štev. 189. V Trstu, v netielto, 9, julija 1916, Letaite Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Liedništvo: U'ica Sy Frančiška AsiSkega ŠL 20, L oadstr. — Val tctisi naj se pcSi'.jajo uredntštvc lista. Nefrankirana pisma se o« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In coeovomi urednik Štefan Godin«. Lastnik kcnsofdj lista ,Eclrr*ti\— Tisk tiskarne .pi^'. Tpi^ne adr^e a tn cjenim pcrcftvom v Trtu, »lica Sv. Frančiška Asiškega SI Telefon rređniStva fn uprave Uvf. 11-37. rcfrina znašs: Za celo leto........K 24.— Za pel leta...........*.....»J^ te ui mesece......... ........ • T^Z ta r.edeljiko itdsjo ti tcio 18». ....... ts pel teta.............. ' • • Potamerae številke »Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....«« po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oclasi denarnih zavodov . . ............nt m po 20 vftv Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K C0-— vsaka nadaljna vrsta.......; , . . . » 2.—• Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti". NaoČnln* ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključna la upravi .Edinosti*. — Plača ia toži se v Trstu. t£sxva la inscraUU oddelek se nahajala v ulici Sv. Frančtfka A*9uga S. 20. — račun SL S41.652 Pregled nsinauep dogodRovJ Ruska bojišča. — V Bukovini Rusi vrženi v moldavsko dolino. Ob gornjem Prutu in pred Dnjestrom razmeroma mir-mo. Zapadno Bučača Rusi odbiti, jugozapadno Lučka dalje porinjeni nazaj. Pri Baranovičih ruski napadi odbiti ob velikih izgubah, prav tako južno Naraskega jezera. ^ ,. , .. A ilalijaiiska bojišča. — Topovski boji od morja do tolminskega predmostja. Pri ir-žiču Lahi odbiti. Ravno tako južno Su-ganske doline in v ortlerskem okolišu. Zapadna bojišča. — Angleško-francoski napadi na obeli straneh Somme krvavo odbiti. Enaki francoski neuspehi pred Verdunom. Balkanska bojišča. — Med \ardarjem m Dojranskim jezerom artiljerijski boji. Turška bojišča. — Turški uspehi v čoroškem odseku. Razno. — Poljsko vprašanje za Rusijo rešeno. — Pomen rusko-japonske pogodbe._____ MU rtno poročilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: S. julija 1916, opoldne. Rusko bojišče. — V Bukovini so naše čete vrgle sovražnika v dolino gor-cje Moldave. Ob for^em Prutu in južno Drijestra je bilo včeraj malo bojnega delovanja. Zapadno In jugozapadno Bučača so se izjalovili zelo srditi ruski napadi. Jugozapadna Lučka smo sovražno črto ponovno norlnlli nazaj. Iz stirskega kolena severno Kolkov umaknjene bojne sile so dosege določene jim prostore. Sovražnik je ii& posameznih mestih pritiskal za njimi. Proti avstro-ogrskim in nemškim četam severovzhodno Baranovičev je sovražnik naskakoval včeraj ponovno z velikimi masami. Vsi napadi so se razbili. .Naši sedmograškl polki so se borili v popolnoma razstreljenlh postojankah In so odbili Ruse, večkrat v srditem boju moža proti možu. Tisoče mrtvih Rusov pokriva bojišče. Italijansko bojišče. — Na sošici fronti se je topovski boj raztegnil tudi na goriško in tolminsko predmostje. Tr-žiškl rob so Italijani ponoči po močnem ar-tlljerilsketn ozn ju večkrat napadli, a so bili vsi naoadi krvavo odbiti. Južno Suganske doline se nadaljuj boji italijanskega 20. in 22. zbora proti naši fronti meti vrhovoma Cima Dieci in Monte Zeblo. Šest pehotnih cfivizK ?n več alpinskih skupin močne sovražne sile so bile tudi včeraj povsod zavrnjene ob najtežjih izcubah. V ortlerskem okolišu se je izjalovil sovražni napad na našo postojanko na Mali Eis-kodpisano pogodbo uni- zaoadno BuCaCa so bUa ruska napadna čeno upanje Nemčije, da bi zapeljala člana hrey usoeha velike alijance. Je pač kar najkrepkejši Balkansko bojišče. — Artilje-1 odgovor na mnogoštevilne ponudbe, ki so riiski boH med Vardariem In Dojranskim se stavile i Japonski i Rusiji, da bi se do- hr«7 no^ehnesa Domena. serel nr>seben mir. Kar se tiče sedanjih jezerom brez pogajanj, ki so dosegla tako zadovoljiv za-Vrhovno armaano \ oasuvo. | ključekj ^ treba pripomnitif da je časopisje na Japonskem in v Rusiji tekom prošlih pehota' mesecev zek> zagovarjalo ožje politične zJutrai I stike med obema državama. Pogajanja, Leio- katerih nosledica je ta pogodba, niso oovzročala nikakršnih težav. Zavezniki ^.11" , . - t^i: crrfitn nadalinieio i kanonske in Rusije so bili pred nekateri-Ovillers, kjer se boji srdito nadaljujejo. | n napredovanju teh PODLISTEK JOS. VANDOT. i. 2. R o z a i k a. Sredi današnjih čudnih noči, polnih zlohotnih sanj in čudovitih misli, se nam zbudi hipoma duša. Prišlo je bogveodkod nekaj mehkega. Leglo je v nale misli, ki se jih ne moremo iznebiti nitj v spanju, in duša se zbudi nenadoma, kakor da bi jo bilo poklicalo tisto mehko, ki je prišlo bogveodkod. Tema se urnika. Izza teme pa vstaja slika, obžarjena z neko čudno, napol prosinjeno svetlobo, podobna fantomu, ki se prikaže človeku v črni noči sredi zapuščene poljane. I11 tista slika oživi napol — m-edle poteze se premaknejo tupa-tam, in strahom spozna človek tisto sliko. Glej, 011 je — prijatelj iz vesele družbe, sedeče ob črnem vinu, pojoče domačo pesem na Starčevem vrtu. In tam doli šumi morie; svetlikajo se valčki in namežika-vajo oljkam in trtam na strmem, dehtečem bregu. In radost se razliva skozi nedeljski duu in kjoi v veselih pesmih, kipi brez- AnsieSRe uradno porotno. LONDON, 7. (Uradno.) Naša je, dobro podpirana po artiljeriji, naskočila strahovito močni okop zig« južno Tšepvala, in si izsilila pot v ...... nadaljujejo. Protinapad prusKe garue ^ jv, - .v Nova pogodba je naravna posle- dopoldne vzhodno diw prejšnjih odnošajev med rusko in ja- v ogenj, ^ ^nsko vlado, ki pričajo o stalno rastočem vražnik se e umekiil proti bivših sovražnikov. naša pehota z naskokom vzela vas Contal Maison, a jo je zaradi protinapada zopet izpraznila. Angleike Izgube. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča z angleške fronte na v francoskem. 5. t. m., da so imeli Angleži pri napadu 4. t. m. težke izgube. Pri nekem polku da je ostalo le šest mož in en častnik neranjenih. Izprememba na angleških državniških mestih. Sknuns ministrske konference. BUDIMPEŠTA. 8. (Kor.) Ministrski predsednik grof Sturgkh, minister notranjih stvari, princ Hohenlohe, poljedelski minister pl. Zenker, finančni minister dr. vit. Leih in trgovinski minister dr. pl. Spitzmiiller so s svojimi strokovnimi referenti dospeli semkaj. Avstrijski ministri in strokovni referenti odidejo ob 10 dopoldne v ministrsko predsedništvo, kjer se bodo s člani ogrske vlade vršila posveto- po-|nja s strani Angležev in Francozov, ki o-pustošajo polja ubogih vaščanov, obdol-žujoč jih, da uganjajo vohunstvo, ubijajo njihovo živino in lastnike odvajajo v skupna taborišča, kjer so v največji vročini izpostavljeni najslabšemu ravnanju, da, niti ne dobivajo dovolj hrane. To ravnanje, ki je včasih še grozovitejše, kot le bilo za časa srbskeea gospodovanja, vpliva tu zelo Čudno in to tembolj, ker entent-ne vlasti neprestano zagdtavljajr, da skrbe za svobodo in blaginjo malih narodov, kar. je v žalostnem nasprotju z njihovim ravnanjem. Neresnična poročila o nemirih v Koll- nu. »Koinische Zeitung« koroča: V listu »Daily Mail« je 3. t m. izšlo naslednje poročilo o strahovitih dogodkih v Kolinu: »Z dobro poučene strani doznava v Maa-strichtu izhajajoči list »Les Nouvelles«, da so se predkratkim vršile v Kolinu poulične demonstracije. Demonstrantje so kričali: »Dajte nam kruha iti mir!« Vojaške oblasti so pozvale ljudstvo, naj se razide. Ker so se vojaki upirali, da bi streljali v množico, je bila poklicana po-icija. Število ranjenih in mrtvih žena, otrok in starčkov je veliko. Pri tem grozovitem mesarjenju so vojaki streljali na policijo, pri čemer je bilo 18 policajev usmrčenih.« — »Koinische Zeitung« pripominja: Dobro je, da angleški listi nrilia-jaio do nas, ker bi se drugače ne moglo nič izvedeti o razburljivih, seveda zlaga-nih dogodkih v našem mestu. Grška odrezana- od sosednjih držav. Berolinska »Vossische Zeitung« dobiva naslednjo brzojavko iz Ženeve: Atenski _ist »Embros« poroča, da je četverozavezu raztegnila epirsko fronto do ozemlja zapadno Korice, tako da je Grška sedaj popolnoma odrezana od sosednjih držav. Kakor se poroča preko Lugana iz Aten, so bili te dni v Prevesi nemiri med grškimi vojaki, ki so imeli svol vzrok baje v vesti, da namerava ententa zasesti Epir. Japonske vojne ladje za Rusijo. Kakor poročajo berolinskim listom iz Ženeve, je Japonska predkratkim odstopila Rusiji dve svoji oklopnici in eno križarko. ROTTERDAM, 7. (Kor.) »Nieuwe Rot- vaJtja, tičoča se izključno aprovizacijskih terdainsche Courant« javlja iz Londona: Utvari. Trajala bodo najbrž ves dan. Tennant, na čigar mesto parlamentarnega Avstrijski ministri in strokovni referenti podtajnika vojne stopi lord Derby, posta- Ug najbrž s ponočnim osebnim vlakom vrne kancelar lancastrskega vojvodstva in nejo na Dunaj. Ministrski predsednik grof dobi tako sedež v kabinetu. Grey najbrž Tisza ie avstrijske ministre in ostale ude-sprejme naslov lorda of Faiiodon. To iehežnikč konference povabil na zajtrk ob ime njegovega posestva v North Hum-1 ?i/2 ponoldlie. berju. __ S tUtiRItl ©robne vesti. CAP.GRAD 