stafi zastopniki ministrstev za zunanje stvari, trgorine in finano in določiii program pogajanj z Jugoslavijo. V. kratkem bo drug sestanek, na katerem bodo uadtopniki drugih na teh pogajanjili interesiranih uraaov obrazložili svoje stališče. Posvetovanja se udeležuje tudi italijanski poslanik v Beogradu, Manzo ni. Da vinsko vprašanje ne bo igralo zadnje vloge pn teh pogajanjih, jo sigurno, ker ide glavna smer itdJijanskega vinskega izvoza proti severu. To strem-  j ljenje se no opaža šele po vojni, ampak že davno —  > j;red vojno so imeli avstrijski vinogradniki hud boi  | proti vsiljivemu italijanskemu vinu, ki je takrat raz > burjal duhove pod imenorn «vinska klavzula." .Vsled  | dobrega vodstva in čvrste organizacije vinogradni j kiv se je posrefiilo zajeziti pritok italijanskega vlna  . .--;,. .»  cU z denarjem: za vino vpostavlja znižane prevozne  tarile in majhno colnino; po glavnih mestih severnih | driav, s katerimi se je že sprijaznila, ima nastavlje- n8 enotehnike, ki imajo skrbeti za uvoz italijanskega j vi^a; inozemski konzulati imajo inštrukcijo, da pazijo . na vsako priliko, ki bi se nudila za eksport domafce- j ga vina: v Trstu je vlada dovolila ia graotno podpr- \ la zidavo vehke vinske shfambe za veletrgovino, ki j bp obsegaia 30-35.000 hl; ,v Rimu pa se jo ustano- vila cela družba (Fiera Canipionaria Navigente Italiana), ki ima namen, da opremi in pošlje po svetu s primerno carino, danes pa so vsled novih razmer izgubile stare določbe vso veljavo in Italija bo iznova poskusila priti s svojim blagom na severne vinske trge. V dosego tega namena ustvarja posebno v zadnjem Casu vse mogoče priprave in vlada ne šte- | posebne ladije z vinskimi vzorci. Vlada je dovolila temu podjetju bogate subvencije in kralj sam iuu je l dal na razpolago svojo ladijo nTrinakria." Povsod si( sieinatično, premišljeno delo! S Kako pa skrbi Jugoslavija za eksport svojih | vin? Kako so pripravlja ona na to velevažno pogodbo z našim sovražnikom? Clovek mora postati pesi-  misti ge pOgie(ja dosedajne ukrepe na polju vinarstj va^ če vjdi neorientiranost in nezložnost naših vino; ^^„^0^ v teil resnjh čagj^ ker gre za biti ali  ne biti nagega vinarslva, in če 6uti, da nimamo niti . ) ) , Cospodarsrvo. Vinogradniki in trgovska pogodba z Italjo. Robert Košar. V Santa Margberili je bila dne 12. novembra AJ20 slclenjena pogodba med Jugoslavijo in Italijo, ki 330 obsega samo ureditve naših političnib mej, ara -pak vsebuje tudi toeko o obnovitvi gos, odarskih sti-fc.v aied obema državama. Rok za sklepanje trgovskib pogodb z Italijo je krafek in obsega komaj dva jnaaeca. En mesec je že potekel in zato je mogoce, (da bomo stali kar čez noč pred sklenienimi de.stvi, ki bi utegnili nam vinogradnikom vzeti vso veselje d«J nadaljnega dela, posebno ker se zavedamo, da je rodi kratkega časa skoraj nemogoče, da bi vlada stopila t stik z našimi gospodarskimi krogi in je vpraSova aa njih mnenje. Možje pri zeleni mizi bodo spett sami odločevali, kakor se je to zgodilo že neStetokrat v Jngoslaviji. Skrajno Skodljiva odredba, ki je pre vedala leta 1919 izvoz našega vina v N. Avstrijo nara ni priSla iz spornina. Ta odredba in poznejSr visoka carina ste nam maboma zaiirli nemSki vin** trg, ki bi takrat konzumiral po dobri ceni vse naV--. slabe Intnike. Skoda je znnšala milijone. Zat« se nas loteva sedaj bojazen, da bi naSa ^ižava vsled nepoznania razmer in na pritisk gotovib krogov dovolila uvoz italijanskega vina, ali da bi so znižala carina tako, da bi italijanska nad, roduk<sija atafiela konkurirati