznanje, češ da ie bila moja rubrika šele takrat, ko sem v njej citiral nekatere najbolj duhteče hlevske pridelke organa naše domače PP - zveze, — vredna čitania. To ie očividno laskav poziv, da z objavo nadaljujem. Toda, gospodje, tudi MAC ima želodec in nos. zato me tokrat onrrstite.
Sicer sem Pa za usluge vedno rad na razpolago.
Vdani M. A. C.
*	Naš Jezik v železniški službi. Generalka direkcija državnih železnic v Beogradu je odredila, naj se ji čimprej pošlje sezname!; vseh onih železniških nameščencev, ki niso zmožni državnega jezika (srbohrvaščine aii slovenščine). Vsak, ki ni zmožen službenega jezica, se mora po členu 4. novega zakona o državnem prometnem osebja, takoj odpustiti iz službe.
*	imenovanja v državni slnžbi. 2 odlokom ministra za narodno zdravje so imenovani: dr. Ivo Bobič za zdravnika-pripraviii-ka pri splošni bolnici v Ljubljani, Josip Poš
a aradnika-pripravnika pri bolnici za ženske bolezni v Ljubljani in Marija Gospodaric za arhivsko uradnico v zdravilišču v Dobrni pri Celju. Sodni sluga pri okrajne,n sodišču v Ormožu, Ivan Kapitler ie imenovan za jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru.
*	Razpisana zdravniška služba. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Tržič-okolica. Prošnje je vložiti najkasneje co 7. novembra.
v Izprenunbu t poštni službi. V področju poštne direkcije v Ljubljani so pomaknjeni v 3. skupino II. kategorije naslednji arad-T'ixf, oziroma uradnice in sicer: pri pošt-
■	c::. uradu Ljubljana 1 Stanko Gaberščik, Fran Feriančič, Rafael Trampuž, Gregor Hribar, Aleksander Jakša, Leopold Spar-!'.'iki, Pran Levstek, Josip Scfcager, Fran Pcrko, Ivo Kit, Rudolf Lakež, Josip Stukelj, Josip Pogačnik in Vinko Slanrič — vsi pri poštnem uradu Ljubljana 1; Ferdo Nadrag, Josip Tomaž in Ivan Stibilj — vsi pri postnemu uradu Ljubljana 2; Janko Firbas, Ivan Ortan, Zorko Kamblč in Josip Gradišnik vsi pri poštnem uradu v Mariboru.
*	Odlikovanja književnika Marka Čara. Na predlog ministra ver je bil povodom Lovčenske proslave znani književnik in inšpektor ministrstva prosvete g. Marko Car odlikovan z redom sv. Save II. razreda.
*	Petdesetletnico našega »Rdečega križaš Na predvčerajšnji seji »Rdečega križat je bil Izvoljen akcijski odbor za proslavo petdesetletnice tega humanitarnega društva. Proslava se bo vršila početkom prihodnjega leta.
*	Iz «Uradnega lista*. »Uratlni Iist» ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki uredbo ministra pravde, kako je postopati pri oddajanju oseb v prisilne delavnice ter pravilnik o odobravanju m izvrševanju proračuna samoupravnih teles v novih krajinah kraljevine.
+ Izpremembe v sodni službi. Imenovani so: pisarniški oficijai Božidar Kryl pri okraj nem sodišču v Ljutomeru, za višjega pisarniškega oficljala istotam; žandarmerijskl narednik Josip Makuc za kanclista pri okraj netn sodišča v Ljutomeru; pisarniški oficijai Ivan H v Mariboru za višjega pisarni-.cga oficijala pri okrajnem sodišču v Mur-
•	i Soboti; žandarmerijskl narednik Jakob
i-a kanciish, pri okrajnem sodišču
•	f'; .:.r:u. Premeščeni so: pisarniški oficijai Fran Ferer.čuk iz Kozjega, kanciist Matija ".ežnarič iz Ormoža ter kanciist Josip Dve-^ c.iščck iz Šoštanja vsi k okrožnemu sodi >wB v Mariboru; Božidar Langerhole, kanciist v Kamniku, k okrežnetnu sodišču v ! aikem i;: Fran Oblak, kanciist v Šmaria, k tkrajnemu sodišču v Šoštanju.
*	Sniritia kosa. V torek je utnrl v celjski bolnici učitelj iz Ruskega Krstnra v Bački,
'i hd-.o N e s t o r. star 39 le;. Bolan na je-tiki je čakal pomoči v Topolščici, kjer so ga r.či prenapohtjenosti zdravilišča odklonili. Za to te rtiv Celje umre:;. Pogreb se bo vrf.I danes. —	j0 tstaria gospa Jože-
M a p r u d n i k, rol Cal::c, po jstnica v U::S.'h vri Celju, stara 73 tet. Pokojnica ie
■	vrla napredna žena. Pogreb bo v petek dne 30. t r. ob 10. dopoldne. — V Ljubljani :-z umrl v torek g. Alojzij Perdan, uslužbenec državne železnice, »'.ar 58 let. Pogreb i-o danes ob 3. popoldne Iz Spe in i« Šiške
- P .paliM.. Sv. Križu. Bla* .itn spo-' •'	hr-eno s:/nljc!
*	Jugoslovenski pevečk! save« ln hrvai-•i:i f£ti!T9.i',sti. Včeraj.*::'! -Hrvatj ja obja-
■ ■ :>..<;•• ? t.i Jugoslovanski p&vaSfc! savez. vlJical svoj kengres v Sarajeva na '•'•I (tur., ko ss h vrši;:; v Zagrebu prodava 7Aczi- fcrratsidfi pevskih društev. »Hrvat« izroča. -Ju j? JttgosI«v...->kl pevački savez
■	cs!»l hrvatski pevski zvezi brzojavko, v ' '--i p< :. da l« se rado\si hrvatske pro
» a ve. ako H hrvatska pevska zveza vsto-' *.'.: v Jttgoslovc :::• pevsko zvezo. : Hrvat« to povabilo, češ, da so hrvatski 1 . v-j v naprej Odrekajo tej radost:, ki bi jo !••*•.'• •'•"I s Jeni, ra se -odrečejo svojemu : '{s;na iisena.-. No, »Hrvat« operira v Sepsfnflzffia (udi s Slovenci. Piše -auresi. da so Slovenci istotako dobili po-iv	ra kolesu v Sarajevu,
i T'~i r« priš-i raje v Zagreb tr.ed svoje hr-tovarise. ki so jih prisrčno ia toplo .'.'. Tako so slovenski pevci odklori!!! ••.hI .-apje rta kongresu jjgošlovenskih " neev. pi5c dalja »Hrvat«, in tako ja ta ju-.-.< shrvenskt savtz oštal brez Hrvatov in > 4-t'cev. Tfifsj separatizem tudi v pefajf!
Damam priporočamo,
da si ogledajo krasno zbirko
damskih plašče v
nanjnovejJih modelov, ki jih danes še t3ko vešči roki ni mogoče ustvariti. — V zalogi jih ima tvrdka FRAN LUKIC, Pred škofijo 19.
Toda »Hrvat« nima nobene pravice, da se sklicuje v svojem separatizmu na Slovence, ki so ravno zato Sli v Zagreli, ker v kulturnem delu nočejo poznati nobenega se paratizma. Kolikor pa je nam znano so bila slovenska pevska društva zastopana po svo jih delegatih tndi na kongresu Jugosioven-ske pevske zveze v Sarajevu in so *Hr-vatove« trditve popolnoma neutemeljene. Ttrdi ni res, da v Sarajevu niso bili zastopani Hrvati ker naglaša sam sHrvat*, da vodi poleg drugih Jugoslovensko pevsko zvezo zastopnik zagrebškega »Lisinskega« dr. Pole.
*	Odbor za molbe in žaibe v Narodni skop ščini. Iz Beograda nam pišejo: Z novim zasedanjem Narodne skupščine so postali predlogi in sploh vsi razpravni predmeti, ki so bil: vloženi v prejšnjem zasedanju brezpredmetni. Ta usoda je zadela tudi prošnje
in pritožbe naslovljena r.a Odbor za moibe in žalbe. Vendar stvar po svojem efektu ni posebno tragična. Prosilci, ki reilektirajo na to, da pride o njihove vloge v razpravo odn. v rešitev naj pošljejo novo s kolkom 3 Din opremljeno vlogo na Odbor za lttolbe in žalbe Narodni skupščini ter naj v tej vlogi izjavijo, da vzdržujejo svojo prejšnjo prošnjo (predmet označiti!) pozivajoč se na njene razloge in priloge. S tako vlogo se bo smatralo postopanje za obnovljeno in ker je odbor isti bo kratkim potom obnovil svoje prejšnje sklepe.
*	Stroški sodnega zapora za leto 1325. Po najeti bi pravosodnega ministrstva so se za področje višjega deželnega sodišča v Ljubljani kot povračilo za stroške preiskovalnega zapora in izvršitve kazni za enega kaznjenca in en dan za čas od dne 1. jan. 1925 do 31. decembra 1926. določili nastopni zneski: v sodnih jetnišnicah za preiskovalni zapor ln za preskrbo pri izvršitvi kazni 6 Din, za stražo in upravo 9 Din; v moški kaznilnici v Mariboru skupno 9 Din, v ženski kaznilnici in prisilni delavnic! v Beganiah pa 10 Dir..
4 Razpis ustanove. Veliki župan ijabljai:-ske oblasti razpisuje ustanovo rajnke Gabrijele Rehnove, posestnice v CrikvenicL Usta novna glavnica znaša 13.212 Din. Obresti glavnice za leto 1925. se oddajo dvema tibožnitua oseba,na, rojenima na Kranjskem, vsakenrj po 538 Din. Prošnje naj se vlože na naslov: Veliki župan v Ljubljani, oddelek za socijalno politiko, tekom enega meseca. Prošnji je treba priložiti nravstveno izpričevalo, nbožni Ust in krstni list.
*	Mal položi dar. Od založnika Ciril Metodovih vžigalic ter od Družbe sv. Cirila in Metoda smo prejeli obvestilo, da ;e bila er.a partija družbenih vžigalic vsled tehničnega defekta v tovarni v resnici nekoliko slaba, vendar pa js založnik, kolikor mu je bilo pač mogoče, te vžigalice zamenial z boljšimi, tako da so danes zopet v prometu prvovrstne C. M. vžigalice. Tndi tovarna je dala zagotovilo, da se enaki slučai ne bodo več pripetili. Po izkazu dobiva družba sv. Cirila in Metoda r.a leto nad 20.000 Din od družbenih vžigalic. Priporočamo občinstvu, da tudi v bodoče pridno sega po C. M. vžigalicah.
*	Vzorna točnost profesorske »Samopomoči«. Prejeli smo: Slovenski uroiesorji Imajo društvo, ki preostalim umrlega člana izplača tolikokrat 25 Din, kolikor je članov. Držeč sc tega načela, da dvakrat da, kdor hitro da, je društvo še isti dan. ko je član trntr! c-uposialo odpadlo vsoto vdovi. O, ko bi se tudi tlržavn! Blrokracius hotel vsaj nekoliko približati podobni točnosti!
*	Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolali. Na os:;, šolah mariborske oblasti so razpisana naslednja stalna učna mesta: na 4. šestrazredni deški osnovni Šoli v Mariboru mesto šolskega upravitelja, na štiri razredni osnovni šoli v Zgornji Polskavi mesto šolskega upravitelja, istotako tudi na dvo-razred!!! osnovni šoli v Tinjah.
Avtozveza Marlbor-Ptui. Z 2. novembrom prične obratovati avtozveza Maribor-Pittj. Promet bo vsak dan razen ob nedeljah b ho trajala vožnja eno uro in 6 minut, stala pa fco ."> Din. Avto bo odhajal iz Ptuja ob 7.55 in 13. ur:, prihajal pa bo v Ptri oh 7.51 in 14.30.
*	Več mest inženiericv j{r;:di>erte stroke se cdiia v območ:: gradbene direkcija v Ljttbliani v ;~ri,?ra- i.hlnett; cveuuslno ta.il v patroSitih p.-.!.iža!n L kategorije ---I' .' nih ar-Jr.ifcrr. Proštila naj se vložj <*o h -no ) novembra 1325. pri gradben! dfri-fco!': v Ljobifejii. kjfr sc dobivajo {tjcfi nsdalj^a pr,-jvsnli::.
<- Dr/avtta izdaja narodnih pcsral. po-
ssbro k - >ztk ;„i'>. hster! poverje n, naloga da klasificira tttdl slovensk- ttaradttg pestri ter jih obelodani v posebni državni iin hihi med r;t;:i:rt P>zy;:-> ; tudi ur.ivcrzlrc:-nl profesor dr. !v::n Prilateij v Ljubljani in referent v prosvetnem trlnts^rsiva zn SI -vonlio Pavel Flere.
*	Podružnica Jngoslftveusfce Matice v Ptaju se iskreno zahval.htje vsem, hI so na katerikoli način prlpomoe". da je pckrajiit-
skupščina Jagoslov. Matica v P:*r.- tako L>PO uspela. Po- bPa poh vala bed! vftnarb g. Vaadi. ki ju za »Koroški večer-
DmnsKi 11 KiahiiKi
v j»jR!0deni«;5ih fc,T.-ah se dobijo
V fijodff?« S.~!O:P:
Z,
Kopitarjeva uiioa šf«v. 1.
Danes predstave:
ob 3., 5.,
7» in 9.
Kino »Dvor«.
in sa pokrajinsko skupščino okrasil prostore proti neznatnemu plačilu.
*	Jngoslov. ašad. društvo »Triglav« v Zagrebu je na svojem I. redr.em občne.« zberu iz^-olilo sledeh odbor: Predsednik Ivo Ogo relec, cand. ver. ined.; podpredsednik Franjo Schneider, cand. rer. com.. tajnik I. Jo-ško Schneider, catid. ing. for.: tajnik II. Stane Kolar, cand med.; blagajnik Ernesto Vo-grič, cand. rer. com.; gospodar I. Jovo Krasijo, stud. ing. agr.; gospodar II. Franjo Kumar, cand. art.; arhivar Stane Lutman, catfd. med.; knjižničar I. Branko RtsdoIJ, cand. phih; knjižničar II. Stane Kane, cand. ing. ior. odbornik L Tone Ravnikar, car.d. med.; odbornik II. Jože Uršič, stud. med. ve:.; revizorja: Franjo Ciber, cand. :::ed. b Davorin Kolšek, cand. med-
*	Razpis kantin« v vojašnici vojvode Mi-šiča v Ljnbljani ie podaljšan, na kar opozarjamo vojne invalide, ki mislijo zanjo zaprositi. Zakup se prične šele s I. januarjem 1&25, a r.a bo za dobo tri leta, temveč samo za eno leto. Izvršilni odbor U. V. I. sprejema prošnje še go 1. dčccsnbra.
*	Eau de Cologrs«, nsarnke Superbe, zelo prijetnega in osvežujočega duha, se dobiva v lekarni Lcustek, Ljubljana, Resljeva cesta It !, in v vseh večjih trgovinah. .'OSO
Svetovno znani film
Quo vadiš
danes v „Kino Matici"
*	Nevarna igrača. V Cabra je našla v nedeljo Franja Nagllč, dvanajstletna hčerka tamkajšnje posesinice, dlnamitno patrono, s katero se jc neprevidno igrala. Nenadoma ji je patrona v roki eksplodirala ter jo na glavi in rokah težko poškodovala.
*	Nadzorstvo r.ad Dečilmi domovi poverjeno velikim županom. Minister za socijalno politiko je poveril velikim županom neposredno nadzorstvo nad zavodi za zaščito de-ce in mladine, dokler ne bodo v to svrho imenovani posebni referenti. Veliki župan lirbljanske oblasti bo vršil nadzorstvo v področja teritorija bivše pokrajinsko uprave za Slovenijo.
Danes
I S C 0 T
Kino Ideal
*	Kaznilnlški naraščal. Kakor znano, se rekratirajo kaznjenci mariborske moške kaznilnice iz Slovenije in severne Dalmacije od koder prihajajo v večjih skupinah da ce izplača prevoz. Tak večji transport kaznjencev, 29 po številu je dospel v Maribor preteklo nedeljo iz šibenika Med njimi imajo trije dosmrtno težko ječo, ostali pa daljše kazni od 2 do 20 let. Istočasno je dospel transport 7 kaznjenk v žensko kaznilnico v Begunjah. — Kaznjenci iz Dalmacije kjer nI nobene kaznilnice, izvršujejo kazen deloma v obeh kaznilnicah v Sloveniji, deloma v bo-senski centralni kaznilnici v Zenici.
*	Otrok kot poštna pošiljka. V torek zvečer ie prispel z brzovlakom iz Budimpešte v Beograd nanavaden potnik, ali pravzaprav nenavadna poštna pošiljka. V vlaku se je nahaja! otrok, ki je imel za vrat obešeno torbico, na njej pa nalepljen napis v nemškem jeziku »vValter Boris Hitzemann potuje sam v Beograd k svojemu očetu Wal terja Hitzetnannu, Beograjska zadruga. Prosim, da otroku pomagate«. Na drugI strani pa je bilo ime otrokove matere: Katarina Hitzemann, Berlin. Sedemletno dete je torej iz Berlina samo potovalo k očeta v Beograd V torbici je imel otrok čokolado, bonbone in sandwishcv. Žandar je pe-ial otroka s kolodvora k policiji, kjer js dobil večerjo b prenočil v postelji -dežurnega«, ker ponoči niso mogli takoj poiskati očeta.