7. (Agence Te,. Milil.) Lg&S; ^f^t^Sf^gft 5VoU l oVtl t r n H t a- Na desnem Bukovini je nekaj dni sem neizpremenjen K avk aš kairoiIzvzemši majhne boje med patruljami, mi krilu in.v KetoeftJ* Rusi v okc>!išu ^kobenija. Vseka- k ^esteh dospelih s pristojne strani Mehikansko-amerlkanskl spor. o položaju v grški Macedoniji, mora bol- VVASHINGTON, 7. (Reuter.) Vlada je garsko prebivalstvo, ki prevladuje v onih pritrdila Carranzovemu predlogu, da naj | krajih, trpeti najgrozovitejsa preganja- mejno in se smeje. Saj sreča je legla krog-inkrog po teh brdih sinjega juga, in sreča je devojka črnih oči — smeh ji je na ustnicah in rože sinjega juga na kipečih gru-dih ... Postoj, slika! Naj te ogleda človek še enkrat! Naj vidi še enkrat tiste drage poteze prijatelja iz pojoče družbe Starčevega vrta! Naj diha še enkrat tisti sladki vonj iz oljčnih gajev in polnih vinogradov! A potem naj pride spet ono zlo, ki se plazi s svojim smradom in krohotom nad s krvjo zalito zemljo... A slika se strese; svetloba ugasne, in kroginkrog se reži 110Č... Ko sine svit, vzameš v roko časopis iz domovine in čitaš v njem, da je padel prijatelj iz pojoče družbe Starčevega vrta. Zagrnila ga je zemlja bogvekje: njegova zadnja pesem je zamrla sredi neznane doline, sredi krakanja črnih vran ... Moj Bog! Človek bi jokal, če bi bila samo ena noč taka. A takih noči je stotero. Solza bi potreboval potoke, da bi opral drago kri, ki moči zemljo, to krvi željno, življenja pohlepno zemljo. In prijatelji padajo; pesmi so utihnile in samo glupo gorje se še plazi skozi solnčne dni in črne noči in nas straši sredi spanja s svojimi groznimi, krvavimi slikami... In tisto noč sem mislil neprestano na Rozalko V vseh mojih mislih so .živele sedel potem do trde noči na vrtu RozaH.1-nj^e rjave, južne oči s tistim koprnečim ne gostilne in je p 1 cekinasto vino Sreča veseljem ki ga vidiš samo v očeh mladih je bila doma v ti hiši, v ti krasni družinu žensk solnčnega juga. Krog nje so skakali V svoji največji nesreči bi sel c ovek k trije oU^čS kakor trije a^gelH, ki so bili Rozalki; poskusil bi cekinasto vino; ozrl SopiU zakratSc čas iz paradiža na zemljo, bi se po tej družim In ne bilobiivefi^ne-In Rozalka je kramljala in se je smejala z sreče v duši; smejal bi se ^Ipvekzsme brezskrben smehom. Nalivala mi je vča- hom, ki se smeje vedno v očeh Rozalke, š^cIkiS vino iz njenega lastnega vi- njeneea moža, njenih otrok Bil sem jim nograda Bilo je vino iz trt, katerim je kakor brat, katerega je požrla tujina m ga rali vala sama nebeška radost in Jih je ne- pusti samo za neka] trenutkov nazaj, da lovaU do t?gatve Bistrilo je vino človeš- vidi srečo, ki je ne bo nosil nikoli v svo-L a micii in duša se je topila v nelzreklji- jem srcu... vfh nepoznžmih čuVstvT O, vino z ne- In tisto noč sem mislil neprestano na heških BrSov* O, Rozalka iz paradiža pod Rozalko. Razburile so se misli, m na srce Sveto <™ro! Moje zadnje misli se bodo je leglo nekaj teM;. nezna^nega. Nic usta^l^am ta bodo živele večno tam, ko več nisem mogel delati dela svoje težke bo s^ohne?o že to moje nesrečno telo. nočne službe, Stopil sem ven na sinu I&tiuSa Caven je sanjal med solnčnimi prostor tračnic. Dez je rosil s črnega ne-žafki S^i je žlobudrala kakor kmeti ca J ba, hi v lahnem mrzlem vetru so se zi-za^efi nepričakovano v mesto. Vsa bale ogromne zelezniske svetilke. Na so-ookmlina od Svete gore, pa tja dob do sednih tirih so premikale lokomotive, m lagunTe je zakrivala v lahno solnčno ko- s presunljivim žvižgom so žvižgali prerm-prena Mr, mir, mir... In jaz sem sedel kači. Glavni tir je bil prost za vlak ki je na RatalkiJie gostilne; krog mene so vozil begunce iz severa v veliki tabor ob kramliali nieni otročiči; Rozalka je nali- Lipnici in Je imel tn ure zamude, vala v čašo cekinasto vino; gospodar se Dež je rosil vedno gosteje. Veter, poln ;e smejal in je trkal z mano, z romarjem, vlage in mrzlote, Je pihal skozi dolgočasno ki ie romal vsako leto na Sveto goro in ie1 uafL Premikajoče lokomotive so potihnile. RusKa ofenzlua. Po pripovedovanju visokega častnika. Visok častnik, ki je sodoživel rusko o-fenzlvo, pripoveduje: Že meseca februarja se je ugotovilo nakopičevanje težke artiljerije na oni strani Stira in sovražnikove priprave so postajale odtlej vedno očitnejše. Toda tudi pri nas se je delalo zelo živahno. Potem ie prišla velikanoČ, po obeh koledarjih, kakor lani isti dan. Rusi so streljali le malo in zdelo se je, kakor da 110-čeio zopet oživiti boja. Mi se pa nikakor nismo dali zavesti, kajti vedeli smo, da nam je pričakovati v poletju ruske ofenzive. Ojačevall smo svoje jarke in gradili posebno tam, kjer zaradi močvirja nismo mogli kopati globoko v zemljo 111 smo bili navezani na postojanke nad zemljo, vedno trdnejše okooe. Ćete so — to moram priznati — smatrale svoje ix>stojanke za nezavzetne. Ravno tako je sodil visok nemški saperski častnik, ki je vodil gradnje na francoski fronti in je prišel iz strokovnih interesov na vzhod, da spozna tudi našo tehniko. 1 o-dal nam je nekaj podrobnosti iz svojih izkušenj, ki smo jih še mogli uporabiti 1kolikor je dopuščal svet 11a nasein bojišču. Večji del naše fronte je tudi železno vzdržal v junijski ofenzivi. Deloma so, kakor je znano, upognili Rusi le posamezne mahne odseke volinjske fronte na o-beh straneh Lučka in majhne dele buko-vinske črte, kar je, kakor je umljivo samo po sebi, omajalo in Potegnilo, za seboj tudi vmes ležeče in sosednje kose. Da bomo na vzhodu tupatam morah kora- _________rtouilnrt rlalPT TTIOC- koma Umikati pred številno daleč moč- in na svet je legla mrtva tišina Naslonil sem se ob železno svetiljko, čakajoč vlaka ki i e moral priti vsak trenutek. Mraz mi'je sifilTkosd; a vendar se mi ni-lju- bilo zapeti suknje. RozaJka, da, Rozalka.. . Jasno ml je bilo da jo vidim še nocoj. Prfsla bo bogveodkod; nasmejala se bo, in njeni otro-čiči se bodo smejali. Ali pa bom cital v jutru da je umrla, umrla na to čudno, črno* noč. Saj je bila vstala njena slika pred mojimi očmi, obžarjena z neko čudno, napol prosinjeno svetlobo. Rozalka, da, Rozalka . Skozi črno noč so zasvetile luči. Culo se je, kakor da bi lomastila iz nepoznane teme sopihajoča pošast. Stresla se je zemlja za trenutek, in vlak je obstal pred postajo. In tedaj so jih videle ščemeče oči, kakor so jih videle že na tisoče. Stisnjeni v navadne, živinske vozove, polni gorja m hrepenenja, so se stiskali drug k drugemu, kakor da bi se bali, da jih ločijo zdaj-pazdaj Oči so jim strmele topo v daljavo, in niso videle drugega kakor temo brez luči brez žarkov. V prvem vozu so sedele ženske, mlade in stare, držeč na kolenih male otroke. Edina svetilka je razsvetljevala s stropa zatohli var. »/ k a te- Simn n. »EDINOST* štev. 189. V Trstu, dne 9. julija 1916. smo bili pripre i že ravnost z junaško odločnostjo. Moji so-Iumeknitev naše prednje črte v stirskeni nejso otenzivo. več tednov. Ko se je v začetku meseca junija prievt nasprotnikov artiljerijski ogenj, sta bita silovitost in učinek ognja različna ir; ravno tako tudi vedenje naših čet od odseka do odseka. Moj oddelek je na primer obsuia zelo gosta toča krogelj najtežjega kalibra, toda mehka tla pred našimi postojankami in za njimi so očividno požirala granate; mislim, da jih je eksplodiralo samo deset odstotkov. Imeli smo le zelo majhne izgube. Municija, ki so jo u-porabljali Rusi tu, je bila izdelana na Japonskem. Topovske cevi so se po nekoliko sto strelih morale obrabiti, kakor se je pokazalo že tretji dan napada, ker so se obrazci zadetkov proti našim oporiščem naperjenih baterij razširjali vedno bolj in bolj in se poglabljali. Pehotnega naskoka proti meni sploh ni bilo. Nato so me z mofimi ljudmi vred od potegnili iz fronte in zastavili drugje, da nadomestim vržen oddelek. Ko sem korakal v svojo novo postojanka, so mi prihajali nasproti razbitki poraženih čet. Ena mojih namaknjenih bojnih patrulj, se stoječa iz podčastnika s šestimi pešci, je na-ietela na trumo Cerkesov, ki so Jo obkolili. Izvedel sem pozneje, kako sc je dogodila stvar: Podčastnik s petimi močmi je pohitel naprej, kar je opazil, da ga je obkolilo kakih sto Cerkesov, ki so se pojavili iz grmovja. Cerkesi so ga pozvali, naj se vda. Dočim so trije možje patrulje, videč, da je odpor nesmiseln, vzdignili roke. so ostali trije, med njimi podčastnik, vrgli svoje ročne bombe med Cerkese. Premoč je vkljub temu brez truda obvladala patruljo, Cerkesi so nato na mesiu posekali one tri može, ki so se vdali, ostale tri hrabre može, ki se niso hoteli vdati brez odpora, so pa odvedli v ujetništvo. Zadnji mož patrulje, ki je slučajno nekoliko zaostal, je videl vse to. Cerkesi ga niso o-pazili in tako je ušel in mi sporočil čudno usodo, ki je doletela patruljo. V tem sem se vkopal in zavrnil sovražnika v srditih bojih, ki so trajali dva dni. tako da sicer nisem dosegel stare črte. a sem vendar mogel preprečiti nadaljno prodiranje Sibircev in Cerkesov. Kako se je pa zgodilo, da je bila prvotna posadka tega odseka poražena in so Rusi predrli fronto? Sodelovala je tudi cela vrsta vzrokov: Posadko je tvoril novo sestavljen bataljon, ki sploh še ni doživel večjega