34 POLETJE 2017 Climate in summer 2017 Tanja Cegnar eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja obič ajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povpreč ju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju prištevamo tudi še prvo polovico avgusta, č eprav se vroč i dnevi lahko pojavljajo tudi ob koncu avgusta. Sestavek je namenjen pregledu znač ilnosti poletja kot celote, kljub temu pa na zač etku povzemamo glavne znač ilnosti posameznih mesecev. Junij 2017 Junij je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja, v več ini krajev je bil drugi najtoplejši junij od zač etka meritev, le junij 2003 je bil toplejši. Dolgoletno povpreč je je bilo več inoma preseženo za 2 do 3 °C. V severni polovici Slovenije je prevladoval odklon med 2 in 2,5 °C, v južni polovici pa med 2,5 in 3 °C. Za več kot 3 °C topleje so dolgoletno povpreč je presegli v Beli krajini, manjšem delu Notranjske in zelo omejenem območ ju Krasa ter na Kredarici. V drugi polovici meseca nas je zajel prvi vroč inski val tega poletja. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, največ jih je bilo v delu Julijcev in Trnovske planote, kjer je padlo več kot 300 mm. Proti jugu in vzhodu je količ ina padavin pojemala. Med kraje s skromnimi padavinami se uvršč ajo Obala, Bela krajina, vzhodna in severovzhodna Slovenija. Ponekod so padavine komaj presegle 40 mm. Od dve do tri petine dolgoletnega povpreč ja padavin je padlo v Beli krajini, na vzhodu in jugu Dolenjske in na spodnjem Štajerskem. V pasu iznad jugozahodne nad severovzhodno Slovenijo je padlo od 60 do 100 % dolgoletnega povpreč ja padavin. Na Goriškem, Trnovski planoti, na severozahodu Slovenije, v Karavankah, manjšem delu osrednje Slovenije in Kamniško-Savinjskih Alpah so dolgoletno povpreč je padavin presegli, ponekod tudi za več kot dve petini. Za več kot 80 % so dolgoletno povpreč je padavin presegli v Č rni vasi in Plavah, za več kot polovico pa v Rateč ah, na Krnu, Lokvah, v Morskem, Novi Gorici, Biljah, Opatjem selu, Lescah in Radegundi. Junij 2017 je bil nadpovpreč no sonč en, na severovzhodu države je bil presežek nad dolgoletnim povpreč jem do desetine. Več inoma je bilo od 10 do 30 % več sonč nega vremena kot obič ajno. 30 % več sonč nega vremena kot obič ajno je bilo v Lavrovcu in Šmarati, na Kredarici pa so dolgoletno povpreč je presegli za 33 %. Največ ur sonč nega vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 323 ur, najmanj pa na Kredarici, kjer je bilo le 225 ur neposrednega sonč nega obsevanja. Junija so izrazito prevladovali toplejši dnevi od dolgoletnega povpreč ja. Bili sta le dve kratkotrajni ohladitvi, ko se je povpreč na dnevna temperatura prehodno spustila nekoliko pod dolgoletno povpreč je, to je bilo 7. in 8. junija ter ob koncu meseca. M Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Julij 2017 Julij je bil toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju, temperaturni odklon je bil v dobri polovici države od 1 do 2 °C. Na območ ju, ki se je zač enjalo v Rateč ah in se je spušč alo proti jugu vzdolž meje z Italijo nad Goriško, je bil odklon pod 1 °C. Več kot 2 °C topleje kot v dolgoletnem povpreč ju je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in precejšnjem delu Štajerske. Več ina dežja je padla v obliki ploh in neviht, zato so bile razlike v količ ini padavin velike. Največ dežja je bilo na severozahodu Slovenije, v Logu pod Mangartom so namerili 287 mm. Nad 180 mm dežja je padlo tudi v Planini pod Golico in v Kranjski Gori. Na zahodu Vipavske doline, več jem delu južne Slovenije, ponekod na Dolenjskem in spodnjem Štajerskem ter v Lendavi ni padlo niti 50 mm dežja. Razen na nekaj manjših območ jih so padavine zaostajale za dolgoletnim povpreč jem. Največ ji primanjkljaj je bil opažen v Novi Gorici, v delu Slovenske Istre, delih Notranjske in Dolenjske ter na zelo majhnem delu Štajerske, kjer padlo niti 40 % dolgoletnega povpreč ja. Dolgoletno povpreč je julijskih padavin so za več kot tretjino presegli