*	Propaganda proti alkoholizmu. Znani ameriški publicist in borec proti alkoholizmu g. Johnson, prispe dne 4. novembra iz Carigrada v Beograd, kjer priredi propagandno poljudno predavanje, h Beograda od potuje v isto svrho v Zsgreb in Ljubljano.
<- Pustolovka iz Jugoslavije v Rim«. Upra va mesta Beograda ie Prejela te dni od rimske prefeklurj dopis, v katerem se zahtevajo podrobna obvestila o neki 24 letni Viktorij! Novak, ki je izvršila v Italiji več sleparij ter o-kodovah ljnči 160 tisoč :ir.
Vse	H(J.
HMe.	c-.r.u'^
;,:,vačeno. ^	; perSeUMo™
starca $2tss.£
SrtlM	ctrto Dirt
jc, d,-i ss	ča eden
jsaf fiogacič 3 r!gom in jrtaralio (fdsčo, modro 'i!; zlato)
• Bogati otok Vls. Solastafs zgodovinske zgradbe Starčevlčevega doma pri kolodvora v Zagreba le bil ameriški milijonar Tomo Bradanovič, znani bogataš v državi Cile.
Irr el jc skoro polovico delnic palače. Te dni je umrl iti je vso svoje premoženje zapustil otoka Visa, kjer je bil rojen. Otok Vis je terej postal solastnik Starčcvičevega doma v Zagreba.
Ssrsnttrano dobri
Čevlji in nogavice se dobe najceneje samo pri
,.VOJKA«' liabij-M, nasproti Mastnega doma.
ppcrti ocSebelosii
deleje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čsj'. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfsn, . agreb, (lica 2Ci-t.
Iz Ljubljane
'taja	š:;.-;i- narr eragih.
UstnvKjj w v prudatalaali.
a— Uiarii v Ljabijaisi. Zadnja dva dneva so bai prijavljen: sledeči smrtni slučaji: Magdalena Pcrko, gospodinja, liiraJka, 54 let. — Fraa Brate, dninar, 26 let. — Anton Klopčlč, posestnik, 60 let. — Kristina Kalan, iob. delavka v pok., 53 let. — Fran Rode, krojaški vajenec, 16 let. — Jernej Kužnik, posestnikov siti, 16 mesecev. — Uršula Marki, mestna uboga, 82 let. — Marija Kolesc, posestnikova žena, 63 let. — h-an Slapar, delavec, 45 le:. — Karei Je-mec, posestnikov sin, poldrugo leto. — Magdalena Ar tac, žena trgovinskega sluge, 22 let. — Henrik Reško, šoiski učenec, 8 let. — Josrp Clemenz, zasebni uradnik, 73 let.
u— Pevce šentjakobskega zbora pozivam, da se polooštevihio udeleže današnje pevske vaje, po kateri se vrši važen sestanek. Udeležba za vse obvezna. — Tajnik.
u— Sokoiskl gledališki oder ua Viču uprizori v nedelio 1. novembra točno ob pol 8. url zvečer fantastično dramo »Morilec« v režiji brata Remsa. Vabimo vse napredno in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da zopet polnostevil.no zasede sokolskc dvorano. Pro svetni odbor Sokola na Viču. — Zdravo!
u— Gledališki oder Narodne čitalnice v Šiški: v soboto, dne 31. ok;obra In v nedeljo. dne I. novembra, žataigra »Mlinar in njegova hči». Začetek obakrat ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v Čitalnici.
a— Pevski zbor slovenskih učiteljev. Vsi pevca in pevke, ki pridejo že v soboto v Ljubljano, naj se najprej zglase v Uniona — glavni obed. Kdor pride pa v nedeljo, naj pride naravnost v Glasbeno Matico, Vegova ulica št. 7.
u— Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani prosi vse one ljubljanske učitelje b učiteljice, Id nameravajo za 31. oktobra odnosno 1. novembra sprejeti kakega tovariša na stanovanje, naj to čimprej naznanijo proi. Vedralu. Emonska cesta 8. Predprodaja vstopnic za sobotni koncert je v knjigarni Glasbene Matice.
u— Koncert! društva učiteljev v Ljubljani imajo poleg drugega tudi namen, dati prilike našim domačim umetnikom, da večkrat lahko javno nastopijo v koncertnem okvira in tudi s te strani vplivajo vzgojno na učečo s« mladino. Učenci bodo gotovo hvaležni za to svojim učiteljem, starši pa bodo mogli spoznati, komu zaupajo svojo deco. Vabimo posebno starše prav uljudno h koncertu, ki bo v soboto dne 31. oktobra ob 20. ari v «Unioau»
u— Uradniška menza v Ljubljani se je preselila iz Prešernove ulice v nove najemne prostore hotela «Tratttik» na Sv. Petra cesti št. 25.
u— Telefonska številka se odkupi proti primerni odškodnini. Ponudbe na upravo «Jutra» pod <Te!eion->.	2029
* Quo vadls. Slavnoznani Sienklewiezev roman sOtto vadiš« je že pred desetletji ko se je kinematografska umetnost — takta: še nI bila umetnost — šele porajala, mamil filmske avtoric. Zato jc bil rQao vadiš« eno izmed prvih del, ki smo ga gledali na platnu. Bil jc seveda gledan z današnjimi očmi, dokaj primitiven, kljub tema pa je tedanji okus doceia zadovoljil. V tem je iiltn-ska tehnika neprestano napredovala in dosegla po vojni tak razmah, kakor bi ga šc pred par leti nihče r.c apal prerokovati. »Quo vadiš« ie doživel drugo izdajo b pred letom dni že tretjo. Poslednja >e prodakt italijansko-nemške kooperacije, ki je postavila najboljše nemške ln italijanske igralce in igralke v glavne vloge. Prvi del, ki sito ga včeraj vide!!, kaže napram prvima dvema poskusoma (kakor smemo z vso upravi-vičenostjo imenovali prvi dve izdaji) precejšen napredek. Sconičr.o je film t:j višku sodobne filmsko nmc;nor-:i. režija je dobra. Istotako Igra. Nekoliko moti gledalca malce predolg: uvod. Nerona sem -i sicc-r predstavljal dragaee, vendi-r ;.v. b" Jar.nicgsova kreacija LjablJanCaccm ugajate. Morda kal več, ho vidimo tudi drugi del.	br.
u— Policijske prijave. Od torka rta sredo so Kil prijavljen: polici;! sledeči slučaji: 2 sama tatvine, I goljufija, l tepež, I napad, l nezgoda, poškodba ti4e lastnine, 2 te-Isini poškodbi. 5 prestopkov kaljen j a tteč-nesa mirti, i prestopek zglaJsvahrUt predpisov. o prestopkov cestncgj policijskega reda ia 4 prestopk: avsontobllrkik predpisov. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: l radi sumi vlačusanja. i radi suma tatvine in J ra-di splošnega sama.
a— Nepmlden kolesar. V torek zjutraj je pred glavnto pošto pedrl neznan kolesar 9-Ietncna šolarja Frana Vidrajsa, stanujo-čega na .Miklošičevi cest' št. 5. Deček in kolesar sra padla : a Ha, pr! čemer je dobil otrok težje telesne poškodbe, koledar pa se je Je fttsrO&ttSd j-obral, AtHj na kolo in ubežal prej stfa/lnihorr v stranske ulice.
u— Prodne,t tirno v stanovanje. K i s s le povrni! rafn^tsli na čekovnem uradu, g. Ivati O-.-scneh. st?najoč v Zatiški ulici št. 1, s dvomesečnega dopusta z (t-ercajskesa. jc tiašs! pri svoji povrnitvi 9t8:;wa:tje pre-' MttMb ttaM zskovoc je v čaM rtl>:»t-: .hl v : c.ve ;cbc ter sna odnesel iz omare v s ilnici i20 m ikega š'fona,
Največji Hlm sveta!

V 2 delih, 9 dejanjih.
Ker se predvajata oba dela skupaj so vsled ogromnih nabavnih stroškov tega film., minimalno zvišane cene.
Kino ^LJUBLJANSKI DVOR«
Tticion 730.
zla« prstan z briljairtom ter žensko ovratno verižico v skupni vrednosti 3650 Din.
u— Nočni gost v gostilni. V gostih Konzsmrnega društva na Kongresnem trge je bil izvršen v noči na »redo rafinir. vlom. Tat je iztrgal pri kletnih vratih ključavnice ter prispe! na ta način v podzf-: :-ske gostilniške prostore, kjer je nato lahl. popolnoma neovirano brskal. Posrečilo s-mu je res izslediti v omari 1437 Din go::-vine, last natakarice Helene Pečarjeve. la: je odšel iz gostilne bržkone šele v zgodnjih jutranjih urah.
Iz Maribora
a— Dr PS*ko in dr Lipcld proti «Stražij. Včeraj se je vršila ua mariborskem sodiščd razprava o tožbi poslanca dr. Pivka tu odvetnika dr. Upolda proti klerikalni «Str;. ■ žai, ki je svoječasno v senzacionalnih členkih očitala dr. Lipoldu m dr. Pivka, da sta skleoUa glede poslanskega mandata kupčijo, po kateri bo moral dr. Pivko od!o.; ; svoj mar,dat, da napravi prostor dr. Lipoldu. Dr. Pivka je vrh tega očitala cStrada-. da mu je bilo obljubljeno ravnateljsko mesto. Te, iz trte Izvite laži ie «Straža» ponovno pogrevala. Na včerajšnji razpravi pa je zastopnik <S-traie» izjavil, da je b: Ust mistiflciran in je ponudil zastopniku tožiteijev dr. Kodermanu poravnavo. cStra-žas bo na podlagi poravnave v prihodnji številki priobčila na drugi strani izjavo, v kateri bo preklicala hi obžalovala očitke proti dr. Pivku in dr. Lipoldu. Plačati mor.i tudi vse stroške.
a— Glasbena Matica. Pod tem naslovom je včerajšnji cSšovenec* objavil novico, de bo moški zbor Glasbene Matice na Vseh svetnikov daa sodeloval pri pontifikaln; maši b da se že uči pod vodstvom kate-heta Gašperiča latinsko mašo. Iz krega. Glasbene Matice smo glede na to »Slovea-čavo* novico prejeii dopis, ki sprašuje, kako se to strinja z nedavnim sklepom Glas bene Matice, da radi nujnih priprav za svoje koncerte ne bo več sodelovala pri narodnih prireditvah in je v resnic: odkloni1 nastop celo pri akademiji Jug. Matice. Takrat so klerikalci tudi napadli Glasben Matico radi sodelovanja pri Dram. društvu, ki i trta velikanske zasluge na narodno profoudo v Mariboru in okolici. Za enkrat vso zadevo samo registriramo.
a— Padanje obrestne mere. S 1. novembrom bo tudi Spodnještajerska ljudska posojilnica v Stolni trtici znžžaia obresti za nevezane vloge na C, za vezane pa na S odstotkov.
a— Regulacija voženj r.a dan Vseli svetnikov. Mestni magistrat objavlja, da so tu praznik Vseh svetnikov prepovedane vožnje po Pobreški cesti od državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališča. Vc-zovi bodo morali zaviti po Tržaški cesti in Nasipni ulici.
a— Mestna Oriuna Maribor priredi v soboto dne 31. oktobra ob 20 uri v restavraciji Narodnega doma družabni večer. Sodeluje pevski zbor in orkester. K obilni u.i-iežbi vabi odbor.
a— Obresti za zaostale davščine v Mariboru. cUradni listu objavlja naredbo \ -likega župana mariborske oblasti, s katero se potrjuje sklep mestnega občinskega svata mariborskega o zvišanju obrestne mere za zaostale davščine od 5 odst. n3 10 odst. ter znižastje opominske takse od 4 odst. m 3 odst. Pred vsakim opominom se poš. . naprej opozoritev, ki se zaračuni s 10 parami.
UL1JULJLOJLOJLOU.Jg'1 H P II t II dUDCS
Mb vrhuncu
prvovrsine izdelave in kakovosti blaga je naša zimska zaloga oblek in uistrov
Jos. Roiina Ljubljana
Iz Celja
e— Predavanje o radiju priredita v petek ob osmih zvečer v obednici hotela pri «Pošti> gospoda inž. VValter Krausz in tehnik Feliks Maaler. V soboto pa bo ob istem času brezplačna predstava aparatov in poslušanje najnovejšega W. K. YV. - aparata pri g. Franja Preloga Za Kresijo št. 9.
c— Vstopnice za koncert Sancin 1 se bo vrši! d~e 4. novembra v mestnem gledališču. se prodajajo "r; tvrdk! Oriear c. Leskovšek.
e— LalikoatJetsk; trening. Danes, v d teh, bo ua Giaziji lahkcatletski miting: :•• -četek je ob pol 2. popoldne. .Miting je ei -vezen za j-edeče atlete- Močan, Žabh . Lebat:, Stojkovič, Stožir, Kunci. Rev.-; Gobec, Kopušar ml., Wagper in Vidmar.
e— Fanta pogreša, V sredo dne 2'. >•> tobra v jutro je bita v Celju v vlaku ustavljena 17-Iotr.a Herta D. iz Spodnje l3' M :.-ve pri Pragerskem, ker sc je vozila brc/ voznega listka. Povedala je. da je bila namenjena v Karlovac na obisk k svojem fantu. Mlada potnica je biln začasno prid" ža;:a v Celin.
e— Prireditev oficirske«?« ibarj. Odlv. oficirskega doma priredi dne 3. aovcmbr--v velik! dvor:'.::! Cel >*ega Joma dru'abe" vcier, h kateremu so v-ibljer i vsi re/ ■ , oficir!! 7. rodbinami. Pri otprtelljcni domači ?ahavl bo B\1rala pcboštevHr.i v godba.
e— Sest?aek ckoliške ia ntesfue orgatti-zaelja SDS bo nocoj v Pcrmoterjevi g --.'H;-: v Oaheriu. Spored posvčtova tis, si la ra obe 4; gstthte.etji vailn •, sr.io žc objavili.
Strašen ciklon v Severni Ameriki
Nad Newyorkom in okolico je div>al začetkom tega tedna silen ciklon, ki je napravil posebno veliko škodo na ladja!] v pristanišču. V predmestjih je vihar odnese! nekaj streh in pobil na tisoče šip.
Tudi iz južnih in vzhodnih držav ameriške Unije prihajajo vesti o hudem orkanu. Parniki na visokem morju poročajo brezžično, da se imajo boriti s silnim viharjem, ki žene velikanske valove. vsled česar ne moreio razvijati aavadne hitrosti in napovedujejo, da pridejo v pristanišča z velikimi zamudami.
Po poslednjih poročilih je bilo ob Atlantski obali 21 ljudi ubitih. Vihar je popolnoma porušil celo vrsto hiš. deloma jih ie celo odneisel. Na par krajih so pokvarjeni mostovi, celo železnic, tako da ie mestoma prekinjen tudi železniški promet, škodo pa bodo v par dneh ponravili.
Za pondeliek je bila napovedana velika mornariška parada, pri kateri se je imelo dvigniti 23 ameriških vodnih letal v zrak. Vsled viharja je parada seveda Postala. Ciklon je bil tako močan, da jc z ladii-matic odtrgal 17 aeroplanov in jih odnesel. Letala so na raznih kra-;ih več kilometrov daleč treščila na tla se zeio poškodovala. Nekaj jih je popolnoma nerabnih. K sreči ni bilo na letalih posadke. Škodo na letalih cenijo na 100.000 dolarjev.
Tudi iz nekaterih krajev tia zapadu Amerike prihajajo vesti o viharjih. Vsekakor so viharji zadnjih dni v Ameriki in Evropi v ozki zvezi, ker kažejo precej enako lice. Večinoma pa viharji že poneha vajo.
Morilci iz Trebiča
V pondeljek se je nadaljevala sodna razprava pred poroto v Jihlavi, pred katero se ima zagovarjati osem obtožencev radi večkratnega zavratnega roparskega umora. V pondeljek se je nadaljevalo z zaslišanjem prič. Branilec Kmcnta je predlagal, naj zdravniki rreiščejo mlajšega Pejto, češ da ni normalen. Predlagal je tudi ogled na licu mesta. Sodni dvor je predlog odklonil.
Obtoženec Dvoraček je trdil, da so mtt v z^soru priznanje izsilili in ga :nli. Priče so izjavile, da to nt res. Že-:'a obtoženca Kmenta je izjavila, da je ijen mož znan kot velik strahopetec, •i se boji vsake kapljice krvi, se skri-a nred nevihto in nihče ne more misli-i. da bi se upal napasti človeka. Prignala pa ie. da je njen mož v kritičnem ;asu trgoval s pasjim mesom in tudi m klal pse. Rekla je, da je bilo prva 'a po vojni veliko pomanjkanje mesa 'i da je zato lovii pse. Ni izključeno, h Kment ni prodajal pasjega mesa, impak človeškega.
ena obtoženega Kunsta je izjavila, Ja prostori v Kohnovem mlinu nrso '•■Hi zaprti. Po njenem mnenju je izklju-.;;o, da bi mogli biti d\?e trupli samo
en dan skriti v veliki sobi. Pravi tudi, da v kritičnem času ni slišala nikake-ga ropota. Gospa Maškova je s solzami v očeh pripovedovala, da jo je Dvora-čkova mnogokrat pretepala. Dvoračko-va pa se je oglasila k besedi in razburjeno dejala, da je Maškovo zato tepla, ker je okrog pripovedovala, da ima razmerje z nekim poljskim židom in da je njen zadnji otrok njegov.