boja. Sovražnik je pač opazil slabotnost tega majhnega odseka, ko je pripravljajoč veliki napad s poizvedovalnimi oddelki otipaval našo fronto. Ravno tu je že v noči pred splošno ofenzivo poizkusil nenadni napad s pehoto in pehotnimi topovi maj-nega kalibra; ko sem dospel v svojo novo postojanko, sem videl na tleh stotine prst dolgih, svetlih granat, ki niso eksplodirale. Prvotna posadka — kakor rečeno, novinci — se je dala zavesti, da je proti ruskemu nenadnemu napadu svojo municijo brez uspeha postrelila v noč. Ko se je nato šele pričel pravi ruski napad z najsrditejšim topovskim ognjem, se ni dalo več misliti, da bi se mogla nadoknaditi municija. Tekom onega srditega topovskega ognja je večjidel posadke, čisto tako, kot je biio zaukazano, ostai v zavetiščih, dočim so opazovalci morali kriti jarke, dokler ne bi po ustavitvi topovskega ognja napadla sovražna pehota. Peklenski topovski ogenj je tu z dolyo municijo in izborno namerjen dvignil nad peščenim kritjem cel zid prahu in dima, da sploh ni biio videti ničesar več. Rusi so pognali svojo j>ehoto v ta dim, to se pravi, brez ozira na izgube v ruski peklenski topovski ogenj. Naši opazovalci so padli v boju moža proti možu. Del posadke se je še mogel umefcniti — to so bili oni razbkki, ki sem jih srečal, ko sem korakal proti postojanki. Drugi del posadke pa sploh ni mogel več iz svojih zavetišč, ker šo že bili pred njimi Rusi z ročnmi granatami in so zastražili izhode. Med moštvom nove formacije, ki so se umeknili, tudi niso bili vsi enako sposobni za koraknnje in tiste, ki so zaostali, je zajel sovražnik. To je po-iasmlo za uspeh Rusov na tem mestu — seveda uspeh, ki ga je sovražnik plačal z ogromnimi človeškimi žrtvami. Drugje zopel pa je bilo Rusom v prilog dejstvo, da je vročina prvih dni meseca junija osušila prej nedostopna in zato slabejše branjena močvirna mesta. Ruski uspeh je ostal krajevno omejen zato, ker so sosednje čete vztrajale na- | sedje, vsaj na desni, so bili Dunajčanje Ne morem niti pojmiti, kako so sc tako dolgo mogli upirati pravcatemu ruskenru valovju. Časovno omejen je ostal sovražnikov uspeh zato, ker so posegle vmes rezerve, ined njimi dunajski domobranci ki so zadrževali naskok zmagovitega sovražnika in ga zajezili. Glede našega umikanja v Bukovini, v prutske ravnine proti gorovju, vem, da take reke ruske krvi pač še niso tekle nikjer. kot tu. Zadnje straže so neumorno in drzno krile dan in noč umik fronte. Prodiranje v bukovinsko gorovje so Rusi drago plačali; peli bodo zopet o »prokletih Karpatih« kakor lanjske pomladi. V Bukovini so Rusi, žal, imeli izborno artiljerijo, tudi zračne torpede, zelo učinkovito, ponolnjeno vrsto minovk. Moštvo pri metalcih zračnih torpedov je bilo rusko. častniki so pa bili Francozi. Francozi so tu delovali tudi kot letalci. Nova, skoraj neslišna sovražnikova letala so francoski izdelek rega je prihajal čuden vonj in vzduh revščine in nesreče. Koščena starka je sedela pri .vratih; njene udrte oči so se sveti'e — gorel je v njih ogenj zadnjega upanja na ono, ki vstane iz groba. S hripavim glasom je pela litanije svetega srca. Iji odgovarjale so ji ženske. Sredi črne, deževne noči je zvenela pesem — krik se je dvigal do neba, na gosto zastrtega s temo in težkimi oblaki. A oblaki se niso pretrgali, m zvezde se niso prikazale. S! i°nw s5a ° bie^utno, pokojno, kakor ze dolge, dolge dni. »Kriste, usmili se nas!... Kriste, usliSi nas: ...« Grozen je bil ta krik, obupna je bila ta pesem. O, moj narod! Preganjan od usode, se mora klatiti po tujem svetu. Z bridkostjo so napolnjeni njegovi dnevi, rn po tujih deželah se mora potikati, zapuščen in siromašen. Nebo se je skrilo pred njim v goste oblake, zvezde so zbežale bogve-kam, kakor da bi jih bilo sram naroda, ki vpije k njim z verno dušo v svojem trpljenju. O, moj narod, s svojo vernostjo in pobožnostjo nisi zaslužil tega! A koščena starka je pela vedno glasneje. In uporno, kakor da bi hotele prisiliti nebo. da se jim odDre in jim pokaže zvez- Stana 880 KH0M09 doS$2 fronte. V dunajski *Neue Freie Presse« čitamo naslednji, gotovo iz peresa vojaškega strokovnjaka izhajajoči sestavek: Težave, ko moramo braniti ravno črto, se večajo, čim večja je njena dolžina. Branitelj, ki mora skoraj povsod pričakovati sovražnikovega napada, je prisiljen, da mora svoje moči porazdeffevati po vsej črti. ker večinoma ne more vede-i, kje bi zual sovražnik poizkusiti predor. Branitelj mora tudi svoje rezerve imeti razpovrščene bolj narazen in dalje zadaj, tako da je zelo verjetno, da napadalec, ki pofem nenadoma napade odsek fronte s krepkim artiljerijskim ognjem in nato naskoči z veliko premočjo, prebije dotični kos fronte, preden Je branitelju mogoče pravočasno pripraviti na lice mesta primerne rezerve. To je sicer govorjeno čisto teoretično, toda potrjuje se bolj ali manj tudi v praksi skoraj na vseh sedanjih bojiščih. kjer so taki predpogoji. Brantelju seveda prihaja bistveno v dobro ogromno povečano učinkovanje mmieme strelbe, čemur je, kakor znano, treba pripisovati tudi nastalo vzvratnost v postojanški vojni. Ce no vsem tem površno izmerimo na zemljevidu sedanje rusko ofenzivno ozemlje na naši severovzhodni fronti, oziroma njim nasproti stoječo nemško in avstro-ogrsko obrambno črto, vidimo, da moramo, če računamo od Smorgona do Kirli-babe, braniti fronto, ki meri v zračni Črti okoli 800 kilometrov, iz česar izhaja, da bi premikanje rezerv, če bi se godilo peš in bi ne bilo mogoče drugače, trajalo tedne in tedne. Samoobsebi umevno se premikanje takih enot vse do najvišjih o-perativnih enot. kolikor je le mogoče. prv spešuie z uporabo železnic. Rusi poizkušajo sedaj to iznenado vanje uporabljati v kar največji meri. L so napadli zapadno Kolomeje, 2. pri Smorgonu, 4. ob stirskem kolenu pri Rafalov I. i, 5. so zopet mogli doseči uspehe zapadno Kolomeje in zapadno Bučača, kjer smo v prvem okolišu pri Sadžavki umeknili naše Čete na šest kilometrov široki fronti v postojanke, ki so bile pripravljene kakih 3000 korakov bolj zadaj,, in smo v okolišu zapadno Bučača, kjer smo pri Bari-šu bili zavrnili trdovratne ruske napade, našo obrambno črto umeknili od Bariša do potoka Koropca. Kako daleč se mora v tem zelo gričevnatem svetu z globoko zarezanimi vodnimi strugami branitelj umekuiti vselej, če opusti prednjo postojanko, se pač ravna po oddaljenosti bližnje, za obrambo pripravne talne napetine; če znaša ta razdalja tri kilometre, se mora nova postojanka zavzeti tri kilometre bolj zadaj, če znaša razdalja pet ali osem kilometrov, pa toliko, ker so medpostojanke tu večinoma popolnoma izključene. Rusi so tudi južno Dnjestra pri Hoci-miru, južno Tlumača, ponovno napadli dele Bothmerjeve armade, toda vedno brez uspeha, in od pritiska te skupine na okoliš Kolomeje je upati bistvenega vpliva na tamošnji položaj. V ostalem pa i nemško i naše poročilo 6. t. m. poroča o srditih bojih pri Kolkih in Rafalovki, dočim pa ste obe poročili 7. t. m. sporočili koicnu severno Kolkov /vii;ramo se pač navaditi, da presojamo vse vojne dogodke z višjega stališča, s katerega neizogibni semtertja valujoči dogodki ne vplivajo več na naše oko, in s tega višjega gledališča dobivamo tudi danes trajni vtisk, da moremo v skalnato trdnem zaupanju na našo občudovanja vredno obrambno silo z zaupanjem zreti v bodočnost. Položaj, de rešenja, so ji odgovarjale ženske: Kriste, usmili se nas!« ... Otroci so spali mirno na kolenih svojih mater. Le tuin-tam so se zdrznili. Prsti na rokah so se razklenili in so se zopet zaprli, kakor da bi hoteli zgrabiti nekaj lepega, ki jim je zbežalo vsakokrat v črno noč... Sel sem od voza do voza. Povsod iste postave, shujšane vsled hrepenenja in nesreče. Same ženske, starci in oiroci. Zavijali so se v obnošene* obleke in so se stiskali drug k drugemu, ker jim je bilo mraz. Otroci so spali v materinem naročju; starci so strmeli nemo predse, udani v voljo božjo, a ženske so zrle v temo s široko odprtimi, preplašenimi očmi. Lica so bila upadla in oči obrobljene z kolobarji, ki jih puste za sabo solze in gorje. Le tam sredi vlaka so sedele miade deklice. Radovedno so se ozrle za nekaj trenutkov na razsvetljeno oostajo. A potem so povesile spet oči. Pričele so peti zagorsko pesem. Misli n* Sr> jim tavale daleč tam na jugu med podrtimi domovi. Iskale so ljubega, ki stoji nemara ravno zdaj s puško v roki ob padlem domu svoje drage m plaka, piska ... »Kroglja priletela, v srce ga zadela.. Kakor jok, dolgo zadrževan v razboije- 8. julija. Velika svetovna vojna fe stopila očividno v novo. ako ne že odločilno, pa vsaj važno fazo, ki se odraža iz chreh dejstev: da se posebno na severnovzhodnem, se-vernozapadnem in južnozapadnem bojišču pripravljajo večji dogodki in da so le-ti, oziroma njihov povrstni razvoj v zvezi med seboj. Ker bo torej velika javnost z največjo pozornostjo sledila tem dogodkom in pričakovala vesti z bojišč, a ker je v naravi stvari, da je iz golega, navadno kratkega in v strokovnjaškem slogu -Sestavljenega poročila za lajika težko pridobiti si pravo orijentacijo in podlago za pravilno ocenjevanje pomembnosti tega ali onega dogodka, podajamo tu po zadnjem situacijskem