v Logu pod Mangartom, kjer je padlo 150 % dolgoletnega povpreč ja, v Podsredi (132 %) in Mač kovcih (158 %). Nadpovpreč ne so bile padavine tudi v Poljanah v Poljanski dolini, Leskovici, Planini pod Golico, Kranjski Gori, Rateč ah, Vedrijanu, Cerknici, Vrhniki in na Bizeljskem. Sonč nega vremena je bilo več kot obič ajno. Velika več ina merilnih postaj je poroč ala o do 20 % več sonč nega vremena kot obič ajno, le na jugu države je bil ponekod presežek nekoliko več ji. Julij sta zaznamovala dva vroč inska vala, konec meseca pa se je zač el še č etrti vroč inski val poletja 2017. Med vroč inskimi valovi so bile nekajdnevne izrazite ohladitve. V več jem delu države se je julij zač el s svežim vremenom, sledilo je vroč e obdobje, sredi meseca je Slovenijo preplavil hladen zrak, a že kmalu se je poletna vroč ina vrnila. Sredi zadnje tretjine se je ponovno obč utno ohladilo, konec meseca pa se je zač el č etrti vroč inski val poletja. Slika 1. Robide, Grosuplje, 4. avgust 2017 (fo- to: Iztok Sinjur) Figure 1. Blackberry, Grosuplje, 4 August 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Avgust 2017 Avgust 2017 je bil v pretežnem delu Slovenije 2 do 3 °C toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Le na nekaj manjših območ jih na severu države in v Celju je bil odklon med 1,5 in 2 °C, še manjše je bilo območ je z odklonom nad 3 °C. Trajanje sonč nega obsevanja je preseglo dolgoletno povpreč je. Več ina merilnih postaj je poroč ala o presežku med 20 in 30 %. Manjši presežek, in sicer med 10 in 20 %, je bil v Pomurju, na Obali, v Godnjah, na območ ju Krškega in v Brdih. Za 30 % so dolgoletno povpreč je presegli Na Stanu, v Novem Agencija Republike Slovenije za okolje 36 mestu in Sv. Florjanu. Največ ur sonč nega vremena je bilo na letališč u v Portorožu (352 ur), najmanj pa na Kredarici (216 ur). Nad 150 mm padavin so namerili na skrajnem severozahodu Slovenije, v Rateč ah je padlo 198 mm. Najskromnejše so bile padavine na Obali, kjer niso dosegli niti 50 mm, v Strunjanu je padlo le 26 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je padavin skoraj povsod po Sloveniji primanjkovalo. Izjeme z nadpovpreč nimi padavinami so bile redke, med njimi sta skrajni severozahod Slovenije in del Prekmurja. Povsod je padla vsaj petina dolgoletnega povpreč ja padavin, na več ini ozemlja so presegli 60 % dolgoletnega povpreč ja. S skromnimi padavinami v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem so izstopali v Slovenki Istri, osrednji Sloveniji in ponekod na Notranjskem. Poletje 2017 V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključ eni so podatki izmerjeni s klasič nimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sonč nega obsevanja in padavinah opažamo obč asno manjša odstopanja med klasič nimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto spremenljivko nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različ nih virov podatkov. Slika 2. Odklon povpreč ne tempe- rature zraka poleti 2017 od pov- preč ja 1981–2010 Figure 2. Mean air temperature anomaly, summer 2017 Poleti 2017 je povpreč na temperatura zraka povsod presegla dolgoletno povpreč je. Več ina Slovenije je bila 2 do 2,5 °C toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju. Na jugu države je bilo poleg južnega dela Notranjske in Bele krajine še nekaj manjših območ ij, kjer so dolgoletno povpreč je presegli za več kot 2,5 °C. Predvsem na severozahodu države pa so bila tudi območ ja z manjšim odklonom kot drugod po Sloveniji, dolgoletno povpreč je so presegli le za 1,5 do 2 °C. Dolgoletno povpreč je je presegla tudi povpreč na najnižja dnevna temperatura (slika 3). Odklon od pov- preč ja se je več inoma gibal med 0,8 in 1,7 °C, največ jega so izmerili v Godnjah, kjer je znašal 2,1 °C, v Postojni pa so dolgoletno povpreč je presegli le za 0,6 °C. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperature je bil več ji, znašal je od 2 do 4 °C. Poleti 2017 je bilo več vroč inskih valov, vendar vroč a poletna obdobja niso trajala dolgo, saj so jih prekinjale več inoma kratkotrajne, a izrazite ohladitve in tako pripomogle k boljšemu prenašanju poletne vroč ine. Najizrazitejši je bil vroč inski val, ki se je zač el konec julija in se nadaljeval prve dni avgusta. Ekstremno visoko se poleti 2017 temperatura ni povzpela, izjema je le nekaj merilnih postaj na Agencija Republike Slovenije za okolje 37 Primorskem in na jugu Notranjske. Ponekod je bila razlika do prejšnje najvišje izmerjene vrednosti le nekaj desetink stopinje Celzija, kar je že na meji primerljivosti meritev v različ nih č asovnih obdobjih in s tem je rekordna vrednost nekoliko vprašljiva. V mreži merilnih postaj Agencije RS za okolje je bila najvišja temperatura v poletju 2017 izmerjena 3. avgusta v Podnanosu, ogrelo se je na 40,6 °C, kar je le malo pod slovenskim temperaturnim rekordom 40,8 °C iz avgusta 2013 na letališč u v Cerkljah. Slika 3. Odklon povpreč ne najnižje dnevne tempera- ture zraka v °C poleti 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 3. Mean daily minimum air temperature ano- maly in °C in summer 2017 Slika 4. Odklon povpreč ne najvišje dnevne tempera- ture zraka v °C poleti 2017 od povpreč ja obdobja 1981– 2010 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anoma- ly in °C in summer 2017 Poletje 2017 je bilo na več ini merilnih mest drugo ali tretje, ponekod tudi č etrto, najtoplejše doslej. Rekordno vroč e še naprej ostaja poletje 2003. K nadpovpreč no visoki poletni temperaturi so prispevali vsi trije poletni meseci, še najmanj je dolgoletno povpreč je presegal julij. Segrevanje na svetovni ravni se odraža tudi na segrevanju ozrač ja v Sloveniji, poletja so v Sloveniji za približno 2,5 °C toplejša kot so bila pred petdesetimi leti. V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2017 ter številu vroč ih dni. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Poleti 2017 je bilo toplih dni po nižinah več inoma med 60 in 85, v nižinskem delu Primorske pa je bilo takih dni nekaj več kot 90. Število vroč ih dni je opazno preseglo dolgoletno povpreč je, v nižinskem svetu je bilo več inoma od 18 do 49 vroč ih dni, kar je vsaj dvakrat toliko kot je dolgoletno povpreč je. Vendar po številu vroč ih dni še vedno ostaja rekordno poletje 2003. Temperaturne razmere poleti 2017 so podrobneje prikazane na slikah 6 in 7. Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj oč itni v visokogorju, med našimi merilnimi postajami je to najbolj oč itno na Kredarici, tudi zato, ker je tam dnevni razpon temperature precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 6). Na Kredarici je bila najvišja temperatura poletja 2017 izmerjena 2. avgusta, in sicer 19,3 °C, najbolj se je ohladilo 8. junija, takrat so izmerili −4,0 °C. V Ljubljani je bilo najhladneje 8. junija, ko so namerili 9,0 °C, najbolj vroč e pa je bilo 4. avgusta, ogrelo se je na 38,1 °C. Absolutna najvišja temperatura v Ljubljani od sredine minulega stoletja je bila izmerjena temperatura v poletju 2013 (40,2 °C). Glede na neprestano širjenje mesta gre del tega izrazito narašč ajoč ega trenda temperature v mestu Ljubljana pripisati vse več ji urbanizaciji okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izlušč imo, kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Godnje Postojna Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Maribor 0 1 2 3 4 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Godnje Postojna Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Maribor Agencija Republike Slovenije za okolje 38 Slika 5. Povpreč na poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1981–2010 normals Preglednica 1. Absolutni maksimum, število vroč ih dni poleti 2017 Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in summer 2017 Postaja Absolutni maksimum Št. vroč ih dni Lesce 36,4 18 Kredarica 19,3 0 Ljubljana 38,1 42 Č rnomelj 39,8 49 Letališč e Portorož 37,3 47 Maribor 37,0 31 Lendava 37,6 37 Postojna 35,7 19 Koč evje 38,1 41 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura (ºC) KREDARICA 16 17 18 19 20 21 22 23 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura (ºC ) MURSKA SOBOTA 16 17 18 19 20 21 22 23 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura (ºC) NOVO MESTO 16 17 18 19 20 21 22 23 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura (ºC) LJUBLJANA 19 20 21 22 23 24 25 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura (ºC) PORTOROŽ 13 14 15 16 17 18 19 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura (ºC) RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje 39 JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 6. Povpreč ni potek minimalne, povpreč ne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela č rta) in potek minimalne, povpreč ne in maksimalne dnevne temperature poleti 2017 (tanka č rta) na Kredarici. Z modro barvo je označ ena minimalna dnevna temperatura, s č rno povpreč na dnevna in z rdeč o maksimalna dnevna temperatura Figure 6. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the summer 2017 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 7. Povpreč ni potek minimalne, povpreč ne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela č rta) in potek minimalne, povpreč ne in maksimalne dnevne temperature poleti 2017 (tanka č rta) v Ljubljani. Z modro barvo je označ ena minimalna dnevna temperatura, s č rno povpreč na dnevna in z rdeč o maksimalna dnevna tem- peratura Figure 7. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during sum- mer 2017 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) V Murski Soboti je bila povpreč na poletna temperatura 21,6 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejše je bilo poletje 2003 (23,0 °C), drugo najtoplejše je bilo poletje 2015 (21,7 °C), tretja najvišja povpreč na poletna temperatura je bila v letih 1992 in 2012 ter 2017 (21,6 °C). Naj- hladnejše poletje je bilo leta 1978, ko je bila povpreč na temperatura 16,8 °C. -5 0 5 10 15 20 temperatura (ºC)  KREDARICA 5 10 15 20 25 30 35 40 temperatura (ºC)  LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Slika 8. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 8. Number of days with maxi- mum air temperature above 25 and 30° C (yellow bar only) and the 1981–2010 normals Z neurji so poleti 2017 izstopali dnevi: 21., 23., 25. in 28. junij, 7. in 11. julij, 2., 6., 10., 11. in 28. avgust. Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2017 Figure 9. Precipitation amount, summer 2017 Slika 10. Višina padavin poleti 2017 v primerjavi s pov- preč jem obdobja 1981–2010 Figure 10. Precipitation amount in summer 2017 com- pared with 1981–2010 normals Padavine so presegle 600 mm le na skrajnem severozahodu Slovenije, v Logu pod Mangartom so namerili 674 mm, na Vojskem 651 mm in na Kredarici 609 mm. Proti jugu in jugovzhodu je količ ina padavin pojemala. Več ina Slovenije je poleti prejela od 200 do 500 mm dežja. Najmanj dežja je padlo v Beli krajini in na Obali, a tudi na nekaterih drugih manjših območ jih na jugu države padavine niso dosegle 200 mm. Na vseh merilnih postajah so namerili vsaj 100 mm dežja. Med kraji z najskromnejšimi padavinami izstopajo Strunjan s 101 mm, Seč a s 136 mm, Lisca s 148 mm in Letališč e Portorož s 120 mm dežja. Dolgoletno povpreč je padavin je bilo preseženo le na majhnem delu države, in sicer na severozahodu Slovenije, delu Goriških Brd in na Trnovski planoti. Najbolj so izstopale merilne postaje Kranjska Gora (122 %), Log pod Mangartom (124 %), Rateč e (133 %) in Vojsko (136 % dolgoletnega povpreč ja padavin). V primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 kot zelo sušne izstopajo južna, precejšnji del osrednje in vzhodne Slovenije, ponekod je padla le polovica obič ajne količ ine padavin. Na nekaj merilnih mestih ni padla niti polovica dolgoletnega povpreč ja padavin, mednje se uvršč ajo Strunjan (46 %), Nova vas in Babno Polje (obakrat 44 %), Sevnica (49 %), Novo mesto (47 %) in Lisca (39 % dolgoletnega povpreč ja). V prestolnici smo namerili 283 mm padavin, kar je 71 % dolgoletnega povpreč ja. Največ dežja je v Ljubljani padlo poleti leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 (228 mm). 