Na popoldanski razpravi so bile nre-čitane izjave kakih sto prič, ki pa niso povedale nič novega.
Smatrajo, da bo razsodba proglašena nocoj.
major
Magistrat v Oidesloju. kopališču v bližini Liibecka v severni Nemčiji, je dobil pred pa,r dnevi zapečatene nismo, v katerem ga prosi državno oblastvo. naj razglasi prebivalcem, da na določeni dan pripeljejo remontne konje za vojaštvo. Magistrat ie ta razglas pravilno razglasil v listu in ga da! tudi nabiti.
Ker je remontna komisija vedno dobro plačevala, so bili Trudie zelo veseii tega razglasa. Zato te bilo tudi na določeni dan vse polno konj na trgu. Prišel je gospod major z ordonanco in štirimi častniki in pregledoval in ocenjeval konje. Meščani so si meli roke zadovoljstva in izkazovali načelniku komisije vse mogoče časti. Maior ie spoznal vse konie za dobre in naroči! lastnikom. naj jih prihodnio soboto zopet pripeliejo na trg, da jih prevzame in odneHe.
V soboto je zopet prišel gospod maior. vendar brez častnikov, zato pa je ime! seboj precej vojakov. Kmalu se ie pogodil s prebivalci za ceno. ker se ni nrnogo pogajal. Strogi gospod je bil zelo velikopotezen in se ni ustavlial pri malenkostih. Tako kulantne remontne komisre še ni bilo v Oidesloju. in zato so se hoteli meščani tudi primerno oddolžiti. Povabili so gospoda majorja na kosilo, ki se je vabilu rade volje odzval. Medtem je blagohotno podpisal celo vrsto čekov in tuintam tudi pride-ial kako ničlo. Kakor rečeno, bil ie velikopotezen in zelo dobro razpoložen. Dobri Oldesfojčani so skaka Ti okrog njega in mu izpolnili vsako željo.
Na trgu so medtem voiaki povezali konje in jih odpeliali. Končno je odpotoval tudi gospod major, ki so ga ma-gistratni funkcijonarji spremili do zadnje predmestne Iršice. Ta dan ie bil za ljudi velik praznik, ker tako dobro še nikdar niso prodali konj.
Toda Po veseli soboti je prišel pondeljek z mačkom. Ko so šli posestniki na določeno banko, se je izkazalo, da remontna komisija ni bila nič drugega kot velikopotezna sleparija in tolpa konjskih tatov. V Oidesloju so se penili jeze ln si pulili lase, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Obrnili so se do magistrata. ki pa je odvali! vsako krivdo od sebe in mora! priznati, da so tudi njega imenitno potegnili. Oldeslojčani so se brnili do policije, ki pa še danes nima ne tatov in ne konj.
Oknltist Dresi oproščen
Pred dnevi je poročalo »Jutro® o sen-zacijonalnem okultističnem procesu v Bernburgu na Nemškem, kjer se je moral zagovarjati jasnovidec Drost pred sodniki radi osumljene prevare z mediji^ Drost ie delal or>asne eksperimente, odkrival jc tatvine in nasprotniki so ga obtožili, da ie dosezal to na ta način, da je sam dobro poznal tatove. Radi niegovth presenetljivih uspehov ie vzela policiia Drosta v svoio službo, da bi ji pomaga! v slučajih zapletenih kriminalnih zadev. Kmalu ie dobil Drost konkurente. ki so ga ovadili za navadnega sleparja, ker ie v nekem primeru rabil za odkritje tatvine isti medij, kot njegovi nasprotniki.
Državno pravdmštvo ie radi tega pozvalo Drosta rin odgovornost in je vložilo zoper niega tožbo. Obravnava se je vršila v Bernburgu in je bila zelo dolgočasna. Policija pravzaprav ni imela nobenih konkretnih podatkov o Dro-stovih okultističnih oosknsih. zato ie poklicala na pomoč zdravnike - psihiiatre. A kai so mogli ti iziaviti kot to. da je ves okultizem navaden humbug. ker se ne da znanstveno dokazati. Slednjič so prišli sodniki na to. da si pravzaprav dajejo nosla s praznim zrakom in so obravnavo zaključili. Državni pravdnik je vseeno predlaga! za Drosta šest mesecev ječe in je imel velik govor o jasnovidcih. Sodni dvor Pa ie obtoženca radi pomanjkanja stvarnih dokazov oprostil. Drost nravi, da bo sedai začel okulti-stično kanmamo s poostrenimi sredstvi. To mu bo pač mogoče, ker je na svetu in posebno na Nemškem mnogo ljudi, ki se dado zapeljali ter verjamejo v stvari, katerih ne vidijo.
X Napad na železnico. V pondeljek je zadel pariški brziv lak pri Laurientu na ovi« re na tiru. Ves vlak se je močno stresel, ni pa iztiril. Policija je uvedla preiskavo in dognala, da so ueznani zlikovci pritrdili velike kose železa nat račnice, ki so pa bili k sreči prešibki, da bi vrgli vlak iz tira. O storilcih manjka doslej vsaka sled.
X Morris se je oženil. Milijonar Morris, s katerim smo se bavili v včerajšnjem «Ju« tru» in ki je zapeljeval v svojem haremu nedoletne, se jc v pondeljek oženil v svoji vasi na Angleškem z gospodinjo, ki je oba tožena sokrivde in ki tmi jc dovajala dekli; ce.
X Najboljše sredstvo za ohranitev zob. Dvorni zdravnik angleškega kralja Sir Har; ry Baldwin je v svojem predavanju v za^ vodu za ljudsko zdravje dokazoval, da je najboljše in najuspešnejše sredstvo za ohra nitev zob raba navadne vode, v kateri je razstopljena kuhinjska sol.
na izredno lepo in prav ugodno izbiro plišev v različnih barvah primernih za damske plašče pri tvrdki
Drago Scliwab - Liubliana
Največji uspeh, ki ga je Ljubljana dosedaj doživela je brez dvoma velikanski uspeh grandijoznega filmskega veleumotvora, krone vseh dosedaj izdelanih filmov, veličanstvenega filma
0 0
Nepopisno in nadvse uspela režija — Bogati kostumi — Bakanali — Orgije — Do skrajnosti pokvarjeni Rim pod cesarjem Neronom — Borba kristjanov za njihovo vero — Mučenje kristjanov — Tisoče in tisoče sodelujočih — Velika množica divjih zveri. — Še nikoli dosedaj nismo videli toliko krasnih obrazov v enem samem filmu — V glavnih vlogah najlepši in najboljši igralci sveta. Pri vsah predstavah svira pomnoženi umetniški orkester, pod vodstvom g. prof E. Feršniga. Predstave se vrše ločno ob: 4., V««., V28., 8»	Mladini vsiop ni dovoljen.
Pros&rbiis si pravočasno vsiopmioe, &er fe pov^rašairaafs ogromao! -
odprta vsak daa od SS —- sj22 ta od
VSI V

iil^&iCSSS vodilni kiiio v &jnbl]aai. (Telefon št. 124.)
.rs?
Proslava čsL
Ljubljana, 28. oktobra.
Danes ie praznoval bratski in zavezniški češkoslovaški narod svoj veliki narodni nraznik. dan prokiamacije svobodne češkoslovaške republike.
V Ljubljani se je vršila proslava v okusno okrašenih prostorih Mladike, kjer je sprejema! gosp. generalni konzul dr. Otokar Beneš čestitke zastopnikov uradov, korporacij, zavodov in organizacij ter poedincev. Simpatična dvorana ie biia polna najodličnel.ših predstavnikov Ljubljane. Med drugimi so prišli čestitat kot zastopnik vlade namestnik velikega župana dvorni svetnik Janko Kremenšek, v imenu mesta Ljubljane občinski gerenii dr. Puc, Josip Turk in Anton Likozar. v imenu vojske general Zivkovič. od konzularnega zbora italijanski generalni konzul marki Gavotti, avstrijski gen. konzul Strautz. belgijski konzul Dular, portugalski konzul Strucelj. gerent francoskega konzulata Findeisen, nadalje direktor »Jutra* bivši minister dr. Kramer. finančni delegat dr. Šavnik. načelnik oddelka za trgovino in industrijo dvomi svetnik dr Marn, direktor Državnih železnic dr. Borko, rektor univerze dr. Pitamic z mnogimi profesorji, starosta JSS Er.gel-bert Gangl m podstarosta B. Kajzeii. predsednik Jugoslov. Matice prof. dr. Pretnar, upravnik Narodnega gledališča Matej Hubad, prvi tajnik Trgovske zbornice dr. Windischer. predsednik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, predsednik notarske zbornice Aleksander Hudovernik. policijski direktor dr. Guštin, predsednik JNU Stanko Virant. imenom Češkoslovaško - jugoslovenske Lige dr. Gregorin in dr. Brilej, predsednik Zveze bivših vojakov v svetovni vojni major Martin Colarič, prota Dimitrije Jankovič, predsednik Udruženia jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov inž. J. Mačkovšek. številni zastopniki ljubljanske češkoslovaške kolonije, zastopniki akademskih društev Jadran in Triglav, številni predstavniki ruske kolonije pod vodstvom prof. dr. Bilimo-viča in prof. Bubnova, zastopniki Profesorskega društva, sekcija Ljubljana, odposlanci mnogih slovenskih kulturnih iii naprednih političnih društev ter de-putacije narodnih ženskih organizacij.
Zbrane goste je pozdravil generalni konzul dr. Beneš s slovenskim, francoskim in češkim nagovorom, v katerem je poudarjal zlasti iskrene vezi, ki vežejo svobodni češkoslovaški narod z njegovimi prijatelji, v prvi vrsti z Ju-gosloveni. Zahvalil se je za čestitke in izkazane simpatije in končal z vzklikom orezidentu Masaryku, kralju Aleksandru in kraljevskemu domu. Vsa dvorana se mu je odzvala z živahnimi vzkliki in viharnim ploskanjem. Prezi-dentu Masaryku in kralju Aleksandru sta bili poslani vaanostni brzojavki. Operna pevka gdč. Potučkova je nato spremljana na klavirju od opernega ka-pelnika g. Balatke zapela dve češki pesmi in žela za svoje umetniško pred-našanje zaslužen aplavz. Kot predstavnik narodne Ljulbjane je gerent doktor Puc izrazil čustva bratske ljubezni, ki navdajajo srca Jugoslovenov napram bratskemu češkoslovaškemu narodu in njeni sijajno razvijajoči se domovini. V iskrenih besedah se je spominjal vrle ljubljanske češkoslovaške kolonije, ki po bratski živi in deluje med nami ter zaslužnega predstavnika CSR. generalnega konzula dr. Beneša. V imenu Rusov je slavil češkoslovaško slovansko gostoljubnost napram ruskemu narodu 111 zlasti njegovi inteligenci profesor Bubnov. V imenu univerze je slavil rektor dr. Pitamic kulturno delo čsi. naroda. Izvajanja govornikov so bila sprejeta z burnim aplavzom, nakar je bila prisrčna slavnost zaključena.
Med recepcijo so gojenke gospodinjske šole Mladike postregle gostom z bogato zakusko in so se gostje z velikim odobravanjem pridružili zahvalnim, besedam gen. konzula dr. Beneša voditeljici šole gdč. Zernljanovi.
PROSLAVA V OPERI.
Po že objavljenem vzporedu se je izvršila prav dostojno tudi v naši operi proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Polnoštevilni orkester je najprej izvajal jugoslovensko in češkoslovaško himno, nato pa je pod taktirko g. dirigenta Balatke sijajno odsviral
vse tri velike koncertne točke, med katerimi je prav posebno ugajala Sukova velezanimiva kompozicija iz cRaduza in Mahulene«. Čas bi že bil. da bi videli to prekrasno bajko z godbo vred. — G. prof. dr. Iv. Lah je čital misli bogat, simbolski stiliziran prolog z iskrenim čustvom: nato sta zapeli ga. Jenikova in gdč. Potučkova z efektom in okusom svoji točki ter bili za dovršeno petje odlikovani s šopki. Venec s češkoslovaški trakovi jc prejel tudi požrtvovalni g. Balatka. Končno se je izvajala Hatzejeva opera «Povratek» s hrvatskim originalnim tekstom prav učinkovito. Zopet se je izkazal g. Betetto mo.i. stra pevca iti igralca: a tudi g. Balahan, Orlov, Jenikova in Potučkova so bili z zborom in orkestrom vred izvrstni. Zal, da je pisan orkester preveč masivno ter sili vse pevce, da forsirajo glasove! Gledališče je bilo le srednjc-dobro zasedeno. Priredbe pa so se udeležili zastopniki vseh oblasti ter korporacij, društev itd. Razsvetljava v naši operi je nujno potrebna radikalne prenovitve, kajti v gledališču je danes polmrak, čeprav so sinoči gorele prav vse svetiljke.
PROSLAVA ČEŠKOSLOVAŠKEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA V ZAGREBU.
Povodom proslave češkoslovaškega državnega praznika so bile včeraj v Zagrebu na tujih konzulatih izobešene zastave, na češkoslovaškem konzulatu pa se je vršilo oficijelno sprejemanje čestitk, ki sta jih izrazila v imenu naše vojske generala Matič in Vesovič. vsi tuji konzuli, zastopniki zagrebških gospodarskih korporacij, člani češkoslovaške kolonije, mestni župan in drugi. češka beseda in Češkoslovenska obec sta priredili zvečer slavnostno akademijo v društveni dvorani Češke besede, na kateri so se vrstili slavnostni govori z glasbenimi točkami in recitiranjem čeških klasičnih del.
ČEŠKOSLOVAŠKO - JUGOSLOVENSKO POBRATIMSKO SLAVJE V SKOPLJU.
V pondeljek, na dan obletnice, ko so srbske čete vkorakale v Skoplje, jc praznoval skopljanski 21. češkoslovaški polk svojo slavo. Prireditvi so prisostvovali kot odposlanci češkoslovaške republike in predsednika Masaryka češkoslovaški vojaški ataše v Beogradu, polkovnik Mezl, polkovnik Rosel in major Kohanka. O'o 10. dopoldne se je vršila na dvorišču vojašnice služba božja, po kateri je izročil polkovni poveljnik češkoslovaški delegaciji venec s prošnjo, da ga v znamenje počaščenja spomina češkoslovaškega neznanega vojaka položi na njegov grob. Med proslavo so križarila letala nad mestom in spustila na tla več vencev.
Pri opoldanskem banketu sta bili pre-čitani pozdravni brzojavki kralja Aleksandra in predsednika Masaryka. Češkoslovaški vojaški ataše je imel pri tej priliki krasen nagovor, v katerem je izražal svoje zadovoljstvo, da more imenom češkoslovaške republike in armade pozdraviti jugoslovensko armado. Izjavil je med drugim:
«V'i ste nam najlepši primer, kako se ie treba žrtvovati za svobodo. Stopili smo sedaj v Vaše vrste in bojujemo enak boj. Pripadamo srečnejši generaciji, ki je imela svoj ideal — narodno osvobo-ienje. Zapustiti pa moramo tudi pozne<-ši generaciji poseben ideal, in ta je — ujedinjenje vseh Slovanov. V smislu tega ideala pozdravljam imenom češkoslovaškega naroda in armade jugoslovenski narod in 21. pešpolk. ki nosi ime .češkoslovaški',»
Za največji film sveta
»Deset božiih zapoye
Predprodaja vstopnic ves dan! Predstave ob 5., 7. in 9. uri.
Kino »LJUBLJANSKI DVOR.
Telefon 730,
;u'e Marce:
Šofer
Pri gospej Oubertinovi je zbranih pri '»n nekoliko njenih prijateljic. Govore oblekah in o politiki.
. Vaiiiah pridrvi v salon maia gospa ntourjeva, se mrzlično rokuje z očimi, pade v mehak naslanjač in
iikne:
.rasno sem se preplašila! Samo po-■':■■: :••:> sem pred kratkim plačevala .ga šoferja, sem biia ton neprevid-da sen; tn'J rekla: .Drugega vam ne . : em, ie - li?' Nesramnež ie bil > "-edrzen in mi je odgovorih Kne-'•*. dolguiefe mi samo šc poljubček. ;i'a sem. da se od strahu onesvestim ■ •'o.i som imela moči, da sem pri-;< sen;.a
•V ;e mogoče, da se dosra'a'o take " ::•'.?.■» ie pripomnila bojazljiva gosoa •-•:Jraieva.
JIvrtla Bogu. da ste ostali 2!vM» je .'-. smehljaje se gospa Oubertinova. •e stvari se doga;aio tudi drugim. : n.-::. pa vse ostajajo žive in sreč-
'btovo se io tudi vam pripetilo kaj
I-.), to sc mi jc zgodib baš pred ' ;o uoroko.*
«Dajte. povejte nam!»
«Prav rada.»