poročilu v »Agramer Tagblatiu« nekoliko potrebnih migljajev za čitatelje. Med to vojno smo neštetokrat — pravi rečeni list, naglasili, da treba uradna po^ ročila zaveznih generalnih štabov čitati z dobrimi zemljevidi v rokah. Kajti le tako dobivamo vsaj kolikor toliko jasno sliko o do^-'dkih na bojiščih, o pomembnosti ukre-njenih mllitaričnih odredb in o veličini posameznih uspehov. Beseda sama ne zadostuje vsikdar. Cesto pripoveduje, da smo vzeli to ali ono vas, da smo zasedli to ali ono nozicjjc: čitatelj pa meni, ali da gre za malo pridobitev, ali pa, da smo nazadovali, dočim bi ga karta poučila, da gre tu za velik napredek, za znatno zboljšanje pozicije: često pa tudi le za potrebna skrajšanja ali podaljšanja fronte, ki izpopolnjujejo predpogoje za nove velike uspehe. Študij uradnih poročil na podlagi dobrih kart ie še posebno potreben, kadar so veliki boji v razvoju, ko po naravi stvari ne gre za posest posameznih mest, marveč za skupno fronto: moderne bitke, ki vendar vsikdar, čim se razvijajo, postajajo orjaške bitke z orjaškimi masami na orjaških frontah, se ne odločajo z uspehi ali neuspehi na posameznih malih delvn fronte. Položaj na vsej fronti, vseskupna fronta — ta je odločilna, posamezni uspe-'ii pa le v toliko, v kolikor morejc vplivati na skupno fronto. Sedaj, ko so se zopet razvneli veliki bofi na severu in na zapadu, treba si stori rečeno zapomniti, da bo pamet nad vlado vala cutetva, pri vsakem in pri vseh, kakor naj bi to bilo vedno v življenju. Na prostoru med Prutom in Doiestrom so Rusi zopet v ofenzivi — istotakc višje gori od Dnjestra ob šlripi — ker sa do-Dili ofačenia. Pri Sadžovki na železniški čr': Kolomeja-Delatvn, (kakih 15 kilometrov zapadno od Kolomeje; se je pretežnim ruskim silam posrečilo, da so v širim šestih kilometrov udrli v postojanke av-stro-og.ski!i čet, na kar so «e te umaknile na dr j^o, /a tritisoč korakov zapadno ležečo Črto. Kjer so oUoile vse nadifjne ruske napade. V VoHniJi se nadaljujejo boji. V prostoru pri Kolkih so dosegli severni breg Stvra, ali tu jih naši isotako odbijajo. -Zadnje naše uradno poročilo javlja sicer: nase vodstvo je umaknilo nekoliko spred-nie črte. Ali ponavljamo, da gre tu — kakor zapadno od Kolomeje — le za previdnostno odredbo in le za prednje linije, da torej ni delati nikakih neugodnih zaključkov glede splošnega položaja. Na zap. bojišču ne more angleško-iran-coska ofenziva po prvih uspehih doseči nobenih nadaljnih. Seveda je tu Se vse negotovo, še le v razvoju. Istotako se nadaljujejo boji na obeh obrežfih Somme z nezmanjšano srditostjo, kajti Nemci so te dni sijajno dokazali, da žbi v njih stari duh odločnosti, srčnosti in — spretnosti na odbijanju tudi največje sovražne sile. Nu, pa saj je razvidno iz sovražnih poročil, da so na strani entente v velikih skrbeh in da nikakor niso uverjeni o svoji zmagi, , , . In notri do tega bojnega hrupa je dospel do nas zopet jtfas o — miru t Iz Kolonje poročajo o nekem razgovoru večjih Članov drufe zbornice z nekaterimi holandskimi j diplomati, ki da so Se tako-le izjavili o tra-|jar,ju vojne in o nadah do miru: Splošni ! nazor holandskih diplomatičnih krogov je, da sedanji napori Francozov pri Verdunu, kakor tudi zadnja prizadevanja Angležev gredo za tem, da bi prišk) do odločitve in da bi potem, po končani ofenzivi, posredovalce za mir poslali na delo! Iz razgovora je bilo tudi posneti, da se bodo mirovna pogajanja vršila v Haagu. — Seveda beležimo te vesti le po dolžnosti kronistov, kajti odpirajo perspektivo, v katero ne moremo še prav verjeti. T'^nčno še današnja vest iz nesrečne Grške. Kratka je sicer ta vest ali značilna: grški ministrski svet je — kakor javlja londonska sMorningpost« — sklenil, zahtevati, naj se ona desetorica grških častnikov, ki so jih v Solunu zaprli in izročili francoskim vojaškim oblastim izpusti in izroči Grški. Kakor vidimo vedno: Grška čuti poniževalno situvacijo, v katero je padla, in se tu pa tam tudi upira — ali morje je vedno in ententini gorostasi na njem. Zato se bojimo, da tudi ta zahteva ne bo imponirala ententinim nasilnikom. Ali ne izpuste, ali izpuste te častnike — Grška bo občutila trdo pest, ki jo tlači. nem srcu, je zvenela pesem v mrzlo, deževno noč. Mlade, deviške grudi so se dvigale; oči so bile vlažne m polne divjega koprnenja po ljubezni. A ljubezni ni bilo nikjer. Z nebom se je skrila za težke oblake, in smrt hodi preko zemeljskih poljan. V tihi noči stopa po bojiščih,, po krajih daleč proč od moritve se plazi. In mlada srca, ki še niso izpila mehke čaše ljubezni, umirajo, umirajo z divjfm krikom. A nebo se ne gane; v vedno bolj črne oblake se skriva, in mlada zvezda ljubezni ne sine niti za trenutek na zemijo... Oči so me ščemele, m čutil sem, kako se dviga gorje v moji duši više* vedno više. Z negotovimi koraki sem stopal naprej ob vlaku bede in trpljenja. A tedaj je za-klical ženski glas moje ime. Postal sem začuden in sem se ozrl v voz. Iz nJega je skočila ženska; stopila je tri korake naprej. Oklenila se me je krog vrata in je zajokala na ves glas. Rozalka, da, Rozalka... Bila )e ona, ki ni bila poznala nesreče. Postala ie medla, in njeno okroglo, bujno telo Je bilo shujšalo. Oči so Ji bHe udrte, in v njih ni bilo več onega koprnečega veselja. Ugasnile so bile in so postale mrtve, brez ognja, brez živlienia. Zb goriške Slovence. »Slovenec« od minole srede je priobčil nastopno notico: »O tem je napisal neki ljubljanski šolnik v mariborski »Straži« Članek, ki temelji v tem, da glede goriškega šolstva ne preostane drugega, nego da vzamejo stvar v roke tržaški, še doma ostali voditelji v sporazumu z našimi kranjskimi voditelji češ, »da goriški slovenski odborniki so na Dunaju in po časnikih še dosedaj niso naznanili svojih naslovov. Poslanec Fon je ori vojakih, dr. Grecrorin je zbežal v Švico ali kam. namesto da bi ostal blizu svojih volilcev, dr. Rybar je pri vojakih, Spinčič je v Zagrebu, dr. Laginja večinoma v Gradcu, Man-dić je mrtev.« Tako šolnik iz Ljubljane. Njegov predlog bi bilo treba bolje kon-kretirati: Najprimernejše in najpoklica-nejše je v tej zadevi posredovati med goriškimi slovenskimi odborniki in recimo, tržaškimi voditelji predsedstvo »Hrvatsko slovenskega kluba«, ki bo gotovo z lahkoto izvedelo na Dunaju za naslove goriških slovenskih dež. odbornikov. To je pravilna oblika in prepričani smo, da se bo z delom doseglo tudi kaj uspehov. Razume se pri tem, da so ne samo kranj. voditelji, katerim se posebno v sedanjem posebno čarujočo moč, dolžni pomagati, času pripisuje s posebnim zaupanjem neko ampak tudi drugi slovenski voditelji brez ozira na kake deželne meie. Seve bi pri tem nikakor ne priporočali takozvanega časnikarskega delovanja, posebno pa ne kakih praznih obljub.« Namen je tu gotovo hvalevreden in goriški Slovenci bodo iz srca hvaležni na tej izjavi pripravljenosti za ^ornoč. Pomoč, do katere imajo goriški Slovenci pravico v teh težkih časih, ki so jih zadeli: s stališča bratske ljubezni in vzajemnosti In v interesu naše narodne celokupnosti. Kajti na korist skupnega kulturnega napredka našega je, če se tako važen del naroda, kot je goriški, obvaruje pred škodo v kulturnem pogledu, kolikor to pač gre. To pomoč smo dolžni goriškim Slovencem — vsi, posebno pa vsi v to v prvi vrsti poklicani faktorji: parlamentarna zastopstva, strankarska vodstva in tudi poedinci, ki po svojem posebnem bodi službenem, bodi socijalnem položaju, ali nofitični veljavi morejo kaj koristiti. Posebej moramo biti mi tržaški Slovenci hvaležni ^Slovencu« na tem, da našemu vodstvu izkazuje pri tej nasveto-vani akciji neko posebno zaupanje. Ali, kakor je namen vse hvalevreden, tako nam — odkrito povedano — ne ugaja način, forma, v kateri se stavlja ponudba. Vsi smo dolžni pomagati in goriški Slovenci potrebujejo pomoč vseh. Ravno zato pa obžalujemo, da se v takih časih taka akcija hoče stiskati v strugo strankarske grupacije! Želeti bi bili, da je »Slovenec« izjavil: »Pripravljeni smo za sodelovanje na vsaki akciji v označeni namen, pa nai Jo zaprosi kdor-koli, naj pride inicijativa od koear si bodi in naj se oglasi za sodelovanje kdor-koli! Razume se pa, da niso sam kranjski voditelji — pasus o »posebno čarujočl moči« Izpuščamo — dolžni pomagati, ampak tudi drugi slovenski voditelji brez ozira na kake deželne meje in brez ozira na strankarske In politična razlike!