z naSimi vini. V tem hijm bi bili ne-le oSkodovani za milijone, ampak bodo&nost FiflOgradni8tva bi bila — unieena. In ta bojazen je npraTiftena tembolj, ker nam na eni strani ne mivnjka, dokniiov, da se naSa dosedajna trgovska politika m oi)ne8ia in da je poknzala pri vsaki priliki nezaiflOftiTie ros odarsko izvežbanost, na dnipi strnni pa rutinimnn in brezobzirno dosl^dnost itnlijanakegn hnperijsl?zma, ki je dosegel ogromne nspehe nn polit'6ntin i>dju in nas boce sedaj tudi gospodarsko zasuz- Hflijan! se za to popodbo že tnmeiiito priprav¦iiw- tMi ^roMjo iz Rku, dA m m IJ. t m, m* enega pol Portela ali Reckendorierja, ki bi se potegoval za naše inlerese. Vse dremlje; toda zbudimo se, še je 5as. Delajmo z združenimi mofirnj in glej mo, da bodo vsi listi vseh strank polni našega protesia za uvoz italijanskega vina in da bodo vsi mcroddjni činitelji še pravočasno obvešfieni q naših zahtovah. Ne pustimo, da bi drugi za nas odločevali; Trgovei a. pr. se že gibljejo. Ljubljanski ,,Trgovski list" je prinesel v 18. in 19. številki t. 1. dolg članek z napisora: ,,Pred trgovsko pogodbo z Italijo", kjer so dotakne tudi vinskega vprašanja, kakor sledi; ,,Za naše vinogradništvo je vprašanje praviine uredilve uvoza italijanskega vina največje važnosti. Zgodovina vinske klavzulo pod Avstrijo je fiovolj znana. jNjš vinogradnik producira pod bistveno težjimi pogoji in z večjo režijo svoje vino, kakor Italijan. Radi lega je italijansko vino, ki je glede vsebine sladkorja in alkohola mnogo jačjc od večine naših vin in po ceni cenejše, nevaren konkurent. Proti prohibiti\> ni carini na laško vino, ki bi bila torej iz tega vzroka potrebna, pa bodo seveda Italijani odločno nastopili ter zahtevali obnovitve vinske klavzule. Z ozirom na bogato produkcijo južnih vin v Dalmaciji bi kazalo vinsko klavzulo forraulirati tako, da bi se samo ?:a slnčaj slabe letine dovolilo v svrho rezanja primsre« koiitingent italijanskega vina carine prosto uvažati." Iz teh vrst razvidimo, kam pes taco moli. Mislim, da bodo vsi vinogradniki tudi proti taki formulaciji vinske klavzule: ,,Ki bi dovoliia san o | za slučaj slabe letine carine prosti uvoz primer iega> ] kontingenta italijanskega vina v svrlio rezanja", naj- j odiočnee protestirali, ker ima Jugoslavija v Banata, \v Slavoniji in v Dalmaciji tolike množine za i-ezanje \ S; osobnega vina, da nam ne bo treba italijausko po- \ moci. \ Kod vinogradniki moramo odločno odkla.ijRli Falska elektnka za Varaždin. Dae 11. in 12. t. m. Je imel pripravljaiaf za dobavo elektrike v Varaždinu svojo važno ee)a glede nameravane napeljave elektnike, ki aaj bi je bila deležna Dravska dolina, Varaždin, Prekmurie fe Medjimurje. Ker je napeljava elektrike neizmeme ˇ*žnosti za omenfene kraje, priobčujemo najvaŽnejSte ini&M, vsebovane v načrtu. Proračune ia uačrte sa omenjeno napeljavo sta izdelali tvrdki ^SiomensSchuckert-Werke" ia ^Gesellschalt fur elektrisclie Iftdustrie". Kcr pa družbe ne morejo pričeti z delorn poprej, dokler ni zasigurana velika glavnicaj s katflu ro se bo pričelo, j6 naravno, da se moraio zanlmati za to predvsem prtzadeta mesta, okraji in ob&ne. Tr» ba bo napeljati daljnovod za Aisoko napetost po 46.000 voltov, ld bo glavna in mogočna električna žila, katera bo vodlla tok. Potrebni bodo tudi transformatorji ali nekake postaje, kjer se bo ta mogocni tok oddajal na proge z manjšo napetostjo, n. pr. 15.000 voltov, od teh pa zopet na manjše vode, in bo s tem ustvarjeno omrežje, kl bo prepredlo vse obžine ia kra je. Vsaka občina in kraj, ki se priklopi na to onrežje, in ki lioco iraeti Iu6 in silo, mora prispevali 1000 K za vsako svetllko, 2000 K pa za vsako konjsko silo (mlatilnice Hd.