Povabljeni smo bili na zabavo k belgijskemu poslaniku. To je bila prva zabava v seziii in moja mati mi je dovolila. da naročim novo obleko pri njenem kroiaču. Bila sem presrečna. Obleko sem bila že parkrat pomerila. Napočil je dan ko bi mi io bili morali prinesti. Toda do mraka ni bilo nikogar. Telefonirala sem krojaču in prejela odgovor:
«Obleka bo gotova jutri.«
Drugi dan zopet ni biio obleke, a zabava se je imela vršiti ta večer. Pre-ostaiab mi n! drugega kot da sedem v avtomobil in se popeljem h krojaču.
Stopila sem na ulico in zadržala prvi taksi, ki sem naletela nanj Toda že nekaj trenutkov mi pade v glavo, da sem pozabila vzeti s seboj denarnico. Temu ie bila kriva mama. Ona me je povsod spremljala, pa nisem bila navajena, da se sama kretam. niti nisem mislih na to. da .ie treba vožnjo plačati. Namesto, da si izposodim to vsotičo od krojača, sem premišljevala, kako nai nalažem šoferja, ugibala sem. kakšen nakit nai mu zastavim, da. celo ta r-mien sem imela, na kakem razpotju, kjer se voz ustavi, skočiti na trotoar in pobegniti.
Skratka, po glavi so mi brodile stotine neumnosti.
Medtem io avtomobil drvel. Za pet
minut sva 'obstala. S-opila sem z voza, zbrala vso hrabrost in rekla šoferju:
^-Pozabila sem .-vojo denarnico . . . Ne vem. kako --: • plačam . . .»
«Ah, gosjjodična, to je stvar brez pome::.!. Vesel bor:;, d;,- vas roocliem domova
Pogledala sem v obraz človeku, ki je govoril tako vljudno in bila «em iznena-dena. ko sem videla plemenito in mlado glavo s pametnimi očmi.
»Toda, • •pspod. : : :':,r.nm denarja.a
»Niti ne misli*« tia to. gospodična? Kar svoj posel opravite, jaz vas počakam.»
Ubogala sem. ne da bi šc premišljevala. Za nekai trenutkov sem zopet izstopila z dekletom, ki mi je nosilo obleko. Šofer ie čakal pred vratmi. Po vedala sem mu svoj naslov in skočil' v voz.
Medooioira sem se neprestano spraševala, kdo more biti ta ljubeznivi mladenič. Skozi steklo sem videla niegovo elegantno in mlado silhueto. Če ie malo okrenil glavo, sem videla niegov energični in plemeniti profil. V ušesih mi je še zvenel n'-gov zvočni glas. v katerem je biio Čuti neko vznemirjenje.
Srce mi je močno bilo. a niti sama nisem vedela za vzrok.
Končno ja voz obstal. Ne da bi si drznila dvigniti oči, sem opomnila:
«.Hočete počakati minuto? Takoj vam pošljem denar.*
Na moie veliko iznenadenje mi odvrne šofer:
«Ne, gospodična, ničesar ne vzamem. Zelo sem srečen, da sem vam mogel ustreči.»
Ta pretirana galantnost me ie skoro razljutila in obrnila sem mu hrbet. češ. 7.U vzame denar, ko mu ga pošljem.
Toda za nekaj minut se ie sobarica, ki sem io bila poslala, vrnila z denarjem v roki. Pred hišo ni bilo niti avtomobila, niti šoferja . . .
k
«To ie zanimivo,* je vzkliknila mala
gospa Rencontourjeva, 4oda ni niti malo nenavadno.»
»Čakajte, da končam U je rekla lepa gospodinja. »Zvečer sem bila na zabavi pri belgijskem poslaniku. Tačas so plesali ie valčke. Ena mojih prijateljic mi ie predstavila mladega človeka, ki me ie pozval na ples. Dvignila sem oči in zagledala som svojega ziutrajšniVga šo-fepj v črni svečani obleki. Bila sem tako presenečena, da nisem mogla črli-niti niti bescdice. Plesal ie zelo lepo, in
po kratkem molku mi je zašepetal na ubo:
»Gospodična, dolžan sem vam pojasnila. Jaz sem podnevi zares šofer, a zvečer postanem to, kar tu vidite. Mo' oče. ki ima veliko tovarno za avtomobile, ne dopušča nikomur, da bi postopal. Ker sem zagrešil nekai mladostnih nerodnosti, mi ie prenehal dajati denar. Mene ni veselila nobena stvar razen avtomobilov, za katere sem se zanir ; ■ od svoiega detinstva. in postal sem šofer. Voz je moj. iaz sem svoboden: zaslužim si svoj drobiž s tem. da prepe-Ijavam ljudi, a če pride dama — pa če
je še lepa — io voznn zastonj . . .»
0
»Še nikoli nam niste povedali tega dogodka,5 je omenila gospa Bodru-jeva.
»Bala sem se. da se mi ne boste po-smehovale.s je omenila domačinka.
«Ali ste potem še videli šoferja ?»
»Da. prav pogosto.®
«Ali šc vozi?»
<-Nc: prevzel jc tovarno svoiega očeta.:*
»Ali vas smemo vprašati za njegovo irnc ?»
«Zakaj ne? Sicer pa. evo ga!a
In vesela in ponosna ie pokazala svojega moza, ki je ta hip stopil v salon.
VP
rašanje terminske trgovine na siovosadski borzi
Termlnska trgovina se še ne uvede.
Novosadska blagovna borza je imela te dni anketo zastopnikov raznih gospodarskih ustanov in mlinske industrije, ki so podal! svoje mišljenje glede sklepa borzne uprave, naj se na borzi v Novem Sadu uvede terminska trgovina z žitom in drugimi živil!.
Anketo je vodii predsednik novosad-ske borze dr. Gedeon Gjungjerski. ki je po kratki pojasnitvi glede potrebe ter-minskih poslov poda! besedo glavnemu tajniku dr. Branku Petroviču, ki ie prečita! predlog borzne uprave. Med drugim ie izvaial. da se je danes zopet "o-kazala potreba ponovne uvedbe terminske trgovine, ki je bila za časa vojne ukinjena. Ter minski posli so regulator, ki je pozvan, da omogoča naši trgovini z živili normalen potek. Vsebina predloga je v giavnem nasle-inja: 1.) Terminski posli nudijo možnost producentu. da primerno vnovči svoje proizvode. 2) Ti posli dajejo nranci-jo. da se sklepajo samo med pravimi trgovci. 3.) Dalje izključujejo možnost špekulativne tendence v cenah živil, zlasti izključujejo tudi ekstremno vari-iranje cen tako navzdol kakor navzgor.
Po referatih in krajših govorih, med katerimi je podal svoie mišljenje tudi glavni tajnik ljubljanske borze dr. Marij Dobrila. ki v sogiasiu z večino smatra to vprašanje za preuranjeno. se je soglasno sprejela naslednja resolucija:
Anketa ugotavlja, da so terminski posli tudi s stališča našega narodnega gospodarstva koristni in potrebni Za pravilno in uspešno funkcijoniranje terminskih poslov pa za sedaj obstoje gotove težkoče in ovire, ki se morajo pred uvedbo terminskih poslov odsi-i-niti. Zaradi tega se sklene, da se iz vseh gospodarskih ustanov, ki so zastopane na današnji anketi, izvoli stalen odbor, ki se bo neprestano bavi! z gornjim vprašanjem in ki naj izvrši vse potrebno, da se bodo terminski posli v ngodnem trenutku uvedli.
Sveearska podjetja in visoke uvozne carine
Občna carinska tarifa, ki je stopila v veljavo dne 20. junija f. 1. je prinesla veliko razočaranje tudi našim svečar-nam, ker ie obremenila sirovtne za izdelovanje sveč z veliko uvozno carino. Naiobčutnejše ie pri tem prizadet para-fin. ki se ori izdelovanju sveč največ uporablja in pri katerem znaša uvozna carina okoli 74 odst. od vrednosti blaga. Parafin plača 30 Din za 100 kg avozne carine v zlatu, kar da po seda-Biem carinskem ažiju 330 papirnatih dinarjev za 100 kg. oziroma 3.30 Din za 1 kg. medtem ko znaša normalna cer.a za parafin 50-52 stopinj 8 dolarjev za 100 kg. to je (po tečaju 56 dinarjev za 1 dolar) 448 Din za 100 kg. oziroma 4.48 Din za 1 kg — blago postavljeno na mejo naše države.
Poleg uvozne carine se mora pri uvoza paraflna plačati tudi še državna trošarina v znesku 40 Din za 10f1 kg in v Liubljani tudi še mestna užitnina po 5 Din za 100 kg.
Pred 20. junijem t. 1. se je uvažal parafin. ki s ev naši državi sploh ne izdeluje, '•arine prosto, zaradi česar pomeniš sedania na novo uvedena carina občutno obremenitev naših svečarskih podjetij in v drug? vrsti konzumentov sveč, in to najrevnejših, ker se le-ti še poslužuieio sveč za razsvet1;avo.
Navedenih pretirano visokih uvoznih carin ni mogoče za-rovariati s fiskallč-nimi utemeljevanji, še mani na z argumenti zaščite domače industrije, ki je sploh nimamo in ki ie v doglednem času indi ne bomo imeli, ker manika'o za tako industrijo danes v naši državi vsi pogoii. v prvi vrsti oač deistvo. da se v naši državi ne proizva!a sirova parafinska nafta in tudi ne parafinsko olje.
Ako je Iz fiskaiičnih vzrokov utemeljena kaka uvozna carina na parafin. naj ne bo ista pretirana. Mislimo, da bi j nvozna carina, ki jo je plačevala bivša kralievina Srbija in ki ie pri parafinu
do 14, sremske 16 — 17 (domače zaklane !7 — 17.50, sremske zaklane 15.50 — 19.50) prasc! do 1 leta H — 13 Din. Krma: seno 1. 75 — 90, 11. 50 — 70, stisnjeno 85 — 90, detelja 100 — 125. slama 55 — 100 Din za 100 kg. Konji 4000 — 13.000 Din po kakovosti.
Dunajska frorza za kmetijske produkte
(27. oktobra.) Na dunajsko tržišče al prav nič vplivalo dejstvo, da se Je pšenica na chicaški borci podražila. Kupčija na Dtraaju splošno slaba. Cene oslabele. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnepromet-ni davek brez carine- pšenica: domača 38 do 39. madžarska s Potisja, 79 — SO kg 42 do 44; ječme<j: domači 34 — 42, slovaški 42 — 46; turščica: 29 — 30; oves: 29—31; moka c0»: domača in madžarska 70 — 73.
Dunajski svinjski sejem (27. oktobra.) Dogon <4.139 komadov. Od tega iz Jugoslavije 626. Debele svinje so se pocenile za 10 in več grošev prt kg, dočim so cene mesnim svinjam ostale nespremenjene. Kotirajo za kg žive teže v šilingih: debeie svinje I. 2.25 — 2.35 (2.40), srednjetežke 2.20 — 2.30, kmesske 2 — 2.30, stare 2 do 2.20 in mesna 1.75 — 2.30 (Izjemno 235).
— Naša Trgovina z Italijo aktivna. Italija je uvozila v prvih osmih mesecih t. i. blaga v skupni vrednosti 18.C99.7 milijona lir, izvozih pa ! 1,383.2 milijona i!r. Uvoz ie presegal izvoz za vsoto 6.715 milijonov lir. V enakem času lanskega leta jo italijanski t voz znašal 52.392.7 milijona !:r. izvoz pa S,548 mili onov lir, pasivnost trgovinske bilance je torej zabeiažih svoto 3.S44.7 milijona lir. Napraai lani se je itab.anska trgovinska bilanca poshbša'3 2,573 milijona lir. Blagovni promet med Jugoslavijo i« Italijo t?kaztsfc za dobo poslednjih sedmih mesecev tekočega leta to-!e bilanco. Jugoslavija je izvozila v Italijo blaga za -105.109.wf0 !!r uvozila pa je Iz Italije za 314.900.000 lir. Potemtakem je iugoslovenski blagovni promet z Italijo dosegel aktivnost v zsesk« 190.2^.000 lir.
= Železniška konferenca v Benetkah se še ni otvorila, kakor smo poročali, nego se bo po vesteh iz Beograda sestala danes dne 29. t. m. Na tej konferenci se bodo obravnavala med železniškimi delegati Jugoslavije, Italije in Madžarske zelo važna tarif-ska vprašanja, ki so v zvezi z jadranskimi tarifami, kar smo že poročaM. Nekatero časopisje graja površnost glede priprav za to važno konferenco. Tako pravi »Trgovinski Glasniku: Naše časopisje v tem vprašanju ne dobiva obvestil, niti se ni bavi! s temi vprašanji tarifski odbor, ki doslej še ni bil sklican niti za naše iokalce in izvozne tarife. Zato je opravičena bojazen, da se s takim delom in zaključevanjem tarif s sosednimi državami lahko Škoduje interesom naših jadranskih pristanišč in našega izvoza = Vinski sejem v Zagrebu. Uprava Zagrebškega zbora js sklenila, da bo odslej vsako leto v začetku pomladi priredila v Za grehu vinski sejem po vzorcih. V naslednjem lete se bj vršil ta sejem od 21. do 28. marca istočasno s sejmom motornih vozli in gospa darskih strojev, radioaparatov in s plakat-sko izložbo,
—	Proga Koprivnica - Lsdbreg-Varaždln.
V	Beoarad je prispela deputacija zastopnikov Maribora, Varaždina, Ludbrega, Med-jtmurja !a Koprivnice, k) je pose ril a prometnega ministra ter zahtevala, da se v najkrajšem času začne graditi r.ova železniška proga Koprivnica - Ludbreg-Varaždin. Minister je odhljubil, da bo gledal na tc, da se najdejo sredstva za zgradbo.
= Z naših vinskih tržišč. Kakor pon>ča hrvatsko časopisje, je vinska trgovina v ta-mošnjih vinorodnih krajih prilično živahna.
V	Vršcu je tendenca nadalje čvrsta. Cene po maiem rastejo. Mošt, 16 — 17 stopinj sladkorja, se plača po 3 Dm, stara vina pa po 5.50 — 6 Din ijter. Povpraševanje po starih kakor novih vinih je v celi državi pre .rišnje
—	Pojasnilo o prodajanju deviz manjšim trgovcem ln obrtnikom. Ker se je pokazala potreb?,, da bi se smele prodajati devize proti obvezi po členu 11. pravilnika tudi manjšim trgovcem in obrtnikom, ki še nimajo protckotacije. temveč samo obrtni list za obratovanje, je izdal finančni minister nastopno pojasnilo: Četrti odstavek člena 11. pravilnika o reguliranju prometa z devizami hi valutami je treba razumet: tako, da se sme sprejemati od manjših trgovcev tn obrtnikov proti obvezi namesto protoko-fccije firme obrtni list poleg potrdila o plačanem davku.
—	V trgovinski register so se v Sloveniji
nri pr: okrožnem sodišču v Celju. Pri istem sodišču je v zadevi: Plnter & VVeber, tovarna kanditov v Celje, sa razpravo in sklepanje o predlagan! prisilni poravnavi kakor todi za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev' določen narok na dan 14. novembra oh 9 uri.
= Odprava konfeurza. Konknrz, razglašen o imovini Tvr>rnic kmetijskih strojev, družbe z o z. v Celja, s sedežem v Ljubljani, je odpravljen, ker t>! kritja na stroSke postopanja.
= Ustanovitev češkoslovaške notro bs??-be. Is Prage poročajo, da so je včeraj na češkoslovaški državni pranih nerodnega osvobojenja pričelo podpisovanje de!n!c za tto vo ustanovljeno Češkoslovaško narodno banko, ki bo namesto dosedanjega ban&neja nrada finančnega ministrstva imela pravico >zda!at! novčsnlee. ?aska bo i mete za 15 te pravico izdajanja novčsnic. Delniška glav-nica^)anke z-naša 12 milijonov zlatih tolarjev s 120.000 delnicami, od katerih prevzame eno tretjino država. PovfJa sc glavnica lahko ra 15.000 dolarjev. Banka Je dolžna, da drži razmerje • češkoslovaške krone napram zlatim vaictam :triih držav na nivoju zadnllft uVt?^1
= Madžarsko trgovstvo profil novi valuti. \z Budlnrpefie poročajo: Na generalni skup gčini Deželne zveze madžarskih trgovcev se i 3 siti en i: o, v vprašanju nove valute edini ce posla« viadi spomenico, v kater! sc zahteva ponovna uvedba zlatih kron s 14.500-kratni-m multtpTlkatorjem. Ako to ne bo mogoče, je madžarsko tfgovstvo za uvedbo edinice, ki bi bila vredna sedanjih 10.000 papirnatih kron
pofnoma'zadostovala^ feJičSVS 1	^^f
________________t,«, 'i->ni\ trgovina z lesom v Bohinjski B:stnci; P.
sedanja uvozna carina, ker ie za 2200 odst. ozirom 22 krat višia kakor v bivši kraljevini Srbiji, ker je takrat znašalo 15 zlatih prav toliko papirnatih dinarjev.	_
Tržna poročila
Novosadska blagovna bnrza (28. t. m.) Pšenica: baška, 2 vagona 250; baška. 2 vagona 252.50; baška. 2 vagona 255; ba-natska 4 vagoni 250. Oves: sremski, 2 vagona 162.50 Tur S č! ca: baška, nova, 10 vagonov 107 50.