« Žalostno bi bilo in slabo izpričevalo za našo politično zrelost in naše rodoljubje, ako bi v takih časih kot so sedanji, ko "re — ne varajmo se in ne udajajmo se nika-kim iluzijam — za našo bodočnost, da, ko utegne priti v igro celo naš narodni obstanek, ako bi v takih velikih časih hoteli vsako akcijo, vsako delo za ta obstanek prikrojati in urejati po zahtevah strankarskih grupacij iz minolih časov, ko Še ni trkala na naša vrata neizmerna in nedo-giedna resnost sedanjih svetovnih in zgo-dovmsko-orjaških dogodkov. Žalostno bi bilo, ako bi se naša ljubezen do naroda in skrb^za njegovo bodočnost tudi v takem položaju, ko bi nas moglo, ako ne bomo previdni, valovje potegniti v globino — ne megli povzpeti nad medsebojni antago-nizem in medsebojna navskrižja, ki so brezpomembna spričo veličine časov in zahtev, ki nam jih ti prinašajo. Nismo mogli drugače, nego da smo odkrito povedali svoje mnenje, četudi nas je »Slovenec« v isii številki poučil, da ni želeti »takozvanega časnikarskega delovanja«. »Slovenec« ima sicer prav, če meni, da so naši časopisi že marsikaj pokvarili, ker so o važnih stvareh ali namerah preveč, ali nepremišljeno govorili. Mi bi lahko navedli tudi konkretne slučaje. Toda, lahko rečemo z mirno vestjo, da se je v Ljubljani v minolih časih več grešilo v tem pogledu, nego pri nas v Trstu. Da bi pa izključali časopisje od takega dela — to ne gre in bi le škodilo. Sodelovanje časopisja je potrebno — samo pametno, premišljeno in smotreno bodi! A da bo tako — to je odvisno tudi od voditeljev na vseh straneh. Ti naj dajajo listom direktive s strogo zahtevo, da se ravnajo po njih. Če se pa puščajo listi brez direktiv in informacij — z izgovorom, da mora taktika ostati tajna — in če z druge strani javnost hoče citati o stvareh, ki jo zanimajo v visoki meri, potem ni čudno in tudi ni za-merjati, če listi včasih — kakor se rado govori — delajo neumnosti. Sicer pa nastopa isti »Slovenec« sam kot kronska priča — proti svoji sodbi o časopisih. Prihaja za dober in hvalevreden namen. A, kdo mu je dal pobudo za to? Članek v »Straži«, torej — v časopisu. In on sam — ki je menda tudi časopis — daja nasvete in vmes celo take, ki utegnejo kje neprijetno zadeti In škodovati dobri stvari. Brez časopisja ni v današnjih časih narodnega napredka, uspešnega narodnega snovanja. Tej resnici se tudi mi Slovenci ne bi mo^li upreti — brez škode. »Rozalka, Rozalka!« sem govoril, in v grlu me je dušila bolest, ki se je. dvigala fz duše više, vedno više. »Ali se ni usmililo nebo niti tebe, ki si nosila v srcu nebo z vsemi zvezdami? Rozalka, ali je bila zaman vsa Čistost in solnčna mfsel, ki ti ni zapustHa nikoli duše?« Rozalka je ihtela in „w me je oklepala krčevito. Ponavljala je kakor v mrzlici moje ime, in vse njeno medlo telo se je treslo sunkoma. Iz voza je priteklo k nama dekletce — mršavo, plašno. Bila je Milica, najstarejša hčerka Rozalkina. A bila ni več angel, ki je stopil za kratek čas z neba. Bleda je bila, in bolezen ji je bila v očeh ... »Mama, mama!« je plakala in se je privila k nji. Rozalka jo je slišala, pa se je zavedla. Nehala je plakati, pa je pričela praviti s pretrganim glasom. Vojska, da, vojska. Njen mož se je poslovil, pa je šel tiste dni. Padel je, in bog ve, kje počiva v mrzlem grobu sredi tuje poljane. Prišla je vihra. Zadela je granata prijazno gostilno sredi dehtečega zelenja. Najmlajšo njeno hčerko so pokopale razvaline. Rozalka je mogla rešiti samo še svoje življenje in ostala dva otroka. Bežala je z drugimi, in po dnevih trpljenja in groze. Je dospela daleč na C. kr. namestništeni svetnik razglaša: Opozarja se vnovič, da morajo podjetja, pri kctterih je v § 1 min. odredbe 7. maja 1916 drž. zak. štev. 132, omenjenih razredov (kategorij) delavstvo zaposleno, posebno pa tudi železniško in poštno o-sobje, katero izvršuje ponočno službo, naznaniti dotičnim oddajaJnim mestom za sladkor, ul. del Oinnasio 1, koliko oseb pride v poštev. Samo zasebna podjetja z nepretrganim dnevnim in nočnim) poslovanjem, bodo morala pridejati svojemu prvemu naznanilu potrdilo obrtnega nadzornika, da se resnično vrši nepretrgano delo. Trst, 8. julija 1916. Dr. Fabrizi m. p. c. kr. primorskega, namestništva od 7. julija 1916, štev. Oevv. 111-463/1-16, s katero se izpreminja § 2 namestništve-ne odredbe od 15. marca 1916, štev. Pr. 578/3, dež. zak. štev. 15, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem. § 2 odredbe c. kr. primorskega namestništva od 15. marca 1916, št. Pr. 578/3-16, dež. zak. štev. 15, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem se izpreminja in se ima glasiti tako-le: § 2. Za Trst in predmestja, za kraje na Primorskem, v katerih je nastanjeno c. k. okr. sodišče, dalje Isolo in Milje, kakor tudi za zdravstvena okoliša Opatija in Lovran, se glasi izkaznica za 4 tedensko uporabo v množini 1% kg, za druge kraje pa na 4 tedensko uporabo v množini 3A kg slad-kor j a Ta odredba stopi takoj v veljavo. C. kr. namestnik: Dr. baron Fries-Skene 1. r. »MLr-nV Moravsko. A tam ji je umrla druga hčerka — angel, ki se je vrni! nazaj v nebo, odkoder je bil prišel na zemljo samo za kratek čas... _ Dež je rosil vedno gosteje. Iz vozov so stopali begunci, pa so se bližali plahi, začudeni. Gledali so name, pa niso izprego-voriii besede. Zdelo se jim je čudno, da ume sredi daljne ftijine človek njihovo govorico. Mogoče je kaj višjega, in dobro bi bilo iznregovoriti z njim lepo besedo. In starec, zagorel in zastaven, je snel z glave pofedran klobuk, pa je izpregovoril ponižno: »Gospod, naš človek si. Na obrazu ti je zapisano, da si naš Človek ... Daj, izpregovori za nas dobro besedo na dobrem mestu ...« In ljudje so se pričeli drenjati krog mene. Ženske so vile roke, pa so ponavljale neprestano: »Usmili se nas, gospod, ker si naš človek. Trpimo, gopod, hudo trpimo. — Ves vlak se je izpraznil hipoma. Otroci so zaplakali; ženske so pričele vreščali, in starci so govorili vsevprek. Samo prvi voz se ni izpraznil. Razločno se je čulo iz njega hripavo petje, in skozi krik beguncev je zvenel glas, ki je ponavljal uporno: »Kriste, usliši nas...« (Koncc jutri.) V Trstu, dne 9. iullia 1916. ».FFUNOST« štev. 189. Stran III. c. kr. namestnika v Trstu in na Primorskem od dne 7. iulila 1916. štev. Ge\v. I! 1-555-1916, s katero se deloma dopolnjujeta namestništveni razglas od 27. marca 1915 dež. zak. in uk. štev. 10 mnamest-ništvena odredba od 8. februarja 1916, dez. zak. in uk. štev. 8 o ureditvi uporabe žita in mliva. Na podlagi naredbe ministra notranjih poslov od 25. junija 1916. drž. zak. štev., se odrejuje: Osebe, neposredno zaposlene pri žetvi, smejo uporabljati začenši od 15. julija 1916, do 1. oktobra 1916, vsak dan po 500 g žita (3 kg 50 dkg žita na teden ali 7 kg žita za 2 tedna) ali množino mliva ali kruha, ki se iz tega žita dobiva. Pri prejemanju kruha se računa na 5 g mliva 7 g kruha. C. kr. namestnik: Dr. baronJFri«^ __ DoSSlestl. Oskrbništvo vojniških sirot. Ker je žal število vojnih sirot v okolici veliko in ne zadostuje dosedaj prijavljeno število o-skrbnic, se prosijo one dame, ki bi hotele prevzeti to veiečiovekoijubno in domoljubno dolžnost, da se prijavijo ah ustme-no ali pismeno pri podpisani. Zlasti pri-manikuje oskrbnic za Vrdelo-Sv. Ivan, kier je dosedaj število vojnih sirot doseglo število 60. Tudi za okraj (SKedenj, Sv M Magd. Zg in Spod.) se je oglasilo le dvoje oskrbnic, dočim je število prizadetih družin 10. Nadejaje se, da ne bode ta poziv »glas vpijočega u puščavi* beleži Antonija Siavik. _____- Kolonja štev. 126, Trst. Naj bi se upoštevalo! Ravno sem se namenila oglasiti radi neprimerne ure se], ti katerim so vabljene oskrbnice vojnih sirot, ko sem videla, da me je druga vab-ljenka prehitela s prav takimi mislimi, kakršne sem hotela napisati jaz in marsikatera druga. Naj dostavim tu le se par besedi: Me Slovenke smo sprejele nalogo oskrbnic vojnih sirot z vsem srcem rade in s trdnim sklepom, vestno izvrševati sprejete dolžnosti. Prepričana sem, da je vsaka dobro premislila, preden je prevzela težko nalogo, katero hoče izvesti povsem natančno. Družine nesrečnih padlih vojnikov bodo imele v vsaki nas dobro zaščitnico in dobrohotno svetovalko, saj nas to opravilo ne bo prav mč odtegovalo našim rodbinam, našim otrokom. Izberemo si za človekoljubno delo tisti čas, ki bo najbolj primeren, zato se pa tudi po-novno obračamo do slavne organizacije oskrbnic vojnih sirot, da bi hgjela uvaže-vati stališče nas Slovenk ter prirejati seje in predavanja ob urah, v katerih se me matere, in gospodinje najlažje odtegnemo domačemu ognjišču. Država, narod slon; na dobrih družinah in za te svoje družine in otroke smo poklicane, da skrbimo me matere najprej. Kar je onih izbranih m izvoljenih, za katerih rodbine lahko drugi pcskrbč. so jim pa tudi popoldanske ure prav. Nadelamo se torej, da se našrm željam ustreže, da slišimo tudi me zanimiva predavanja in se udeležujemo sej! M. B. Odkritje »mornarja v železju«. Danes dopoldne ob 8 se bo vršilo v vrtu na Glavnem trgu slovesno razkritje »mor-oaria v železju«. ki ga je dalo postaviti tamkaj patrijotično tržaško društvo *Au-stria«." Doneski, ki se dosežejo z zabijanjem žrebliev, so namenjeni zakladu za vdove in sirote padlih bojevnikov Trža-čanov. Poživljamo torej nase občinstvo, da po svodih najboliših močeh prispeva v ta patrijotični in človekoljubni nanien. Vs'ed zopetne a vpada sovražnika v Galicijo in Čukov no je prenehalo poslovati veliko število poštnih uradov. Zaro je pričakovati, da se mnogi poš ni uslužbenci nastan jo v zaledju. V svrho evidence tega osobta se morajo uslužbenci zaprtih poštnih ur dov, držeč s navodila, i' anega z odlokom trgovinskega ministrstva z dne 30. juniji 1916 št. 8214/H. M, nemudoma zgla-siti pri poštnem uradu dotičnega kraja, ki naznani zg'asitev pri višji oblasti. V OiC nI ju Poljske, zasedenem po avstrij-sko-ogrskih četah, sta se zasebnemu poštn -mu prometu otvorila c. in kr. etapna poštna in brzojavna urada v Bialobrzegih, okraj Radom, in v Szydlowicah. Na imenovana urada je dovoljeno pošiljati: dopisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (časopise) blagovne vzorce, zavitke brez navedbe vrednosti do 5 kg s (povzetjem do 1000 K) pisma z označbo vrednosti, postne nakaznice in brzolavKe, od teh uradov pa: dopisnice, odpria pisma, tiskovine (časopise), blagovne vzorce, zavitke brez navedbe vrednosti do 5 k^ (s povzetjem do 1000 K), od rto pre-d&na pis.ua z označbo vrednosti, poštne nakaznice, postno hranilnične položnice in brzojavke. Pripominja se, da v zasebnem premetu s zasedenim ozemjem Poljske ni ddvoljeno pošijati priporočenih pošiljk. Glas z dežele. Neki župnik iz Istre nam je dopo-lal ita ijanski prospekt tržaške podružnic banke „Union" na korist loterije „Rdečega križa'* s pripombo, ki jej nu ne pridodaiemo ničesar, ker govori dovolj razločno že sama po sebi: Prilagam vam en iztis prospekta tržaške podružnic banke „Union". Samo italijanski je! Našega jezika ne požrejo! Cel > v takih č?sih taka žaljenja ?a Hrvate in Slovence v Istri! Ne prizanašaj e jim 1 Ožigosajte te ljudi javno n tajno pri oblastih, ki bi vsaj to pot moraie nastopiti ! Ribji tre; bo tekom mesecev julija in avgusta odprt od 7. zjutraj do 12. opoldne in od 4 in pol popoldne do 8 in pol zvečer. MAH OGSLASl. mm 204, vr 4. 