>, da se s tem položi temeljna glavnica. Ustanovil se je v to svrho odbor, ki bo jamfiii zo, osdguranje delniške glavnice po 25 milijonov kroa iu bi bila na ta nacin zajamčena ustanovitev, delniSke družbe, Jamstvo bi prevzeli s pridržkom privoljenja ste deči: Slov. Bistrloa, okraj in mesto Ptuj, okraj in mesto Ormožj okraj in mesto Varaždin, mesto in Falska elektrarna Ustanovitev te delniške družbe se bo pa mogla. iz.vrSiti šeto tedaj, ko se bodo prizadeti okraii» oWSae ia mesta tozadevno izjavili. Cena za dobavo eiektrike v splošnem se dolofel sledeče: a) za luč od normalne svetilke po 25 sveft tetnl prispevek 150 K; b) za kmetijsko silo po 1000 K oci konjske sile (mlatilnice itd,).; c) sila za malo obrt po 5000 K letno od konjske sile (obrtni stroji), Cene se bodo pa znižale, ako se zboljšajo naše gospodar^ ske razmere. V krattoni bodo pozvane obdine in mesta, k* cridejo v poštev za nameravano omrežje, da podajo svoje izjave o pristopu. Upajmo, da se prepotrebna napeljava izvede. 1,500.000 K* 2,500.000 Ks 2,000.000 K, 4,500.000 K, 12,500.000 K. Dobrna. Nacelnik tukajšnje kmetijske podružnice je za 6. 12. napovedal ,,vinsko poskuševanje." A1 ždubog se je le eden posestnik iz soseške odzval temu vabilu. Vino je bilo pripoznano kot prvovrslnj ,. K.er se je torej ta vinska poskušnja izjalovila, bo ista dne 27. 12. na sv. Janža dan na Dobrni ob istt uri in islem prostoro. S», Ptter pri Mariborn. (Oebelarstvo) Kakor povscd, tako raste tudi pri nas zanimanje za 6ebelarstvo. Zato nameravamo ustanoviti podružaico čebelars^ega društva, koje delokrog bi obse* gal našo žapnijo ia dve sosedoi vasi: Zerkovce in Dogoše. Kdor 86 zanima za ČVbelarstvn, naj takoj uaznani svoj pri^las pismenj eli ustmeao pri vele^ebelarju Franca Kirar pri Sv. Petra niže Maribora. Po potrebi se bo delokrog podružuice razttgoil. vč,ak uvoz italijanskega vina! Uporabimo vsa sredst- {va, da dosežemo ta cilj! Zbudimo se, vinska klavzu- \la trka na okna jugoslovanskih vinogradnikov'. Eongres TtnogradnlkoT v Zagrebn, ki se }e vrSil 4. t. m., je dobro uspel. Izvolil se je pripravIjafni odbor za ustanovitev »Saveza jugoslovanskih vinogradnikov", kojemn nafieluje državni vinarski nadzornik Anton Paklavec iz Maribora. Njemn jo dodeljenih šest tajnikov in sicer: B. Skalicky za Slovenro, MHan . Stojanoyi5 za Srbijo, I. Cesar za Hrvalsko, Ljuba Stjepanovič za Bosno-Hercegovino, I. O/imi6 za Dalmacijo in I. Erber za Slavonijo. V Zagrehn izhajajoni lis( ^Jugoslovanski vinogradar in vofinr" bo postal glasilo ^Saveza jugoslovanskih vi nogradnfkov" ter bo izhajal pod imenom ,,Jugoslovanski vinogradar." PrinaSal bo članke po do;oslnnih rokopisih, torej v vseh jngoslovanskih nareCjih in tudi v cirilioi. Iz Slovenije so se udeležili tega. kongresa vinarski strokovnjaki: ravnatelj Mat;aSi6, B. Sk;iliclry, A. Puklavec in T. Znidarift, izmed vino • gradnikor pa: Fr. Rudl, Jakob Zadravec. L. Pfrtovar in R. Košar. Oajmo, da bo ta velevažna organizacija kmalti zdmževala vse .iugoslovanske, pos6hno pa slovensve vinogradnflce, katere Caka v prihodnut ifitHi hud boj za obstanek. Vlnsko cen« se gibljejo v ljntomerskih gorioah med 2? do 2fi K za navadna vina in od 95 do 28 K an boi 8o sortiran« hlago. Zaloge so mn:hne. ker ie hili-i slaha lefina, kapljioa pa ie izvrstna. Dež, ki trrtrznt) na roz^nh, bi lahko povzrofiil preceSno ftVodo, posebnn nko bi nastala huda zima. Pri rezi bodo tr«b« preTiiaoati.