Zagrebški letni sejem (28. t. m.) Dogon jn dovoz na letni tkzv. šimtmska sejem sta bila izredno obilna, vendar ie trgovanje v 3p!ošnem bilo precej mrtvo. Vzrok temu je dejstvo, da ni bilo za goveda inozemskih kupcev, katerim Je naša živina predraga. Cene so pokazovale tendenco nazadovanja. Le teleta so se zaradi večjega povpraševanja za Izvoz za malenkost podražila. Konje io kupovali tucfc Italijani. Cene za kg žive teža: voli, izjemni in — t3.30, II. 9 — 9.50, ni. 7 — 8, bosanski I 9 — 10, FI. 7.50—8, III. 5.50 — 6.55, krave I. 7 — 8.50, ti S do 7. Ili. 4-5, junci I. 10 — 12,' 11. 9 - 10.50, junlce 1. 9 — 9.50 II. 7 - 7.50, teleta 12 do 13.50 (zaklana 14 — 16.50), svinje d-> mače pitane 15 — 16.50, domače mesne 13
j KI in ar, špedicija na Jesenicah; L. Gerkman, i trgovina z usnjem v LJubljani; Jos. Lenard, trgovina s perilom in modnim blagom v Ljubljani; Anton Ram, trgovina z mešanim blagom v Ložu; Henrika Pniotschnig vdova Marv Pototschrlg, trgovina z usnjem, usnjarskimi izdelki, čevljarskimi in sedlarskimi potrebščinami v Slovenj gradcu; Fer-do Smola, zaloga poljedelskih strojev Ln plugov v Št. Juriju ob južni železnici; Ivan Langus, trgovina z mešanim blagom v 5r>-štanjn; Sumer Ivan, trgovina z mešanim blagom v Šoštanju: Al. Fakto, trgovina z živino na Viču. Izbrisale so se naslednje tvrdke: Milka Kosova, tovarna moških in ženskih klobukov in slamnikov v Mengšu (ker je prišla v konkttrz); L. Oritfk, špedicija v Meži (ker ie obratovanje prestalo); Leop. Benčina v Starem trgu (ker je prenesel sedež v Maribor).
= Redni občni zbor bo imela Prometna trgovska d. d. »Voika», dne 12 novembra ob 10. uri v družbenih prostorih v Ljubljani.
= Določitev naroka za prisilno poravnavo. V zadevi prezadolženca Janka Ga-brona, trgovca v Trbovljah, s; za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga pre-zacioižensc, hi o naknadno prijavljenih terjatvah določa narok na 7. novembra cb 10.
s*
28 -olitohra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponedbe in v oklepalih kupčijskl saklcčki. Vrednote: investicijsko 80—0. Vojna škoda 338—339 (338), zastavni listi Kraniske deželne banke 20—23, kom. zadolž niče Kranjske deželne banke 20—23, Celjska posojilnica 200— 204. Ljubljanska kreditna 230—0. Merkatitilna 100— KM. Praštediona 0—980, Kraditni zavod 173—185. Strojne 120 — 123, Trbovlje 360—0. Vevče 120—0. Stavb na družba 100—11?, Šešir 134—147. — Bla. ko: !es: hmeljevke, ravne, usobeljene, od 7 m rapr tri četrtine cm zlava. fco msla tranz., za komad 3 vagoni 750—750. (750); letve, 25-50, 4 m. fco vag. nakl. post. 1 vagon 425—425 (425); poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 0— 260; otrobi: drobni, fco Postojna tranz. b /a 0—170. srednji, fco bačka post, b/n 145. debeli. Pšoh., ena petina mešani s koruznimi, fco štajerska postala 0—160, tarščica- nova. sušena, ico Postojna tranz. 200—9. stara, fco bačka postra O—177.50. stara fco bačka postaja 2 vagona 177—177 (177). bačka. stara, tov. prosto. Postojna 0—233. nova 100% kasc pri sklepa fco slav. post. 0—122.50. umetno snšena. tov. prosto Postojna 0—209. r.ova v storžih, fco slav. post. 0—75, sova, časn primerno suha, za jat!., tov. prosto Postojna 0—136; oves: stari, fco nakl. post 0— 170; bosanski fco nakl. post. 0—178. fco Postojna tranz. 300—0, krompir: debeli, ico vag. Beltinci 0—76.50, fco štajerska postaja 0—80; fižol mandalon, b/n fco Postojna tranz. 340—0, prepeličar, ico Ljubljana 310— 0, rlbničafl, fco Ljubljana 3)0—0. kostanj, dom. jed štaj., fco Ljubljana 0—300; kostanj divji, ietošn'1. fco vag. nakl. postaja 55—0; laoeno seme. mediimursko. netto. fco vag. Ljubljana 1 vagon 495—495 (495); seno: sladko stisnjeno, fco štaj. post. 0—80. kislo stisnjeno, fco štaj. post. 0—60; ježice, prvovrstne. fco nakl. post 200—3.
ZAGREB. Tržišče vrednot nadalje brez večjega 22nimania. Nekateri papirji so padli. Dalje ie Padel tečaj Vojne škode, ki 'e končala s precei mlačno tendenco. — Devizno tržišče se je začelo z nespremenjeno terdenco. ki je tekom sestanka zaradi ,noč-neiše ponndbe oslabela, kar se je odrazilo tudi v oslabitvi tečaiev. Narodna banka ri intervenirala. Skupni promet v devizah ie znašal 8.6 milijona dinarjev. Notiraie so d e-vize: Dunaj 790.8— S0O.8, Berlin 1333.7— 1346.7, Italija izplačilo 222.5—224.9. London Izplačilo 272.82—274.82. Newyork ček 56.054 —56.654, Pariz 233.5—237.5. Praga 366.43— 168.43, Švica 1084.8—1092.8; val nt e: dolar 55.45—56.05; efekti: bančni Eskompt-na 127.5—129, Poljodjelska 21—22, Hipo 72.5 —73. Jugo 108-^110. Ljubljanska kreditna 225—0, Obrtna 85—90. Praštediona 960—965 Slavenska 49—50, Srpska 144—146. Narodna 4400—0; Indtiširi'ski: Eksploatacija 53.5 —55, Dtrbrovačka, zaključek 525, Gt.tmar.n 380— 3S5. Slaveks 142—150. Slavonija 50-51. Trbovlje 0—35S. Vevče 126—0; državni-Investicijsko 80, agrarne 50 (denar) Vojna škoda, promptna 333—3335. za december 340—341.5. november 336—338.
BFOGPA5. Devize: Dunaj 795—756. Berlin 1345-1347, Bruselj 253-254.5. Budimpešta 0.0792—0.0794. Bukarešta 26 5 -27. Italiia 222.5—223. London 273.5- 273.6. New-voric 56.32 in po! — 56.37 in pol. Pariz 2-34.5 235. Praga '67.35—167.5 Švica 10*8 5—5frS9.
CIJRTTI. Beograd 9 20. Berlin 133 50. New york 518.10, Ijondon 25 145, Pariz 21.65. Mflan 20.45. Praga 15.373, Budimoešta 0.007270, Bukarešta 2.47"čs Sofija 3.S0, Varšava 85, Dunaj 73.15.
TRST» 2S. oktobra. Radi narodnega praz-ntka so biie vse borze po Italiji zaprte.
DUNAJ. Beograd '2.56 — 12.60, Berlin 168.70 - 169.20. Bu^mpeSta 99.25 — 99.55. Bnkarešta 3.35 3.37. London 34.3550 do 34 4550, Milan 27.98 — 28.10, Neorork 708.35 — 710.85, Pariz 29.50 — 29.66, Praga 20.9950 — 21.0750. Varšava 117.10 do 117.60, Curih 136.65 — 137.15; dinarji I?5(-do 12.56.
PRAGA: Borza radi narodnega praznika c! poslovala.
LONDON (Opoldne). Beograd 274. New-york 4S4.87 tn pol. Itaiija 122.3? in poi, Dunaj 34.37, Švica 25.14.
NEWYORK (zaključno 27. i. m.) Beojrad 1.77 in ena četrtinka. London 4.84 in sedem osrnink. Italija 3.96, Dunaj 14. Švica 19 29
Akademija Sokola v Kranju
Dne 24. t. m. Je priredilo sokolsko društvo v Kranju telovadni nastop Izbranih telovadcev pod naslovom »Akademija-.. Z nad polurno zatmido, ki Je biia neopravičljiva in se mora odpraviti, ker žali sokolsko točnost in vpliva neugodno sa razpoloženje točnega občinstva, se je pričela pri udeležbi okoli 100 ri^dalcev prva točka snored?, proste vaje Stanov. Tehnično dovršeno sestavljena vaja za devetorico Is pokazala, da je bila prehitro in prepovršno naštudirana, kar je kvarilo ce!o:en ugoden vtis. Ni namreč dovoli, cfa vaje ugajajo JaJika. antpak moralo zadovoljiti tttdl telovadca, kf sleda izvedbo s "opoinoma drugimi tn bolj kritičnimi oč.ti! Akademija jiaj po fmerra tudi pokaže dovTšeno telm-aclbo, saj se mora na niej pi-kazat? nalboljšs izm"d nslboljšega. Ni vseeno za telovadc? če polovico telovadcev drži odnoj.no m polovica odkoračro stojo ali celo zanožno. V gotovih gibih pa so telovadci pokazali vse svoje vrline. Neugodno je vplivalo na občinstvo neemkrimerno Izvajanje gibov, ki se Je ž?1 prevečkrat raz-tegnSo na vas godbsni takt ln 5» več. Ce hi se vaja olajšala pretežkih efbov. katerim telovadci niso bili dorasli (stoja na rokah v vspori). bi r.:d< ono občmstvo, ki proste vaje razume, prišlo na svoj račun.
Pri drugi točki Jc nastnp?! rr^ški naraščaj po številu pet. Vaj3 ie bila Izvedena zadovolji vo. vendar po sestava vaje ui Mia na vrhuncu in je posebno neugodno vplival prevečkrat se oonavlfajnf? gib v predklonu z vzročenjem oztr predručenjem. Večio pozornost pa bo treba polagati orednlakti na pravilno Izvedbo gib^v. Pr;hod in odhod je bP pri vseh oddelkih strumen ter je napravi! ugoden vtis ra občinstvo.
Nastop sedmih telovadcev na bradlji kot tretja točka Je pokarsl. tfo ima Sokolsko društvo v Kranju rzboren materija!, ki bo ori rednem tn sistematičnem treningu lahko ookazal Izredne uspehe. Za telovadca i t bila ta točka gotovo najlepša. Telovadci obvladajo, četudi ne s popotno sigurnostjo, težke prvine. Pohvaliti je v prvi vrsd to, da so mali telovadci neopažeco za lajika orikriti, da se iim Je zamišljena vaja ponesrečila. tako da splošen efekt si trpe! prav nič.
Kot zaključna točka so bile izvedene štiri skupine, katere so zadovoljile vsakega v vsakem oziru. Želeti bi bilo, da bi kranjsko občinstvo znalo ceniti trud in samozat-ile-vanje telovadcev ter da bi z večjim zanimanjem prihajalo na telovadne nastope, kateri !?m r.udijo tako lep nžitek tn razvedrilo. Salonski orkester je dovršil svojo nalogo v popolno zadovoljnost telovadcev, še bolj pa je ugodil plesaželjnim parom. Človeka se je nehote porodila nvsel, kako bali veličastna bi bila telovadna akademija, ako bi ti mladi plesalci pri isti pokazali svojo izborno ritmiko v prosth vajah ter v pose-čzstjo telovadnice izgubili tieokretnost m neelastičnost, kateri lastnosti sta prišli pri plesnih vajah tudi večkrat do veljave in katere se najlažje izgube v telovadnici.
Soko! v Rsdečat! ima dmes dne 29. oktobra ob pol 20. uri v sokolski dvorani občni zbor. Bratje tn sestre se vabijo k čim številnejši udeležbi.

Češkoslovaška : Jngosiavija
7 : 0 (5 : 0)
Ekshibicijska igra Čehoslovakov.
Pred 17.000 gledalci je morala naša noj gometna reprezentanca včeraj doživeti v tekmi proti češkoslovaški reprezentanci vi» sok poraz, ki je tembolj občuten, ker stoji« mo pred prvo tekmo i italijanska repre* zentanco. Malo je bilo onih. ki so v svoiem optimizmu upali ra zmago. Velika večina športnih krogov si je samo želela, da bi bil naš poraz vsaj časten, da nam ne bo treba iti v Italijo z občutkom, da nas bodo Italijani, ki se prav resno pripravljajo na tekmo z nemi, prezirali. Naša reprezentan« ca bo imela sedaj v Italiji ie težjo nalogo. Boriti se bo morala prot! enajstorici. od katere bo vsak posamezni igrač z umevno samozavestjo stopil na igrišče, da mu je zmaga zagotovljena. Toda Je vedno upamo, da naši nc bodo vrgli puške v koruzo. Po« raz v Pragi jim ne sme vzeti one borbeno* sti in voI;e do zmage, ki jih mora imeti vsak pravi športnik.
Radi češkoslovaškega narodnega prazni« ka nam ni bilo mogoče dobiti podrobnosti o tekmi. Poročilo, ki smo ga prejeli, pravi, da je bila včerajšnja tekma v Pragi slična oni na olimpijadi t Parizu, pri ksteri so takrat še neznani Uruguajci z isto diferen« co golov premagali r.ašc državno moštvo.
Dasi so se naši včeraj borili a voliko sni-, cijo in požrtvovalnostjo, se njihova .-; nikakor ne da primerjati z ono Čehosiova kov, ki so zlasti v prvi polovici pokj-a; pravo ekshibicijsko igro ter biii v vtiik premoči. Šele v drugi polovici so se Juga sloveni nekoliko znašli te ie bila igra vslet tega precej odprta. V jtigoslovenskem mo Stvu je bil najboljši Btnčič. Razmerj:: tov 13 : 4 za Čehoslovake.
Tekmi so prisostvovali med drugimi tud nai poslanik v Pragi, delegat čcškoslovaii . ga zunanjega ministrstva, diplomatski z--stopniki tujih držav itd. Zvečer se je vrii v reprezentančnem domu svečan banket.
Kriza v FIFA?
Nekatere države, ki so včlanjene v FTT^ so z rešitvijo vprašanja amaterstva, kaksi sta jo dosegla kongresa v Parizu in Pra»j nezadovoljne ter zahtevajo, naj se izveot stroga . ičitev med pravimi in navidezn -amaterji, kakor jih 'jdemo v Italiji, niji. Madžarski in dr god. Praski kongres je, kaker ^n^no, prepustil vs^iki posamerr^ državi, naj si dole" svojo lastno definlc: •] eiiiaterstva. Ta sklep je imel seveda za po, s'edico precej r»evzdrž!j;ve imere. Da ;; odpravij-) te nezdr.^ e razrr"'re, zelo kom promitirajo evropski nogrimetni šport, bo. kakor -->r-v"i amsterdamski list »Telo p.snf», v !:ratk'-'-i vršila v Brjslj-j konferenca, kstere se bodo za sedaj udeležile šved. ska, " Igija. Švica, "inska. Madžarska in Avstrija. Na i konferenci r- bo poječa «ramate-stvo» določi? aonet v svoji pn o; . obliki, po V ieri se bodo vsi oni igrači, ki na ?,—:';o!i ačin podnoro 7a svoje soortno udejstvovanje brezpogo -.o smatrali za profesiionalce.
To narirania se docela krije z zadnrr:: sklepi olimpijskega komiteja, po katerih k prihodnji olimpijadi leta 1928. v Amsterdamu ne sme pripustiti noben n a videt-' amater. V zmislu tega sklepa se večin3 e < rop*kih nogometnih reprezeritanc ne bi mogla udeležiti oUmnijade. Ako im-enotr-e države ne bodo mogle pri FIFA doseči, da se izvede stroga ločitev meo) pravimi am-i terji in profesion*lci. ni izkliučeno. da do izstopile iz FIFA te? ustanovite novo evropsko nogometno zvezo.
Ilirija : Primorje. Prihodnjo nedelo •>; vrši, kakor je LNP. sedaj definitivno skle» nil, prvenstvena tekma med Ilirijo in Pr:> morjem.
Barcelono ; Praga Dne 13. decembra sc vrši v Barceloni tekma mvd reprezentanc-« ma Barcelone in Prage. Praško reprezent.v?« co bodo tvorili igrači klubov Sparta, Viktorija Žiikov in SK. V»iovice, ki bodo ti čas gostovali v Španiji.
Nogometno prvemhn} Rnmvnile. V r,-deljo se je vršila v B-ikarešti prvenstvena tekma med romunskim državnim p-rvakon Kiniszi in prvakom Bukarešte Juventus. K « niszi je zmagal s 3 : 1 (1 : 0). Juventus je še nedavno premagal hud;mpešt?nski Va« sas s S : 2. Izgleda torej, da tud: letos rs bo mogoče vzeti k!ubu Kinissi romunske;^ prvenstva.
Odbornikom ASK. Primorje. Danes v četrtek seja upravnega odbora v rest.-vT^ ciji «Dvor». lTdeležhd rad? važnih zadev nujna. — Predsednik.
S. K. Ilirih, nogorr :fna sekcija. Dan.-s od 16. ure dalie trenini; za I. m«$tvo in res z -vo. Igmfi obeh Tioštev se opo;.ariaio objavo v Članski knj'6! v fcsr. oEvrona». — Seja na če' tva v petek. 30. t. m. ob 19.30. — !Tflx,>lr '.z.