3 tro ke obleke, 1 ženska obleka in 1 zituska suknja. T'iica Lavor.it >ri 421 ISŠ8 Ld nos ti. se hišico z malim zemljiščem v okolici Ro-cola in Sv Ane. Naslov pove Ins. o del- k . . A OO 423 se takoj sposobnega kočijaža. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. za podporo, dopuste, oproščen j a prani Učenja, pokojnine, .risanje podpore, izplačanje zastankov itd. — Prošnje za dekr«te, dovoljenja, za potovanje, prehodna liste, za pristojnost, znižanje davkov, odpuščenje glob i. t. d. IzvzemSi postavne akte. NB. Izkupio je namenjeno „R d e C ® m u kriiu" in se ođpoš'je centrali na Dunaju, glasom dekreta zavezne«a ravna-: eljstva, družbe Av<-t. Rdečega krita z dne, Dunaj 2 aprila t 1. št. 494 B. L- in drugih dokumentov ki so na vpogled. P a/za Borsa 2. IT. fjrnik od 9'/, do 12 in od 5 do 6«/,. 422 Proda se dober voz, ki nosi 10 —lo kvintalov. Valle di Rozzol St. 72<>, AntonSiJ. 504 Smetem vojaško-veterinarskih akademikov. S pričetkom šolskega leta 1916/17 (1. oktober) se v svrho izvežbe vojasko-živinozdravniških poklicnih uradnikov sprejme 20 aspirantov na c. in kr. živino-zdravniško visoko šolo na Dunaju. Vo-jaško-veterinarski akademiki se tekom študijske dobe skupno nastanijo in preživljajo, adjustirajo, opremljajo in oboro-žujejo na stroške armadne uprave. — S predpisanimi dokumenti opremljene prošnje je nasloviti na c. in kr. vojno ministrstvo ter cio 1. avgusta vložiti na pove!j-ništvo vojaškega oddelka na c. in kr. ži-vinozdravniški visoki šoli na Dunaju. — Natančnejša pojasnila o pogojih sprejema se dobe pri vseh ravnateljstvih srednjih šol in nri c. kr. namestništvu. Ali je r^c rooeroče? V našem uredništvu se je oglasila neka Josipina Grižon, ki je pripovedovala, da je bila dve leti v službi v Ivaniševićevi gostilni v ulici Pondares in da je zato morala iz te službe, ker voditeljica te gostilne, neka Dominika Ivan-čič, ne trpi, da bi Grižonova v gostilni govorila — slovenski. Kako je vendar mogoče, da je še dandanes v Trstu takih Tvančičevih, ki tako nesramno pljuvajo v svojo lastno skledo?! Svetolvansfca podružnica C. M. D. v Sv. I* anu vabi na slavnost, ki bo danes 9. t. m., na vrtu Narodnega doma — s prjaznim sodelovanjem domačega mešanega pevskega zbora in „svetoivanskega salonskega orkestra" v korist . oskrbovalnicl vojnih sirot" in slovenskemu šoistvu v Trstu. Spored: 1. J. Fučik: Triglav, koračnica, orkester. 2. Gregorčič : Blagovestnikom, de- k amuie gč. Majda Schmidt. 3. E. M. Hel- --- , , , . n und • Scene df Valse, orkester 4. E. Ad mtt:j MMim v&I^^fVoL^maje Dekletce, poda; mi roko, mešan zbor. D. | prij^j,^ tudi na dom. — Zaloga Settefontane P. Mascagni: Romanca, orkester. 6. Ferjančič; gtev. 45. 413 Tone solnce, tone, mešan zbor. 7. R. Eilen-berg: V gozdni fcovačnici, orkester. 8. Gregorčič: Naš čolnič otmimo, dekiamuje gč. Ivira Kralj. 9. A. Tscherniawsky: Extase In*3m tlj ulic* C&serma 8 prodaja ISOn RRimtinČiC vermo«* K 240; mar. ga1,a K 3 20, cipro K 3 20. crema maršala K 3*20. Arca.ro Istria K 3-20, pelikorac K 3-20, tropinoveo navaden K. 3 20. tropinovec fini K 4-40 slivovic K 4 brinievec K 4-—, konjak K 4-— liter, refo*k v steklenicah K 2-4C moškat v steklenicah 2 20. 12 zdrava in krepka z dobrimi sp*iče- __________ vali dobi takoj službo. Najboljša hrana in plače. Pendice Scorcola štev. 353. Vlila Emilia. 517 Kuficrica irvrfhije vsako delo točno tn ele- ___________ __ gantr.o po zmerni ceni. — Ulica AJeardf 493," vrata 8, Pendice Scorcola. 513 Hodlstinln vsake vrste kupuje prva sloveubka trgo lUlllj^ vina. Jakob Margon, Trst, ulica Sol -tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 404 d* amour, orkester. 10. Sattner : Oljki, ženski Vvimai^K-i volno, bombaž, volnena pokrivala, llliplljtni volaino, »aklje in kovino. — JUlica Boschetto št. IS. 419 m štev zbor, mešan zbor in sopran solo do 31. stavka. 11. W. Schulz: Kiie^skameraden, koračnica, orkester. Po sporedu prosta zabava. Začetek točno ob 6. Vstopnina 40 vin., sedeži 40 vin. V slučaju slabega vremena se slavnost prenese na prihodnjo nedeljo 16. t. m. K obilni udeležbi vabi. ODBOR. Tedensko zefravstveno poročilo. V času od 1. do 8. t. m. ie bilo v tržaški občini zaznamovati 6 slučajev skrlatice, 6 slučajev davice in 21 slučajev legarja. Mesto za vojnega invalida. Tvrdka Peter Hoiinjec v Desiniću na Hrvatskem potrebuje v svojem nodjetju uradniško moč ter je pripravljena, da takoj sprejme invalidnega trgovskega ^močnika, veščega slovenskega in nemškega Jezika. Koinpe-tenti z lepim rokopisom imajo prednost. Plača ob popolni preskrbi z vsem razen ^erila primerno uporabljivosti 80 do 100 K mesečnih. Svojo poškodbo, oziroma bolezen mora kompetent v svoii ponudbi navesti. — Ponudbe Je vposlati naravnost na tvrdko. Iz Kolonje. Vabimo na prireditev CM otroškega vrtca v Kotonji, ki bo danes, 9. julija 1916, ob 4 popoldne v korist »Rdečemu križu« in otroškemu vrtcu. Prireditev bo v lepem vremenu na vrtu otr. vrtca, v slabem pa v prostorih gostilne spri starem Matevžu«. Spored: 1. Cesarska pesem. 2. Zvonovi (O. Župančič) deklamacija. 3. Kukavica (narodna) petje. 4. Cicibanus (O. Župančič) prizor. 5. Kole. kolo, kolovrat (I. Mrcina) igra s petjem. 6. Malin pravi (I. Mrcina) igra s petjem, g 7. Ciciban-CicifuJ (O. Župančič) deklama- g cija. 8. Ples kralja Matjaža (O. Župančič) s igra. 9. Ciciban rn čebela (O. Župančič) j o prizor. 10. Polžek (I. Mrcina) igra s pe- j g tjem. 11. Pomladna ladja (O. Župančič) o deklamacija. 12. Kmetje (I. Mrcina) igra s petjem. 13. Soči (S. Gregorčič) deklamacija. 14. Jaz pa pojdem____ (narodna) petje. Potem bo prosta zabava in gostje bodo postreženi s pivr-m m pecivom. Ker je vojna in huda vročina, si bo gotovo vsak rad ohladil dušo z lepim sporedom, telo s svežim pivom. Torej danes popoldne v Kolonjo! bombaž, volno in volnene maje kupvje d Marzio št Cunje, neposreden trgovec. Oampo 8. Madonn.na 8. 417 SHMftSfCM Šivilja, ki zna. Šivati, vezati in »rojiti oblete sa goepe in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica PicarcM 3, I- nad vt. bt. 5. 321 UsaKogrstne žtev. 56. žaklje kupuje J. Stebel, Trst, Zalaga iakljev ulica Torrente 400 tia Mio samo za preprodajalca. Nogavice, sukanec, pip«, milo, gumijeve podpet-nik?, razni gutubi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetlljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdočeaja križa, krema za brado, ilice, rxzaa rezila, robni, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustr.ike, razne glavnik«, zaponke „Patent Knopfe" drago prodaja JAKOB LEVI. ulica S. JJicolo v. 19. Fotograf fttev. 