Službene objave LNP. (seja d o. i drt 2S. X.) V nedeljo, dne 1. XI. 1925.. se od« igra V. kolo prvenstvenih tekem na igrišču S. K. Flirije in sicer v sledečem redu: Pred« poldn? oh 9. SK. Svoboda : SK. Slovan, nb 10.30 SK. Jadrsn : SK. Slaviia. Popoldne ob 13.30 SK. Ilirija rez. : ASK. Primor.« rez., ob 15. SK. Ilirija : ASK Primorje. — Službujoči odborniki: firedpoldne gg. K'>nj-ver (nadzor, nad redit, službo). Rutici (nadzor nad blagajniško službo), popoldne gg. Kos (nadzor n«d red. službo). Buljevič (nadtor nad bisg. službo). Prvoimenovem klubi vodiio blngaino t-er prejmejo vstopni« ce cd služb, odbornika pol ure pred pričet« kom tekme. Ostali sklepi se objavijo prihodnjič. — Tajnik II.
Izjava
Podpisana nisva plačnika dolgov, ki bi kdorkoli napravi! na na ino ime.
Alofzlf An« Ind?hsr Fts?:o»ca
Izjava
Podoisanl izjavijam. da nise.n plačnik dolgove, katere bi napravil kdorkoli na tno.c Ime.
!rati Kifler, Trbcrl!e
Bevš1««)
!11 Sil Mi.
Da se o tem prepričate, oglejte si veliko izbiro manufakturnega blaga pri znani solidni tvrdki
„0b!s$ln!C3" Lloiafie, Hit
t n tu -ss S -s
Lmbl-an:!, 3S. oktobra t!i?,S.
"O poroolhi
Liubliana 30fi m nad morjem
on.izovnnia
Zračn tlak
Zra čna lemnerati-ra
Veter
Oblačno 0—10
i'3daume mm
UuH ana Liu^Ijana l.-nbliana Z^gieb . Beograd Dunaj . Praga . i no most
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7.
767 7 "6fv4 7^-6 7S6"5 /66-4
762 8
7-0 150 10-2 90 13 0
7-0
orezv.
sev. zap. jog. vzh.
megla jas.
obl.
Solr.ee vzhaja ob 6 32 zahala ob 18-55. luna vzhaja oh 14 41. zahaja ob 2 !7. Baromet'1 stanovit. temperatura višjs
Dunajska vremenska nap a v cd m čet r ek: Topleje, slccr se vreme co bo
mnogo izpremenilo.
„ Satira"
N'a na3i univerzi vlada nekaj dni sem nc« hičaino vrvenje. To sc pravi vrvenje se je
•jčrlo že z vpisovanjem, ali v teh dneh je .;-i3lo do neslutene višine. V prvem nad« tropi'.:, na levo, kjer imajo društva svoje ■r «: \ na katerih vise odbori, oklici, pozivi, un »s sedaj zbira ssa študentarija, mlada D svra, molka in ženska, ter zre kot fasci« pirana v razodetje, ki se jc pojavilo na si« ■• leto in dan prazni deviškosčrni deski, trapa študentov ki ji leži vsestranski pro« vit našega naroda globoko na jeziku, par« -Ion, v srcu, se jc po dolgomesečnem mol« posvečenem intenzivnemu razglabljanju izčrpnemu sklepanju, zedinila na vse .ie in časti vredni ideji, za katero ji bo« ■ eskenčno hvaležni še pozni rodovi iju« il-.-Ijev slovenske satire, slovenskega dov« tipa. sloven. jezika, predvsem pa bodoči yj vinarji našega študentstva, ki se bo« (jo poglabljali v brezdanje glnbine taiinst« ,ega in le višjim sodobnim duhovom um« iiivega abstrakta, ki nosi ponosno ime «lde» ■ijije organizacije neorganizirane ljubljan akademske »mladine®. Omenjena gru« : se dobro zaveda, da študent ne živi du» >vno zgolj od globoke in plitve besede.
a mu jc marveč tudi zabave, treba mu •c smeha. In vočigled tej eminentni potrebi flovenskega študenta so prišli, kakor že ■oraj omenjeno, najodličnejši docela ne« rganizirani predstavniki organizacije ne« -raniziranih, ki jim bo zgodovina štela v veliko slavo, da so odkrili usodno vrzel v duševnem življenju nc samo slovenskega st-jdenta, temveč celega našega naroda — •manjkanje satiričnoshumorističnega lista — na genijalno misel, kako najbolje odpo« noči temu nekulturnemu nedostatku. In so :, misel svečano obesili na črno desko, kar :n odkrito in brez zavisti priznamo v pol« • i rr.cri. Io ker bi bila res velika škoda, da H literarni proizvod, ki visi na tisti črni dski na univerzi, ostal nepoznan širšim ;-c.^otn našega naroda — ki mu je smeh ?.'<orekoč življenska potreba —, smo sc ne« !.!)icno odločili, ca ga izročimo širši jav« :i na znanje. Omogočila nam je to hva» Isvrrdna širokogrudnost mnogoštevilnih nje ^ovih avtorjev, ki so samozatajevalno opu« tili na njem odijozno značko aponatis pre«
povedan«, ki bi nam sicer utegnila naprtiti nav rat — brrl — tiskovni zakon. Naj sprej mejo zato od nas odkritosrčno zahvalo!
Umetnine vnanja oblika je ta«Ie:
Mlajšim tovarišem akademikom in vsem 51.5 odst. neorgantzlrancev!
Težke razmere nastopajoče epohe viteške slave meglenih, jesenskih dni so nas prisili* le, da izdamo oklic ic r.e opredeljenemu de* Iti akademske omladine.
Tovariši, čas hiti z nevzdržna naglico in ni da bi ga izgubljali z nepotrebnimi raz« miši j an ji, kateri prag društvenega ognjišča naj prestopi vaša noga, da bo v večji kuls turni prospeh, procvit in blagor našega na* roda.
Ker smo odkritosrčni ljudje, ki ne izpro* šujen:o svoje vesti m društvenih ropot trn nicah z obilnimi prispe>;ki, na referatih, po* ročilik in statistikah vernega članstva, vem iz lastnih majhnih izkušeni kličemo:
Tovariši, prišel ja čas, čas dela' Narod vas čaka! Vpišite se torej v kar največjem številu v r.earistokratsko, negosposko, tem* več — demokratsko akademsko napredno društvo <rjadran», in če bi nastala tam za* radi tega pre\-elika gnječa in bi prišlo do pomanjkanja dela — kar je zaradi obilnih sekcij sicer dvomljivo — se vpišite tisti, ki bi bili na ta način brezposelni v gosposko društvo «Triglav», če ne bi morda koga za* nesel visoki nalet proti «Slcv. Jugu*. Če ste pa bolj mirne narave in vas moti sistem velikega dela in ogromnega ropota od ime* novanih društev, se oglejte za večno «Da* niča ali «Bcrbo» s samim seboj v svitu prihajajoče uZarjea.
Nikakor pa naj vas r.e napadajo skušnja* ve po imaginarnem «Bloku levih.nl Kajti nevsrnost obstojd. da boste prisiljeni pri* znati brez predsednikov, odbornikov in pri* jetnega števila sekcij, da vršite vsak zase funkcijo predsednika, odbornikov in član* stva v lastnem bloku, ki se mu pravi: «Bc* di človek in ničesar drugegala Tako nazi* ranje vas namreč lahko izpremeni v naj* k'asnejši žaromet človeških fatamorgan. Če pa bolj ljubite katafalke, se ogrnite s prekucuškimi frazami in lovite z modrijan» skimi gestami ponižno akademsko spanje.
ZA ODBOR «BLOKA LEVIH*;
Sledi trideset podpisov.
Kajne, posrečen produkt? Bogme, že za«
četek je veličasten: ... epohe viteške slave meglenih jesenskih dni!» Avtorji so na moč prostodušni; celo persiflaža samega sebe — v ostalem točno zadeta — jim jc dobrodo« šla ad tr.aiorem effectum. In to čudovito poznavanje slovenske frazcologije. Odkrito priznamo: jvod nas jc zadivil.
In potem dalje: kako lapldarna in mate« matično točna je definicija sodobnega ča« sa v zvezi s funkcijo možganov, kako ču« dovito je pogodena relacija med njim in pragi, ognjišči in nogami, kolika poezija v «kulturneni prospehu, procvitu in blagoru našega naroda®! Kdor o tem dvomi, jc zlob« než: zakaj avtorji svečano izjavljajo, da so odkritosrčni ljudje, in mi jim to verujemo brez referatov, brez statistike.
Grandijozen jc naslednji odstavek: «Pr;» še! je čas, čas dela, nared vas čaka!.. .-o Ob čitauju tega stavka nas jc navdalo ganljivo čuvstvo: torej vendar ni res, da ima «Blok levih« zgolj cesedščiti, kakor mu vedno oči« tajo nevoščljivi nasprotniki. Saj poziva na delo! Tudi ugovor, da ni vse leto svojega obstoja dal niti fige od sebe, mora spričo gornjega oklica sramotno utihniti. In če ni storil ta čas drugega kakor oklic, ki je tc dni zagledal beli dan. je storil veliko, za« kaj ta oklic dela danes čudeže. Vendar je blokova nesebičnost in skromnost prevelik ka: nihče ni zahteval od njega, niti ni bil upravičen zahtevati, da dela propagando za ajadran«, ki ga stavlja oklic kulantno na prvo mesto, in prepričani smo, da velja isto o »Triglavu« in cSlovenskem Jugu«. Glede <rDanice», «Borbe» in »Zarje« ne moremo govoriti, ne tajimo pa, da smo zadivljeni nad čudovito posrečeno besedno igro, ki jo je ustvaril neimenovani — škoda 1 — poet z imeni teh treh drjštev. Menimo, da jo velja postaviti za vzor vsem našim pes« nikom sedanjosti in bodočnosti.
Pcripctijo pa doseza konccpcija v posled« njem odstavku, napram kateremu smo brez moči. Plitvi naš razum mu kljub herojske« mu naporu ni kos. Prvi stavek bi še raz« umeli in sc mu tudi brezpogojno pridružu« jemo, naslednji p- so nam f.eučeni. A ni« kakor nočemo s tem trditi, da bi jih ne raz« umelo tistih trideset študentov, ki je oklic podpisalo. Nasprotno, globoko smo uver« jeni, da jih dodobra razumejo z vsemi nji«
hovimi eksotičnimi začimbam: vred, ki pri« čajo o nei- panem vsestr; .sko uglajenem in povsem samoniklo izkristaliziranera be» sednem zakladu avtorjev.
Končamo. Opozoriti bi hoteli kot vestni kritičari le še, da se je prav na koncu okli« ca, takorekoč že ua repku, vrinila neljuba pomota, ki bi utegnila pokvariti veličastve« ni cclotni vtis oklica. Podpisniki so to na« pako v duhu gotovo že sami popravili: iz« padei jc namreč v formuli za odbor cBloka leviha med prvo in drugo besedico pride« vek »imaginarni«, ki z dosledno nedosied* nostjo sledi iz smisla prvega dela posied« njega odstavka. Kakor rečeno, ugotavljamo le radi popolnosti, nc da bi s tem hoteli zmanjšati cclotni vtis genijalnega proglasa.
Zadivljeni nad vzvišeno vnanjo lepoto epohalncga oklica, očarani nad presljajnim slogom dične umetnine, polni občudovanja za bogato frazeologijo. vzhičeni nad pre« lestjo koncepcije in odnševljeni nad anti« konfuznostjo ideologije, ki pronica med vrs starr.i edinstvenega proglasa na dan, obža« lujemo le ene: zakaj nam ni dal bog. da bi mogli doumeti ta čudoviti produkt člove« škega duha v vsej njegovi tridimer.ziiona!« ni prostornosti 1 Zakaj nam ni dano, da bi se mogli zatopiti v vse nedostopne nam prelesti njegovi*! brezdanjih globin! br.
^opisi
ZALOG PRI LJUBLJANI. V nedeljo dne 25. t. tn. je nastopi' novo ustanovljeni mladinski odsek naprednega društva cčitalnl-cas prvič v P"brovčev! Štrrictejanki «Pred vaškim znamenjem* ter v burki .Zdravnikov strežnik«. Obe igri, v kateri so igrali le dekleta m fantje od 14. m 18. leta, sta izpadli proti pričakovanju dobro, za kar gre v prvi vrsti hvala neumorni in požrtvovalni načelrdci dekliškega odseka, učiteli'-ci Anki Celnar, ki je vadila vse vaje ter načelnika fantovskega odseka, železniškemu uradniku Ivanu Pangeršrlu. Med odmorom je zaigral tudi novo ustanovljeni god-betti odsek dva komada, katera je mora! na splošno željo ponoviti. Orkester je imel šele pet skupnih vaj, vendar je igral prav dobro pod vodstvom načelnika sodbenega od-
seka z. učitelja Silvestra Ceruta. ki je žel za svoj trud obilo pohvalo. Režijo ter vse predpriprave je oskrbel predsednik Čitalnice g. nadučiieij Anton Drašček. Obiskovalci so bili s prireditvijo, ki je tudi v gmotnem ozrni popolnoma uspela, zeio zadovoljni. čitalnici želimo, da v svojem navdušenju za prosvetno delo ne odneha ter s svojim delovanjem še nadalje širi napredno idejo. — Obiskovalec iz Ljubljane.
LITIJA. V soboto dne 7. novembra se bo vrši! v našem Sokolskem domu družaben večer z najbogatejšim in jako izbranim sporedom. Čisti dobiček ie namenjen fondu za nabavo Miklavževe garderobe. Zato je doiž tiost vseh enih, ki jim je kai na tem, da Sokol pride do lastne Miklavževe garderobe in da se odslej prirejajo Miklavževi večeri tudi v Sokolskem domu, da se prireditve sigurno udeleže. — Zdravo!
LITIJA. V soboto dne 31. oktobra uprizori dramatični odsek eDruštva za zgradbo sokolskega doma v Smartnem* v Sokolskem domu v Litiji cMoč teme, L. X. Tolstojevo dramo v 5 dejanjih. Pričetek točno ob S. uri zvečer, kar naj blagovoli cenj. občinstvo upoštevati. Cene običajne. Otrokom vstop ni dovoljen! K obilni udeležbi vabi — odbor.
SLOVENJGRADEC. K poročilu «Jutra» z dne 17. t. ni. o proslavi petletnice koroškega plebiscita bi bilo še pripomniti, da je nastopil tudi mešani zbor pevskega društva pod vodstvom g Kranjca, dočim vodi g, Živko moški zbor. Sodeloval je pri prireditvi tudi salonski orkester.
KOČEVJE. Cercle francais v Kočevju je stopilo v drugo leto svojega delovanja. Lani je poučeval prof. dr. Ilc francoščino v prvem Icurzu, ki bo letos drugi in se bo vršil vsak torek in četrtek ob 7 zvečer v poslopju realne gimnazije, prvi pa, čim bo dovolj frekventantov, po dogovoru. Vsak prv: in tretji četrtek v mesecu se bo vrši! družaben francoski večer ob 8. uri zvečer v hotelu iTrst«, kjer se bo govorilo le francoski, recitiralo, deklamiralo Itd., vse v neprisiljeni družabni obliki. Reilektant: naj se oglase pri tajniku društva prof. dr. licu ali pri predsedniku dr. Sajovicu, kjer dobe potrebna pojasnila in navodila, event. pri pod predsedniku ravnatelju Burgarju.

Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—s
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•• Najmanjši znesek Din !0*
Vnikanizira
it' vrste goniii parna
valkimizacija P Skalar » i zzl Kissi* cc»to 11.
270
l ina krojačica
šivilja)	priporoča ca
dom u plašče, kostume in
cMeke. Emcnska cesta 4 1 i Enker.	27827
120 Din
l ul fllc klobučki. Od ■ Din dalje b3r5unasti. vsa popavila izvrSuje naj-
- Iva Siller, lopa 10 ibhnrsm zHul Vod-
li.- ■■ t,-:..	27301
Cdofee;
Pariia pivovarna j', d. v Skoplju išče
. ke^a mojstra in več : ~ :cv, irurjenio v so-' V "tn pivovarslteni poslu . poslati na poštni 65, Sko pije. 27491
Korespondentinja
■i:'. ..'na ..i italjaoski jo-"ik te sprejme takoj. —
?or.--;be 2 navedbo doss-i"-'- f.rakse na upravo <Ju: > pod «KolonijaIe».
1.-75«)
Učenka
so takoj sprejme k modni livllji. Naslov pove upr. «Jutra«.	27626
Potnik
a provizijo xa prodajo ma~ t*rija!a gndbene stroke v Sloveniji in Hrvatski 6e išče. Pojasnila pri Stavbni družbi v Levstikovi d. 19.
27612
Čevljar, pomočnik
se sprejme zx raznovrstna dela. Hrana in stanovanje
v hiši. Plača po dogovoru. Ne«rro Alojzij, Ljubno, p. Podnart. Gorenjsko. S75£i3
Prodajalka
iŠČG eltube v mestu ali sa deželi. Ponudbe na upravo «Jutra> pod «Arrilna 13o70» -7361
Kot vzgojitelj
(Hofmeister) i§5e mesta &'o-solviran akademik. Dopise na upr. «Jutra* tx>d Šifro «Vzgojite3j>. ' 27622
Uradnica
* odvetniško prakso i52e radi smrti gpfa mesta kjerkoli. — Naslov ra upravo •Jutra> <Za?asuo>.
"7302
Provizijski potnik
mlaj&a moč, tudi začetnik se »prejme za prodajo predmetov velikega konzu-tna od že dobro vpeljane in poznane tvrdke, — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kon3um».	27614
Učenka
zdrava in pridna, b primemo Šolsko izobrazbo, stara nad 15 let sc sprejme takoj v trgovino z meSan. blacom na deželi. Stanovanje in hrana v hiši. — PonmTba La upravo «Jntra> pod šifro »Učenka, Dolenj-§hc>.	1-7585
Gosp« ali gdč.
fc c d želi izpopolniti v ; 3 m s k '.m krojaStvu se prejme. Ponudbe na upT <Jctr.- > p.j. • «Dobtr u?peh
Postrežnica
' mlada in zdrava,
: '.; obiteljj z civema •:om.a, fc.ihma -—3VS Delo. obstoječo v po-
u pri COPT "!'*inj?tvu r.ekaj ur i'^noidne in • ; ur popoi'i...v fclulba . liram. Z^Iasiti s«< je v cotrčrk u;ed 10. in cro .?opuldr.e v Ilirski •'i 1: pritličje, dmea sta levo.	27C28
Skladiščnika
- • r.p^a ir; vrtnega iaCe-o.	ioiajo eni. ki
• Ir.li pr? i.<j>pO'?arskib . . al!, Li fo sploh rr-iijt -o v ž^i^zninaki stroki K ci R. Jr: "c, Maribor, * : V :'. Tovarr i 'irr.jev. -c!eza bovln.
natakarica
Opravi;?^! rr.- ra -'•i	bii.ns	Na-
t-:Prr.udbe pod "V> <Z-iijsli':Lt> 23 UP?.
i'76SS
Absolvent
polj. Sole, knjigovodskega tečaja, z večletno in samostojno prakso v knjigovodstvu. bilanci, korespondenci. obrnjen, brez ctrok.
nem^heca in prbo-brvatskega jezika. i?če pri-mf-nif» namestitve. Grf tudi na deželo. — Ponudbe na uprsvo «Jutra» pod značko »Vestncir?.r-jira mc2».
289S2
Trg. sotnidnlca
srednje starofti. zmožna sa-mostojnppa vodstva, ŽPii prevzeti kako dobro u;očo podružnico Pristopila bi tudi kot družabnica h kakemu trg. podjetju Cenj ponudbe pod «Din .v0.000 kavcije* na upr «Jurra».
258S7

Maturant
fcuia. gimnazije daj« iu-strukcijo. Ponudbe ca upr. cJutra* rod šifro <1.
27592
Pozor, kavarne!
Veo marmornatih miz z železnim stojalom proda po ugodni ceni hote! Tratnik v Ljubljani.	2685S
KOKS — ČEBIN
VToHova lir. Tolefon: 5«.
miui
Proda se:
elekiriEni motor na vrtilni tok, 6 HP, 870 voltov, priprava za cirkular ia lahka enovpreina ko&ija v dobrota stanja. Ponndbe na upravo .Jutra« pod znaFko .Motor — !:o5ija>. 275S6
Vagon naniiz. jabolk
in hrastovih ježio prodani. Dopise na upravo «Jutrz» pod »Prodam«.	27637
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, juvellr
Ljubljana, Wolfova ulica S 433
| Majhna trgovina
zapuščena, s točenjem ! nja, suho bkladišč,i in sta-novanjo v Ljubljani ali okolici blizu kolodvora se iSCe. Ponudbo pod značko .Posodim denar« na upravo .Jutra«.	.27448
Hlode
smrekove iu jelovo od do 7 m doižir.e kupi v vsaki množini Konzervua tovarna «GIobus», d. d. na
Vrhniki pri Ljubljani.
27443
ffmeljske droge
ve5 vagonov kupim. —
Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro <HmeIjski arotri*.
26881
gospodična
mosta v trgovini aii pisarni. Gre t—2 meseca
fcrrzpJa^r.o. C.-;:;. ponTidbe r.a upr. «Jutra* f.->d -ifro c Začetnica i>.	l73S7
Kot vzgojiteljica
k 1—2 oirokoma iicem mesta Govorim slov., srbo-hrr in nemški. Grrm tu';i izv»>n Liubliane k bol?si družin". Pcnudbo r.a uprave cJutf; > pod ^Zanesljiva 71»
Pianista
aa oncfsTcr — sa stalno. — FInČam "Vo. — Ponudbe na : l znamko t*.	i-Toil
Ura^fii^o- n
-:i'.:cr." :r» vtokojsnceni
sTtc.: r.r or.rose. —
•v. zastopstvo »Emze^.
: t-, posia 6. pretina^
•J756S
Mlada g:ospa
z enim otrokom želi službo j cospo^inj« pri samostojnem i
gospodu. Ponudbo n upr. cjuira* po«! »'^ofoodinla*.
27OJ?3 |
T^ivš? podnradn»k
fi:i. kontrolp	služba
f»i»arn *b::Te, fkladir.PniVn ali kaj primernega — Ponudb- n upravo «Jutra*
po l značko «Shi2rt
^ 7534
Dve železni peči
visoko in sraSperčka proda Mravlje, Vio 19 (cesta na Dobrovo\	27634
60 kozarcev
za vkuhavanje sadja in zelenjavo ('sistem Weck) naprodaj. T"a oarled pri hišniku v Čor-ovi ulici St. 19.
27607
Štedilnik na pl?n
2 ognla in peSica naprodaj pri hiSniku v Čor-ovi tdiH St. 19.	27608
Zračna termalna kopeli
flvreutztherraa^bad') zoper revmn in prebTs-'o naprodaj
pri hišniku v Čopovi uTi^i It. 19.	27610
Pazno pohištvo
proda na Hinski f« ; it. 13. pritličje. £7C:i {
TTor^fino 03 nrof^a: rc?r.i vozli^k (ciza\ teht- | nfra t urel) st. 1 Cfetelj"^ ! Naslov reve tirrav.i	I
27591 I
kMh!rii. nnrava
z umetniškimi slikami r-e nroda. ov. tudi ra obroke. Karel H o j s, mizarstvo.
Gornja Radgona. -7559
Znamke
v » o b vret slovenskih v vinarski vrednosti tona nerabljene kupuje Izidor Stciner, Brod na Savi	413
Leseni obroči
v razni velikosti po naročilu, so kupijo. Uprava posestva Krupa, posta Semi?. Belokrajina.	275S5
Pisalni stroj
kupim iz druge roke. — Renektiram samo na skoro r.ove Undcr^rood stroje. Ponudbe na upravo <Jutra* pod «111*. *	i:7605
Fotoaparat
10 X 15, z dobro optiko w kupi. Ponudbe s ceno r.a Hugona Hibšerja, Ljublia-na, Valvazorjev rrr. 27593
Lokal za gostilno
brez koncesije se odda. — Naslov pove nnrava <Jutra* 27432
Trgovina
s meSanim blagom se išče v najem. — Dopise na podružnico <Jutra* v Mariboru
pod «Loka!».	2685
Nova hiša
z 2 stanovanji in 10 arov lepega vrta, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava
«Jutra».	472
Pozor!	Pozor!
Lesni industrijalci!
Parna žaga z lokom obilo Badejna S5 HP za pogon polnoiarmenik (Vollgatter) e cirkularjem, vse v najboljšem stanju, v zelo bogatem gozdnatem ravirj^, se radi smrti lastnika po zelo ugodni in nizki ceni takoj proda. Žaga je bila zgrajena leta 1922., torej skoraj nova ia jo 20 minut oddaljena od železniške postaje. Poieg žago, ozir. pri žagi jo zidano tudi stanovanjsko poslopje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pisarne, Id je kupcu takoj ra razpolago. Intereeenti Ukj pošljejo svoj naslov pt d šifro «E5i9tenca> na aprivo «Jutra*.	'27R32
Prazna soba
se išče za takoj. Gena postranska stvar. Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko «Nujno 13705*.	£'7619
Soliden gospod
se sprejme kot sostanova-leo s hrano v sredini mesta. Kje, pove upr. c Jutra* 27G23
Dva gospoda
iščeta sobo. — Ponudbe z navedbo cene pod mačko «Separirana» ca uor3mi5tvo c Jutra*.	27615
Kavarna
ali bolj.-a gostilna ee vzame v najem. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Strokov njak*.	467
Lokal
b stranskimi prostori, ua Marijinem trgu so odda proti odškodnini (ovent. s stanovanjem), ozir. se proda hiša. Naslov v upravi « Jutra v	27579
3—4 parcele
naprodaj ob Vodovodni cesti. — Pojasnila daje Fran Bizjan, istotam štev. 252.
27617
Majhno hišico
v Ljubljani takoj kupim.
Naslov pove uprava cJutra* 27620
Soba z 2 posteljama
89 takoj O d d 3. Naslov upravi <Jutra».	27439
Prazno sobo
Iščeta zakonca brez otrok, ves dan odsotna. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro <Soba, 10. novemoer*.
26983
Boljšo gostilno
ali kavarno vzamem v Ljubljani v najem. Event.
pozneje tudi kupim. Razpolagam s kavcijo. Naslov
pove uprava i Jut::. . 27603
Enonadstropna vila
s trgovino, {tospodarskim poslopjem, nekaj zemljišča, n:t prometnem krajn tik kolodvora i-e za 90 000 Pin proda Nr.slov pove podružnica cJotr • v Mariboru.
27102
2—3000 smrekovih I hmeljovk
od 7 rn napre Ponudbe ua po J
Stanovanje
obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna, majhna rodbina — po možnosti v sredini mosta. Pcr.adbe ra upravo »Jutra* pod <3Iajhna rodbina*.
27572
Posestniki rmz
m?5?rov
po-or!
P r- se po	rdv.ki j
ceni skoraj nov r>ktro I dvnamo z a naoeHavo luči | ;1o IM banjic. — ( Prikladno posebno za on*»» j .•.:.'•.•> r.^^no m o i* in *r- ; H »o ibu-H »,!-tno e^ktnVno j razpvctHavrt. — Poia^niia I dsie frrn	pf»«cst- j
nŠk f OrobeIa«m, rr.:«!i I T"rl»ov!ie II.	CT-i. ?-;
Namizna ^aho!1-:«
zimska, sevniško vo?Čenk^ in druire vrt-te razpošilja od •25 kc napre j k \ Din kg franko 6«vnica ICarfl Cim-perše-:. Sevnica. 27447
Ča;no maslo
dober sir «Trapist> k : jen ?talno v večjih količinah. Ponudbe z vzorci
sn poJ-He;u na naslov r ? Pojič, Sn:i*:.
Vinska trgovrna
bcljša, i.a ka^aro bi kupoval vino.	Po.m i V ped t-ho <OrmoKko in 'Ju-
tfim^r^ko vino ti up"" v o
•Jutra*.	2749.=;
Nova h!ša
v Ljubljani. 2 stanovanji, 10 arov lepega vrta. ugodno naproda". Naslov v nnr. ♦Jutra*.	26872
Stavhišče
ob Dunaiski ce-ti. nasproti pekovskemu kri7.u. oi;«°?no 2 ha so ; « rr^ki coni proda li-formacije daje I'. RerPi?.
Gosposvetska	27683
liN-onndsfronna !
z vriom v mestu aii v n--posr*»<Tni bl^.ini mosta SP kupi. Pi-nmp ponudbe na upravo «J;ifrw» pod šifro 135S7*.	27517
Dve prazni sobi
po možnosti v sredini mosta 6e iščeta. Ponudbe pod cZascdb-i* na upr. «Jutra*.
27571
Opremljeno sobo
išče zakonski par brez otrok, tu-'- t samo eno posteljo iu divanom v sredici mesta s 1. novembrom. — Ponudb,-. upravo c Jutra* pod cSeba 2>.	27544
Sostanovalec
s hrano se t-prejme. Naslov v upravi «Jutra>. 27522
200 Din nagrade za stanovanje
treh sob s pritikJinami v Ljubljani. Ponudbe na upr. «Jutr;'> p .d šifro «Hrast*.
27450

Mesečno sobico
H pn^^bnfm vhodom in so-nporabo knhinje išč-pm na pr-rifin-i*! mesta (ue preda-iečV Ponudbe pod cčista sobica* ca upravo cjutra*.
2761?
Večjo prazno sobo
najraje v kolodvor, okraju, a strogo ločenim vhodom išče samostojen gospod a !. novembrom. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko «Soba, 1. nov.*. 27609
Sobo
i 5 č e t 3 2 akademik. — Ponudbe na upravo cjutra* pod «Sava>.	27613
Opremljeno sobo
v mestu, s posebnim vhodom i S č e soliden gospod. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko »'Miren 18710*.
27625
Opremljena soba
z 2 posteljama, posebnim vbodom ln električno razsvetljavo, ▼ bližini bolnice se odda s 1. novembrom.
Naslov rove uprava »Jutra* 271501
Družabnik
za vsovčenje patenta mno-
žinskega predmeta ee išoe. Ponudbe na upravo «Jutra»
pod šifro »Varnostni obroček proti odpiranju pisem*.	26802
«Sakradiofis»
Oglasi se. ševerček moj — drgač bom \umeri, Scv! — Ni ve8 nobene nevarnosti
za Tabu! Haiualka-Julčka.
27391
Linuška
Dvignite pismo v upravi «Jutra* pod Šifro cVestibu-laris 2-3402».	27538
Prosim dotično gdč.
katera me. je iskala na mojem stanovanju v nedeljo dce 25 okt. ob 7. uri zvečer, da se zglasi prej ko ji je mogočo zaradi pojasnila — Do Učnega železničarja, koji se izdaja ca moje ime pa prosim da ga oddate v roko pravice, ker je navadni rro«fotovee in slepar K v a ? Franc, sprevodnik. Turjaški trg 4711. 27623
Intel, spremljevalko
morsko kopaliSce ižče gospod. Ponudbo na po-rtružnico <Jutru- v Celju pod iifro <Kavulir>. 27583
Šramelkvartet
za restavracijo v aredioi Subotice za srbske, hrvatske, slovenske in nemške komade se išče. — Samo prvovrstni naj se javijo na naslov: Jovan Krnjar, Su-botica, kod <Tri šešira*.
27494
Izgubi! se je pes
velik, črn z belimi lisami, železnim ovratnikom in znamko št. 664. Odda naj ee proti nagradi v trgovini A. Raiberger, Tavčarjeva (Sodna) ulica 5. 27339
Naročila
v giavnem trgovska — za Nemčijo (Leipzig in Berlin) sprejemam do soboto. — Naslov povo uprava «Jutra* 27537
V komis. prodajo
vzamem razno blago. Lokal in skladišče v lastni hiši ca razpolago. Ponudbe pod »Komisija* na oglasni zavod K o pit a r, Ljubljana, Čopova 21.	26763
Manulakturisti
na veliko!
Trgovec na deželi vzame manufakturo v komsijsko prodajo proti popolni varnosti. Ponudbe pod Šifro »Trgovec* ca podružnico »Jutra* v Mariboru. 27629
Roman
Dne is ni
Din 45,— .........Din 55-—
(Zvestoba do groba)
ki so ga .Jutrovi' čitatelji čitali z izredno napetim zanimanjem
je i s š el
Naroča se ga v upravi ^Jotra" v Ljubljani, Prešernova u!. 4
Broširan stane ... Vezan v polplatno Vezan v platno ...........Din 65"—
Kaj piše kritik o knjigi;
Roman je poln divne stare romantike, ki ie nI več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožneišl bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v 'današnji dobi, ko je tako malo zare dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno iza delano in bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka.
Prijatelji dobre knjige, naro« čite si jo in izpopolnite svoje domače knjižnice!
II P|f l
ii FN
lil §f
|l 1
||
jvSj i
LJUBITELJEM
LEPIH POMESTI
toplo priporočamo PUŠKIN - PRIJATELJ,
Povest.
Bros, Din 24*-, vez. 29.—, poštnina 1*25 Izdala
T3SKO¥ftA ZADfŠUSft v Ljubljani.
' i
Ejt
'■,'' !il LJI
f
AWhno posestvo i
v b-iilini np*ta. v*'1 knkor j stoii ir Ir^i po ti r o d a sr, f 47.V« fiir. — tv:-."> >1 v Coijn, Kovo:-:.a tili:.. •*. 1.
Vlff.flrrpd
i- sta-i^vr.n
ro'.'rtk! za
f.r;t'n
'Irtrr.
.nioderevrtfji. okoli 1!Vin | kiiorramov se nroda pol ttzodni j. -,'aF-ov r-ov }
uprava »Jutra«. S7."; j I
orom. ftvrrr^. f.-1 Flo--«Tiit? .r. rtnb« -
tnvi ritnici. Trli
r:: jTorea meaia-
Kithrttia
r . : lah!;o . .) poti-? in kuhanje, j nekaj kahinj-skim orodjem, ec odda v poliar.Fker.1 okraju famski o*'r'.. P.-.nu i'.-" r . upravo »Jufr.-,. ni .Krhinj.-«.