10. Anten Jevfcič posluje zopet v svojem ateljeju r Tretn, Via delle P^te ZELIN (Idi, žlst% VAZSUtt (rumen-leplliv). VAKUK (ilvinozUravilskl). V&ZČLm olje. ŽVEPJC v prah. PRALNO MILO. Tvrdka G. KLE!N - Trst Via Savprlo HfPcaSi?nte 4. DssE3QQQBQOcsaa&QCsaccDDDaQaaaaaQ DC C n ni £ □£3 O □ D ; a D Trst - Corso Štev. 39 - Trst ČEŠKO - BUDJEVIŽKA RESTAVRACIJA (Bos£kova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galattl, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 10 dopisnic v platinu, zgotovljene g v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim g vremenom. Za vojake nizke cene. p :: Tudi električna razsvetljava. :: ! § i a £3 □ OH ------__ ppoaoaoĐaacDoopooooĐOOOOPnoi ~ • v^OHHBHHBaHHHIIIIIiilli Hotel in restavracija METROPOLE Trsi« ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. PRIJAVE za Novo posojilo z loterijo Austrllskego Rdečega križu (cena K 30'-) sprejema in daje radevoljno zaželjene informacije Živnostensko Ma, podru!. Trst, ul. Morio Teresa 20. zahtevajo lahko,i zračno obleko, ki je izgotovljena iz ene onih mnogih vrst pralnega blaga, ki ga imamo v zalogi v izredni szberi in vrednost obvladuje poletno modo vsiad svoje lahkote, svoje uporabljivosti za vsakovrstno poletno oblačilo in vsled svoje vrednosti. je blago za gospodske letne obleke. Vsled svoje elegance posebno priljubljen in pripraven za poletje. je blago za obleke in krila popolne elegance in neprimerljive lepote, ter odgovarja prav posebno vladajoči modi. — Prednaznanilo. — i Preskrbeli smo od največjega dunajskega atelier-ja za izdelovanje bluz popolno zbirko nojeleguntneP ia najmodernejših bluz ki Jo bomo stavili na prodal g sredo, četrtek, petek In po posebno nizkih cenah. M. WEISS-Tr CORSO 7, % 11. Oddelek vojnega zavarovanja. Deželni urad v Trstu, Via Lazzaretto vecchio 3, sprejme sotrudnike proti dnevni plači, proviziji, eventuelno, po skušnji s stalno plačo. Učitelji, učiteljice, vdove padlih, žene rezervistov, invalidi ki iščejo kak stranski zaslužek, so napro?eni da se javijo v gornjem uradu, vsaki dan od 9—11 predp. in od 3—5 pop. C. kr. avstrijski sklad za vdove in sirote padlih vojakov pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva. Oddelek vojnega zavarovanja. Tržaška posojilnica in hrani reglsfrovsna saefr^ga z esnejenim poroStvocn TRST - Plazzs detla Caserrea It. 2, I. nad. - TRST (v lastna hiši} vhsd po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7s % na menice po 6% na zastave rn amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ES£€ MFTU.SE TRGOVSKE MEHKE. HRANILNE VLOGE ■prejema od mk«p> tudi ni ud injih obrestuje po . wtr 4°|. -mm Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rentnl davek plačuje zavod sam — Vla«a se lahko po eno krono. — oddaja domaČe nabiralnike) hranilne pusice.) Poštno hrar.ilaićni račun Ui.oM. TELEFON ŠL 952 Ima varnostno celico (safe doposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma vamo proti nlouvu n požara, urejeno po najnovejšem načiuu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih COnaft. STANJE VL93 NAD 10 MILUOMOV KRON. liradai are: esl 9 ib 12 ds?. in od 3 d-3 5 m. Izplačuje vs-i ab arainft arai lamnm r fctran iv. »cmrsosi« s*ev. 189, V Testu *** o. Jliftta 19 IG. »Cenzor kot organizator«. Pod tem naslovom piše »Arbeiter Zeitung« s kaj lahko umljivo ironijo: Ideja cenzure je plodna 6 zdrava. Čim se je misel organizacije Uveljavila v gospodarstvu, se mora uveljaviti tudi v duševnem življenju. Kajti duševni razvoj gre vedno isto pot kot gospodarski — le počasneje: duha, ki se nam ne zdi tako važen kot gospodarstvo, puščaš da caplja zadej. Iz tega vzroka je naše duševno življenje kazalo do uvedeni a cenzure iste znake kot gospodarsko življenje pod liberalnim režimom. Vsakdo je mogel misliti, govoriti, čitati, pisati, kar je hotel. Sicer so dalekogledni ljudje . opozarjali na nevarnost takega stanja, toda — nikdo jih ni poslušal. K večemu, da so tu pa tam zaprli po par socijalnih demokratov, ker so vendar preveč rogo-vilili, kakor je moral nekoč tudi neki finančnik v luknjo, ker se je malce — pre-liberalno posluževal gospodarske svobode. Ali pri tem je ostajalo. Bilo je strašno ____In potem je prišla vojna m izpoz- E nali so črez noč, da so imeli » reakcij onar-ci« prav, ki so smatrali duševno svobodo za nevarno. Izpoznalo se je, da za državo ni vse eno, kake misli ima in jih razširja posamezen državljan. Izpoznali so> da se produkcija misli daje regulirati in organizirati istotako kot izdelovanje črevljev in drugih materijalnih dobrin. In ker so to izpoznali, so ustvarili cenzurol To po-menja zmago organizacijskega principa v duševnem življenju, kar mi boste pač pri-poznavali! Morda pa mi boste oporekali da je ideja cenzure Že stara in se utegnete sklicevati na predmarčno cenzuro (leta 1848.), ali celo na inkvizicijo! Istotako pa bi mogli trditi, da so organizatorične odredbe, ki se ukrepajo danes na gospodarskem polju, le ponavljanja, kajti vse to da je bilo že za časa cehovstva. — Ne, današnja vojna cenzura je nekaj povsean j novega. Po organizaciji duševnega živ-} Ajenja, po kateri stremi ona, se še ni stremilo. Stoji pred čisto novimi nalogami in vb . o zato je še nezadostna. Meni, da z izdelovanjem belih prostorov doseže zar željeno uniformnost listov in stem tudi javnega življenja in privatnega mišljenja. To ie seveda zelo primitivno razumevanje. Takile beli »madeži« so sicer povsem podobni drug drugemu, aH vsak ne u-stvarja istih misli kot drugi. S temi belimi madeži je nekako tako kot s krušnimi kartami. Vsak imejitelj take karte naj bi dobival isto racijo kruha. Ali pa jo dobi v resnici? Ne. Enakost krušnih kart še nikakor ne pomenja enakosti racij in organizatorji našega gospodarskega življenja so tudi že izpoznali, da krušna karta se davno ni zadnji sklep gospodarske modrosti. In istotako morajo razumeti cenzorji, da enakost belih madežev ne pomenja enakosti v mišljenju. Morajo izboljšati svojo metodo! Naj ne odrejajo enakosti belih prostorov v listih, ampak po-skrbeti morajo za enakost — spisov. Se le, ko bodo ljudje isto čitali po vseh listih, bo resnično dosežena tista uniformnost mišljenja, ki jo potrebujemo danes in jo bomo potrebovali po vojni. Potrebno je, da cenzor črta; veliko potrebneje pa, da bi tudi — sam pisal! Vidite torej, česa nam treba: ne odprave, ampak izpopolnitve cenzure! Iz ruskega ujetništva se je oglasil po trinajstmesečnem molku komenski občinski sluga Ffiorlfftn Godnič. desetnik v 97. pešpolku. Nahaja se v Muhavi. Permska gubernija, Polanska Kantara No. 19112 95. Pisal je svoji ženi dne 23. maja 1.1. in dopisnica je dospela v Komen dne 1. julija. Piše, da je zdrav, ter povprašuje po družinskih razmerah, nadejajoč se čimprejšnjega svidenja. Povprašuje tudi, če so Komenci še doma na svojem mestu, aH so kje po svetu kot begunci? Toliko na znanje bratom, sestram, sorodnikom, prijateljem in znancem ter županstvu ko-menskemu. Mestna zastavljalnica. Jutri, 10. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca anrila 1915. na modre listke, in sicer od štev. 49.500 do štev. 51.300, v torek, 11. t m., ob istem času pa od štev. 51.300 do štev. 53.100. Gospodarstoo. S te Jhe z žitno krmo. Poljedelsko ministrstvo opozarja zlasti lastnike konj, da se je že v mirnem času opažalo, da se v konjskem blatu, posebno pri konjih za težko delo, nahaja razmeroma velika množina neprebavljenega žitnega zrnja. Ta pojav je posebno v sedanjih časih, ko je treba kar najbolj varčevati z žitno krmo, zelo pomenljiv, vsled Česar mu morajo kmetovalci in lastniki konj posvečati posebno pozornost. Ima ta pojav svoj vzrok v nepravilnem krmljenju, ker se namreč žitni krmi ali ne dodaja čisto nič rezanice ali pa se ji dodaja nepravilno. Da žival dobro prebavi krmo, jo mora temeljito prežvečiti in prepojiti s slino. Pri krmljenju s celim ovsom že oblika krme sama s svojimi ostrimi ostmi in rezanci pospešuje žvečenje, vendar pa je stvar še boljša, če se pomeša ovsu nekoliko rezanice. Če se pa primešava nadomestna krma, posebno močnata ali mehka, n. pr. otrobi in krompir. potem žival ne zoblje toliko in zrnje, kot oves ali ječmen, se ne prežveči in prepoji zadostno s slino. Tudi druga krmila, kakor krmilne pogače, se pretvore pri žvečenju v mehko, testeno maso, v kateri se zrnje tudi ne prežveči dovolj. Tako odhaja potem žitna krma neprebavljena v blato. Zato pa je treba primerno urediti krmljenje. Zrnje naj se skupaj s takimi mehkimi krmili poklada v obliki, ki sili žival, da dobro prežveči krmo, v briketih, kot konjski prepečenec, ali pa naj se po-jkiada posebej zrnje in posebej mehka kr-gna. Tako naj se n. pr. da konjem najprej Icrompir ali repa, zmešana z rezanico, ta- koj nato, ko je krma. použita, pa zrnje. Za močnata krmila ne velja ta način. Sploh naj se meša trda krma z rezanico. Če ni slame, naj se porablja koruzovina, koruzni štorži, rožje, brst, resje in celo lesna volna, seveda vse dobro razrezano ali drugače zdrobljeno. Če se opušča kakršnakoli rezanica, potem gre lahko veliko zrnate krme v izgubo. _ Prejemki prodajali« oprovizacUsKe komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 1. junija do inkiuzivno 30. junija 1916 naslednje prejemke: t 1 v ul. Madonna del mare K 55.005*65 „ 2 v šoli na trgu Rosario K 42.982*50 . 3 v ul. delle Poste št. 14 K 45.416 61 , 4v šoli v ul. Rossini K 26728.67 . 5 v ul. Bachi 8 K 41.044-16 „ 6 v ul. Acquedotto it 38 K 28.142-87 ( 7? šoli v ul. Parini 8 K 69.741 05 . 8 v šoli ▼ ul. Donadoni K 53*190*88 „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 59*05187 . 10 v ul. Gluha 35 K 32.925*03 . 11 v zabavišču v Skednju K 21.086*84 „ 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K 23.740*06 „ 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 13.357*91 „ 14 pri Sv. Ivanu K 20.923-40 . 15 v Rojanu K 27.595*79 , 16? Barkovljah _K 17.50*76 Skupaf K 578.438-05 Iftivi. Za hrabre branitelja našega Primorja so darovali: Slov. ljudska šola pri Sv. Ivanu: 15 blazin in več krp za obveze; N. N. 1 knjigo. Ženski CM podružnici daruje kot CM dar g. Ivan Gorjun (Prva češka) 10 kron; g.a Dekleva namesto venca na krsto g. Žbona 10 kron. 7r* VI. harmoniko 17. pp. so darovali: g. Andrej Zafred 6 g.a Benvenuta Ber-tos 2 K, g.a Karotlina Zadnik 2 K, g. Prha-vec 1 K, g. V. Furiani 1 K, g. Ema Kerže 1 K, g. Josipina Krajnec 1 K, g. Gerdol 1 K. K. Cveakel 2 K, g. Logar 1 K, g. Fraai Matejčič 6 K. g. Alojz Jerič 1 K, gA Ema Lenassi 2 K, g.čna Vera Polićeva 1 K. g.čna Ivanka Oigoi 1 K, g. N. N. 1 K. Iskrena hvala blagim darovateljem, posebno pa nabiralkl g.ci Mici Perhavčevi. Živeli! — A. S. Vsled nekera razgovora daruje Joško Svetič za ubožnega in prklnega učenca V.b (Acqued.) v svrho nakupa kakega potrebnega oredmeta 10 K. nasproti temu pa daruje dr. Krist. M... r v isti nainen za ubogo učenko lll.b razreda (Sv. Jakob( K 20 in da bo g. Jože bolj zadovoljen še za eno učenko 10 K. Denar se je izročil dotičnima : razrednikoma. Darovi, došli cea. komisarju. Uradniki tržaškega tehničnega zavoda K 244 za vdove in skote padlih vojakov. Vodstvo mestne ljudske šole v ulici Oiotto K 28, nabranih tekom meseca julija, m sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote nadlth vojakov. Za primorske begunce je orožniška postaja v Jeišanah doposlala namestn. pred-sednlštvu znesek K 20. Podpornemu društvu za slovenske vlsoko&olce na Dunaju* so v času od 10. maja 1916 do 30 junija 1916 darovali: 600 K: Kranjski dež. odbor v LJubljani; 150K Kmetska posojilnica ljublj. okolice ; po 20 K: Dr. Frid Babnik, dv. in sodn. odv. na Dunaju, Posojilnica v Logatcu in Ladislav Bevc, Ing. Lt., v vojni; po 10 K: Adolf Pauser v Rudolfo-vem, Dr. Aleks. Fatur, žel. kom., in Ivan Okretič, gen. adv.y oba na Dunaju. P. Miklavčič v. žjv. zdr. v Kočevju, Dr. Jak. Zmavc, gimn. prof. v Ljubljani, io Dr. Kari Hlnterlechner, sod. svet. na Dunaju: 8 K: Zbirka g. Radoslava Knaflič, naduč. v Dobju po 2 K: Ivan Žaga, provlzor, Radoslav Knaflič, naduč., in Ana Bitenc, učiteljica; po 1 K: Jože Gračnar, župan, in Amalija Trian, trgovka; po 5 K: Matija Marinček, notar v Tržiču, Dr. Josip Barle, notar v Kozjem, in Milan Vrtovec, mora. kom. v Pulju; 3 K: Henrik Angerer, dekan v Celovcu; po 2 K: Dr. Franč. Kogoj, zdr. na Jesenicah, Jurij M. Trunk, m. župnik v Beljaku, in Fran Berlec v Kandiji. Vsega skupaj: 902 K, za katere se društveni odbor vsem darovalcem, v prvi vrsti vis. kranjskemu dež. odboiu, najuda-nejše zahvaljuje. Za odbor prvi blagajnik: Dr Stan. Lapaine, odv. na Dunaju 1. Brauner-str. 10. Hotel Continental Trs?, "ulica San Nicolo št. 25 (bliza Corsa>. Preno čišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 160 Zastori za senco. LUIGrl ZUCCLIN. odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan štev. 2 Urad ulica Ghega 2. Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, proda-jalne itd. 232 Buffet-Restavraclja Trsi, ulica San Lazzaro št. 8. Salam, sir, gnjati raznovrstna vina, likerji, pivo Ptisen-GOss. Ceno zmerne. 219 London Biscuit Factory. A. GA m, Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentu« otroke od prrib zdravniških avto- ritet. 316 i,Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via-nello. Naj preljub!jeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer de predstavljajo najboljši gledališki films. 218 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. a Giovanni 6 la 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša Trsta. Cene zmerno. 201 Sveže čajno maslo GTOVANNI GOTTUOHER, Trst. originalni vitki od V« in V, kg na debelo. Pofliljatve na ielo. za-de- 253 festvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jest vin; proda na de belo RUGGEBO GAMBEL v Trstu ulica del" Acque vogal ulice Coroaeo. 2 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI »Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Lego a) «$tev. 1. — Bogata izbera manufaktnraega blaga. — Cone zmerne. 194 Damska krojačnica A RIEGER, Trst. ulica Torrente št. 30, I nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv io velikosti. Cene zmerne. — Gastone Doli in ar Trst, Via doi Gelsi 16. 256 Fotografični ateljč Trst, ulica degli Artisti 11, vogal Piazza S. Cate" rina — Izdeluje blike vsake velikosti pri vsakem vremenu. — Cene zmerne. — Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečjr. 263 Oglasi, osmrtnice, zabele in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj s« noši-iiaio ua »Inseratnl oddelek Edinosti« — Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trat, Oorao 2 in via Barriera veoohia 10, Rogata IaWra vojaflrife plaičev od K 20-— naprej. 257 Šivalni stroji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALMJH STROJEV s1nger, Trst, Oor o 20. Prodaja Šivalnih strojev pritiklin. Delavnica za popravljanje. 25S m vse Trgovina jestvin in kolonijal Ivan BIDOVEO, Trst, ul, CampanUe 13 Pouterosso) Zalogu mesa v ko n ser Vi, sar lin, doazirano mleko, mezge, čokolado in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Sveži čaj, maslo. Ceno zmerne. 2206 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Media 20. Izdelovanje in poprava strojev in to rje v. Proračuni. mo-199 Fratelll Rauber TRST, Via Torrtnte £tv. 14, TRST Zaloga ustrojenih ko i Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za sediarje. Ivan Krim Trst, Piana S. Gievsnni 1 — — «---kuhinjskih in kletentirih pot-ob- fcdlOBa š&ia od leaa in pl«—In, škafov vrea«, šekeov in kad, sodćekov, lopa«, rešot, sit in liiiikimili> kole*, jerbaser in metel Ur mnogo Sft* Priporoma V?" nadalje peaas pipo, krogce, sestre in ^teVleno posodo za vino. ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Cermak I se le preselil in ordinira sedal v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice detle Poste. 1211« ZfiiiOVilFOZ »[lili Piflli]ir3]]3 1 UM£TN3 ZOiJg. J Umstno - f of osr nflčnl atelje Trst. ulica del Rlva št. 42 (nritllCje) Trst Zlatarnica q G. P°m® Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. I/.vršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanaste ploščo za va?.l:ovr3t. spormmike. in VSAKiS FdTdSSAFlji :n liadi udobeosti ^osp. naroi-ii-ko/ sprejema uaročbe ia jih ia-vi duje na domu, ev. t adi zau*j mesta po naj zmernejših ceaah S itn J ! Trsf, ul. M R!yo Um 42 Trsi, ulica Pontsrosso sfau. 5 Bogata saloga dišav, kHac, predmetov sa fioiietto m ima sedaj večjo saBogd belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. JOSIP STRUCKEL Trst, yogol V!a Marta Teress-S. Caferina Nov prihod volnenega blaga /.a moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. IGNAZIO Ulica Riborgo štev. 28« vogal ulice Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črnef Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter. , ■ Cene zmerne. — Izbera blaga za moške obleke. ■ . .. Oddelek vojnega zavarovanja. Deželni urad v Trstu, Via del Lazzaretto vecchio 3, ustanovlja okrajna zastopstva v Trstu, Kopru, Puli, Voloskem, Piranu, Lošinju, Poreču in Krku. Vpokojenci ali gospodje zavarovalne stroke se nastavljajo kot okrajni ravnatelji s stalno piačo. Isti morajo poznati nemški, italijanski, slovenski in hrvatski jezik v govoru in pisavi, morajo dokazati dobro obnašanje in biti dobro vpeljani pri c. kr. oblastih. — Prošnje naj se vpošljejo na gornji naslov. Želeti je, da se predstavijo osebno v uradu od 9—11 predp. in od 3—5 pop. C. kr. avstrijski sklad za vdove in sirote padlih vojakov pod pokroviteljstvom NJ. c. in kr. apostolskega Veličanstva. Oddelek vojnega zavarovanja. za no sreči cena K 30.— za sprejema do 10. Podružnica Liu kreditne Ulica 1916 me i m—11 ■■ ■■■k>=ahbii mmmm b| Krjsii'ne vloge ^ sprejema od vsakega tndi če ni ud zadrupe, ♦ ji in jih obre-^ II 01 večje zneske po do-Z stuje po *W |4 |0 govora- Trgavcam otvaija čekovne račune z dnevnim obrosto-^ vanjem. t Rtntni dsveV. je.aiuia zaefrusa sa^a. Vlaga .se lahko po eno Irono. TaEFsnH4.|jBi| ulica S. Francasco štev. 2, I. nadsf mmmJt Ln IVII iembii ■■■onb=amia ■ ■ —a e s imrtvn a ■ gaaa a a ♦ registrovana zadruga z neomejenim jamstvom - t ♦ m m mammm m a m k * mawmammsmmmmmm hmnaimr i u a a bebembs a a ^ Posojala t M * daje na os«bni kre«£ii in n2 zastavo % S % proti t lačilu po dogovora. 1 - ♦ Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % ? % doooldne ?n od 3 do 5 popoldne. % ♦ _ ♦ ♦ *> s s> Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ❖ so posebno primerne za družine. ■ s EBffiaa« b a b h se— a e KaHrc-^ IIIII III III la^BII Ig—HI 55? banka Trst, Via poslovi©} i ^ _ Sf1 (.j *.a KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papiije, rente, obligacije, zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirie in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi; JADRANSKA. menjalnica bihhiiiii Kapital In rezerva K l,896a009a- = akreditivi, čeki in na- vloge na knjižice %% od dneva vloce do dneva ndiga. Rentni davek plačnje banka iz svojega. obrestovan je vlog aa tekočem in 2iro-računu po dogovora. filijal. dunaj _ Te^ethoistrass* 7-S dubrovnik • kotor ljubljana metković opat [ja split šibenik zadar kaznice na vsa tu« in inozemska tržišča Živahna zveza z ameriko. rembour3ni kreditl prodaja srečk razredne loterije. 119 II ESKGMPTUJE : srečke, devize i;i papirje. Zavarovanje vsakovistnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOUKS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA 1NKAS0. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC ca : od 9 do 12 In od 3 do 5 pop. ♦♦♦♦ II aiBKII lllgB^r^SS^BŽI gaissgggsggaas ia^a^-^ia