27606
^rrn. . „ Gospod
;c let p tur. s stalno i.!uibo išče v ttvr'to takcjlnje nitve mlndenko do 50 iet z n^ka; premoženja. — Dopisi s	na upr:iro
»Jntra« po-1 »Tajnost zr:-jamčera«.	27*07
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ie naša iskreno ljubljena mama, gospa
Mi
-i
Man'ša soba
1'; T	«113Ž!1» iti ^i.ta.
tn: j O'1 '' p,0idneir:Tl
W.(> rtfn BO-
■■ -m. Nafiov pove np-tva <Tv.':i».	87616
Oosnod
£7 let «*r. rc>oJ-leo. feli r-fa-^a i ffO?n.i'1i.Tno v pvr-ho Senitre. Oori.e na vrrr. .Jutra. (*.) »Vesolji-..
£.592
danes, dne 28. oktobra 1925. ob I. uri popoldne po mučni bolezni v 73. letu svoje starosti izdihnila svojo preblago dušo.
Pogreb se vrši v petek, dne 30. oktobra ob 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Griže.
Griže, dne 28. oktobra 1925.
Ša'ircči oslali.
BuiJUUULUJonaGGJDro P JUIJUJLILILOCH
Vranjo cBende
železniški uradnik
Olga Schroeiger
poročena Maribor 26. X. 1925. Savski Brestovec
teplo priporočamo

Roman iz političnih bojev ca Slovenskem Cena broš. 24 -, v platno iti. 34--,poSt. 2. Jzdasateljica:
METALLVM
baterije za svetilke
za gospode in dešfhe-sa
U'JBLJAii£. Kastni Ir« 33
iztislovatetj dežnifasv Na drobno'	Na debelo!
Zsloga sprehajatnih pailc S.Bf i ssžnm ia eesorc creoMete
najugodneje kupi o pri tvrdki
J. i^laček
a, UubSjans a
vsakovrstna, po rsjugodnejši ceni kakor .sako leto vedno v zslogi. Kupim tudi surovi in s?o?ijeni Soj in ga plačam
po najvišji dnevni ceni.
Jas. SESžMAN, UubSana. Poljanska c, 85
Sunafsirs «est» §»1S
Telefon 447
•TeSegr.s ^AbscJ'
VJb ^U ^Sa® in veloar za plašče
^ 0@Ul3l ra površne suknje
fCSItl^^ffS in modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno
ssens tvrdka
Naznanjam tužno vest, da je moi ljubi jeni mož, dobri oče, brat in svak, gospod
Cvetličarna >iUJ	Cvetličarna
Kongresni trt; Aleksandrova c.
izdeluje sveže In suhe vence, šopke in aranžmaje od najenostavnejše cio najfi* nejJe izdelave po najnižjih ir, brezkon»
kurenčnih cenah. Naročeno blago se dostavlja na dom ali
na pokopališče brezplačne. Naročila se sprejemajo tudi r>o telefonu št. 341.
zmožen bilance, popoinoma samostojen, z znanjem nemškega jezika, se sprejme takoi pri industrijski tvrdki. srrrzr^r-Trf^s Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod A S. »S S," n3 upravo ,Jutra".
i5Sfuf:;eKes c5?£awne železnice
v 59. letu starosti včeraj 27. oktobra o' nc! S. uri pop po kratki, mučni bolezni nreviden s sv. tolažili mlrn ■ v Gospodi '.aspal.
Pogreb dragegi ra nkega ?e vrši •• četrtek ob 3. u: i pop. iz Sr>. S ške 11. jokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, :S. oktobra 1925.
2alti?oč«' ost.-?!?
Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzore na zahtevo roštnine prosto.
VeliKo zalogo novodošlega manutakturnega olasa :a zimo kakor dsmske veiourje v vsakovrstn h
osrvab in kvalitetah, blago za kostume in pn-znano veliko izbiro moškega sakna nadi cerue-ni.Ti od ere?lcem ro nizkih cenah
Obtečlnca, LisbParrc. Miktnfifeva t-
"4 ramaa 1: Siorjcitirit lisrbsn Uajar.sk',
i si S?« wmm m
caiK- vsemu biagu deker traja za ogn sssršitic zr»i2a';d- — Lep« lrb'ra kobukov, čc,iic, srjjc, spodnl h hlač, dr. JSeera r,enla, dam-sltih reformnih h'ač, ovratnikov, kravat, nogavic, sviiemh blui in šalov trikotaže, tint pariumerl-e in dreeega blaga.
Stranka, M km! sa gsreiko SC &iR btaga, ciebJ poleg ZRžane cene ic
w b asu 100° 9 r^baSa.
B, Vesef<&9Vid & Sjesp., -uar.ber, Gosposka ulicn 26. <J69a
080I010J01010I030S0
IreSlrera 3in Tt--, vezans 2?'-, peštlna T50 Izdala
l &n;«gars;a Tiskovna J \ zedruga u Ljub- JT
.»S© *jas gatsravih hžosfov ad 25 cas Bagre? ia asi Z m napreS, 899 vn* ?avorsevlh hlodov as9 32 om as« »rej sa 3 aa sis^rei« SO®3 esaaavife alsdav od 30 cas aspeeš Ja ed 3 sa esp?e'?. Blaga -3ia?a biti lep® e spartisa Plaeifiva prati tfup teaiu. Sahava da koaas rtiares 2923.	pesačhs s lisraaa e8>no in S dni
siive zs® .~e spaitsva. Cens skop a biti frassio Jaac-nii Ra sshladaa paata5,«. Slasiov: Z^spori «a a kredi ti?.
Ob prebridki izgubi našega nepc
sabnega
nara je došlo od vseh srrani toliko skrenega sočutja, da se nam ni možro ■ sakemu posebej zahvaliti. Za*ore' na b:."govolijo vsi, ki so nam stali ob tel-ežkih urah ob strani, ga spremili tako častnem številu na nj govi zadrv oti tsr mu darovali toliko krasnega cvetja, sprejeti našo najprsrčnejšo zahvalo
Vrhnika, 29. oktobra 1925.
Globoko žala oča obitelj:
Mih. ?eci8li in. scr-!3n<l$i.
Na obroke in posodo
prve »retovne iabrKiie i SIEBSWA*, FČESTEF. CjEESBOa FZ-i, Ortglns! SiiSOl Itd. iobrte !«l pn
CJian-f.rokovcJsfcu (biviea očitslj-j Glasbene V^tictj
IV ŠM IhUflTNlU LJUBLJANA:
I tf i lil''S £«ril\\/ I	DUNAJSKA C. 46 \
MESTNI TESARSKI MOJSTER l^Z^L^ j
Vsakovfsiia Usar.sša ut!», moueree leseRž stavbe, os rešja u pjlačc. t» ie. vile, tovarne, cerkve in KV*eiie, stropi, raiaa iia. gtapfiice. tedenics, pavi-	|
bar.l, vtisride, icseGfi t-g s e i. S. f3. CiaJba lesesib aiosisv, Jeiov la niliaov.
Parna Jaga.	Tc«arB» firrr'!>',i!. \
š-cbliaai SisSol (tj d, ps-cj iMgtsfTuli.
(st-Ttara Bejhogileil« ub*" vsalcovrstr-ih godsi, ojojtttsJa) vioilo to oajfinejiili »L-ua.
frn-ta Jnsisiovljel	/
Blišč« in illme, ■i^-n Mincosa, ^airap, dakria^; ris, vse ioto-^o treb-cln« In fotovrsPčne rste Zrneaias, Contess. Re4ak 03rti }< oo 160 D hi napre ■fr:' stalno v zalegi
iriEsnja: Pnhm Kant sineva,
Uubliaita. llintkn ulica iim. '
Gustave Ie Rouge:
(Roman)
—	Ako se ne razbijeva na ostrih čereh in se sie zadušiva, je .iejal napol resno, napol norčujoč se, se vsi dobro izide,
—	Skoraj gotovo bo najin pot trajal le nekai minut, je dejala dekle zamišljeno. Sicer pa, kaj zato, poleg tebe bom, če pogineva. Moje srce bo utripalo čisto poleg tvojega in um rova pri istem poljubu.
Lionel jo je navdušeno posiušal, njen gks ga js očarjeval kot godba in čimbolj je spoznaval Naolo, tem bolj mu je ugajala živah* nost njene domišljije in nežnost in izredna uljudnost v njenem vedenju.
Menda se je kot nekak pojav atavizma zbudila v njej duša princes njenega rodu: njih rafinirano kulturo in nežno in plemenito vedenje so slavili zgodovinarji. Bila je velikanska razlika med sirovimi obredi Aztekov in to ljubko nežnostjo, tako da se je Lionel silno čudil.
Sicer je pa že čital, da so imeli Inke poleg krvavih obredov tudi druge, ki so b;li čisto nedolžni in navdahnjeni z globokim impresionizmom in filozofijo, in so tako pričali o zelo razviti kulturi.
Lionel je med takim razmišljanjem vztrajno nadaljeval svoje delo. Naenkrat Naola preplašeno reče:
—	So že tu! Hitro! Hitro! Vsak trenutek nas iuhko zalotijo!...
Bradv je pogledal r.azaj in videl tri možake Misterijine čete,
ki so se obotavjjajs bližali. Strašno so proklinjali, ko so se zade* vali ob skale in tipaje so skušali prodirati v poltemo, ki je vladala v jami.
—	Res je, je šepnil Lionel, že so tu. K sreči sem gotov. Takoj odideva.
Prijel je Naolo in jo posadil nežno in previdno v vciiko, iz vej spleteno gnezdo, ki ga je bil položil v vodo potoka na mestu, kjer je bila nizka in mirna.
Lionel je že hotel sesti poleg nje, ko se je rdeča luč pokazala na najtemnejšem mestu kaverne. p-etem pa še druga malo dalje in tudi tretja ...
—	Nesrečnežll je v grozi zajecliala Naola, prižgali so svete sveče! Če ostanemo tu, smo izgubljeni!
Lionel ni razumel, na kakšno nevarnost rnisii mladenka, u hitro j« sede! poleg nje. Nato je poveznil pokrov, kar ni bila lahka stvar, ::ajti Nao'a in on sta se tesno tiščala v notranjosti krogle. Pritrdil ie pokrov kolikor mogoče čvrsto in objel mladenko. Čutil je, da ii v silnih udarcih utripa sreč.
Tako sta čakala nepremično, trepetajoč v bojazni in upanju, rešitev ali smrt. Njiju ustnice so se združile v prisrčnem, zadnjem noliubii...
Lahna ladja, ki jo je voda najprvo le počasi nesla seboj, je zašla v valovje podzemskega hudournika fn izginila s silno naglico.
Drugo poglavje. Svete sveče.
Stari Andres se v začetku ni udeležil ropanja ziatih posod in malikov. Vzrok temu pa nikakor ni bilo zaničevanje bogastva,! Andres je samo čakal ugodnega trenutka, da počne izbirati med zakladi. Hotel je pospraviti vse one predmete, ki so bili najlažji, a imeli največjo vrednost, kot na primer drage kamne. Ravnokar je hotel na skrivnem s svojim nožem iztakniti demantne oči malega malika s krokodiljo glavo, ko je slučajno padci njegov pogled na rdečkasti kamen, iz katerega je bila grobnica izsekana. Kot sta? iskalec zlata je takoj spoznal, da je to zlatonosna ruda.
Na vsak način ie hotel odkriti »neizčrpni zlati rudnik« o kate* rem se je toliko govorilo, m ki r.i mogel biii daleč, kajti blesteče se žilice so preprezaie kamen. Zato se ni zanimal za plenitev, tem« več je začel raziskovati stene grobnice m b~ez vsake težave je našel vhod v hodnik, ki je vedel v rudnik. Takoj je šel po njem navzdol, skoraj prepričan, da je na pravem poiu. Kmalu je opazil, da so mu sledili Ignazio in še dva druga iskalca zlata, ki so tudi ; spoznali vrsto kamenja in prišli do istega zaključka. Andres je bil zelo nezadovoljen zsradi tega spremstva. & uvidel je, da je bolje, če ne pokaže svoje nezadovoljnosti. Nc da bi koga srečali, so dos ie!) do kaveme prav v trenutki;, ko je Lionel dovršil svoje delo.
Pustolovci so nekaj časa tipali po temi, dokler ni Andres prižgal užigalice. Čeprav je njena s'aba luč !c malo časa svetila, je zado« stovaia, da so spoznali zaklade, ki jih je vsebovala ts. skala. Za ljudi, ki so večji de! svojega življenja preživeli pri kopanju zlato* nosnih skal in umivanju proda, ki je vseboval dragoceno kovino, je bi! ra trenutek uresničenje njih življenjskih sanj.
—	Ali si videl? je dejal Ignazio z glasom, ki ga jc dušilo mrzlično razburjenje.
—	Da, potok je stoletja izpodjedai skale 3n nanese! v ta prod ogromen de! zlata iz gorovja.
Andres je znova upali! žveplenko. Pri njeni luči je zapazil veliko smoleno bakljo, ki je tičala v skalni razpoki
—	Ta nam pa prihaja ravno prav! je vzkliknil.
—	Tu je še en:i baklja! Tam pa še tretja! Prižgimo jih vse!
Svete sveč so dajale silno močno luč. Štirje rudokopi v svojem
navdušenju kar niso mogli prenehati občudovati deb?!ib zlatih žil, ki so na vse strani preprezaie skalovje.
—	Ta jama je polra čiste rude, je vzkliknil Andres !n v svojem občudovanju dvigni! roke proti nebu.
In molče so se lotili dela. Sekali so s svojimi noži najlepše komade zlatih žil ?n metali v svoje žepe koščke zlats, ki so jih pobirali no tleh ob jezerskem obrežju. Polagoma se jih jc pola» ščalfi neke vrste blaznost. Od časa do časa s vfkali v blaznem, rezkem smehu.
—	Aha, je kričal Andres, to pot sem ps zares milijonar!
—	In jaz, je zatulil Ignazio, sem pa milijarder! Izpil bom kozan ček dobrega whiskyja na zdravje milijarderja Ignazija!
Začela sta plesati, vsi pa so kovali krasne naklepe za bodočnost.
Med tem so svete baklje gorele naprej; toda barva njih plamena se je bila spremenila in ni bila več rdečkasta kot v začetku. Dolgi žarki sijajno bele luči so izhajali iz njih in jasno razsvetljevali jamo do skrajnih kotičkov.
Zgoraj v grobnici se je v tem času ropanje spremenilo v pretep Dva pustolovca sta se začela prepirati, ker sta zagrabila za isri zlati vrč. Močnejši je sunii z nožem slabejšega v trebuh in se jc polastil vrča. Par trenutkov pozneje se je podobna zadeva uredila z revolverskimi streli in eden banditov je ležal s prestreljeno glavo na tleh. Tudi alkohol je igral svojo ulogo pri teh ubojih: veseleč so svoje zmage, so banditi delali krepke požirke iz svojih steklenic in večina jih je bila že pijana. Tulili so nesramne pesmi in straho. vito kričali.
Kennedv je bil obupan.
—	Sedaj, je dejal Misteriji. s temi divjaki ni mogoče ničeser več napraviti. Podivjali so popolnoma in ne bodo več slušali.
Misterija se je tako togotila, da si je grizla nohte do kr\'L
—	Ne vem. ie dejala, kaj naj rne zadrži. d3 ne bi postrelila dveh ali treh kot pse; ostali bodo porem morda bolj mirni
—	Nikar ne storite tega, je nng!o odvrni! Kennedv, popolnoir.s so pijani in vaš nastop bi ime! le to posledico, da bi naju pobili.
Orgija pustolovcev se je spremenila v strašne saturnalije. And:c sovi tovariši so se vrnili iz kaverne in javili ostalim, da so našli zlati rudnik. Po tej novici je navdušenje prikipclo do vrhunca.
Banditi so bil; spili zadnje požirke whiskyja tz svojih steklenic in nekateri irmed njih so že spali popolnoma pijani na tleh, a nc da bi izpustili zlate posode, ki so jih tiščali v rokah ah pod pazduho. Drugi so bili skušali zbežati s svojim plenom, a njih tovd< riši so jim to s silo zabranili. Začela se je borba z noži in reč rnrtvccev je že ležalo na tieh.
V kaverni so se vršili približno enaki prizori. Tu ie vladal strahovit šum: vse povprep so peli. sa smejali, kričali in divje tuliii. Svete sveče so še vedno goreie, a edino stari in previdni Andres je zapazil," da se je njih svetloba vedno večala in da je že jemala vid. Razen tega so pa gorele nenavadno nag!o. Nekaj minut je še preteklo in naenkrat so vzplamiele silno visoko, potem zapraske. tale in vse ob enem ugasnile. Roparji so začudeno in preplašeno vzkliknili. Andres je bežal v gornje nadstropje. Toda ni še napravi treh korakov, ko je strahovit pok pretresel goro, skalne stene so se rušile in padale v jezero ter popolnoma zaprle odtok slapovi vodi. V trenutku je silno vodovje poplavilo zlati rudnik in potopilo vse one, ki jih padajoče skale niso pomečkale. Voda se je dvigala v gornja nadstropja z naalostio dirkajočega konja. Sila eksplozij.: je vrgla Misterijo in Kennedvja na tla, a takoj sta se spet dvignila
-— Indijanci so se osvetili. je dejala mlada žena. vsa tresoča v
—	Če morda ni bil to Lionel. je ugovarja! Kennedv.