0 20 40 60 80 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 41 Na Kredarici je poleti 2017 padlo 609 mm padavin, kar je 97 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj skromno s padavinami, odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici, je bilo poletje 2013 s 354 mm, drugo najbolj sušno poletje je bilo s 405 mm leta 1983. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm. Slika 11. Vsota dnevnih padavin od zač etka do konca poletja 2017 (modro) in dolgoletno povpreč je (č rno) Figure 11. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2017 (blue) and the average of the reference period (black) Slika 12. Poletno število dni s padavinami vsaj 1 mm in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 12. Number of days with precipitation at least 1 mm and the 1981–2010 normals 0 100 200 300 400 1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016 višina padavin (mm) aaaa MARIBOR 0 100 200 300 400 1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016 višina padavin (mm) aaaa MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016 višina padavin (mm) aaaa BILJE 0 100 200 300 1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016 višina padavin (mm) aaaa PORTOROŽ 0 100 200 300 400 500 1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016 višina padavin (mm) aaaa CELJE 0 100 200 300 400 500 1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016 višina padavin (mm) aaaa LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 60 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število dni KREDARICA 0 10 20 30 40 50 60 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 42 Marsikje v prvih dveh tretjinah julija ni bilo omembe vrednih padavin, predvsem izstopa Obala, kjer skoraj ni bilo padavin tudi ves julij. Porazdelitev padavin č ez poletje je razvidna s slike 11; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2017 v Ljubljani, Portorožu, Celju, Biljah, Mariboru in Murski Soboti ter dolgoletno povpreč je vsote dnevnih padavin. Slika 13. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation in summer from 1951 on and the 1981–2010 normals Poleg pogoste vroč ine je letošnje poletje povsod po Sloveniji zaznamovalo tudi neobič ajno veliko število sonč nih ur; v vseh treh poletnih mesecih je bilo sonč nega vremena bistveno več kot v dolgoletnem povpreč ju. V več jem delu Slovenije je letošnje drugo najbolj sonč no poletje, število ur s sonč nim vremenom je bilo od 10 do 25 odstotkov ali od 80 do 160 ur nad dolgoletnim povpreč jem. Le na merilni postaji Sv. Florjan je bil presežek le 8 %. V Novem mestu in na območ ju, ki se zač enja v Julijcih in sega proti jugu zahodno od Ljubljane nad Notranjsko, so dolgoletno povpreč je presegli za več kot petino. Med merilnimi postajami, ki so poroč ale o več kot 20 % presežku, so Kredarica (22 %), Na Stanu (21 %), Postojna (21 %), Novo mesto (22 %), Lavrovec (25 %) in Bohinjska Č ešnjica (24 %). Največ ji presežek, in sicer 26 %, je bil v Šmarati. 0 250 500 750 1000 1250 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 padavine (mm) KREDARICA 0 100 200 300 400 500 600 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 padavine (mm) LJUBLJANA 0 100 200 300 400 500 600 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 500 600 1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014 padavine (mm) PORTOROŽ 0 100 200 300 400 500 600 700 800 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 padavine (mm) RATEČ E 0 100 200 300 400 500 600 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 padavine (mm) NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje 43 Slika 14. Trajanje sonč nega obsevanja poleti 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 14. Bright sunshine duration in summer 2017 compared with 1981–2010 normals Slika 15. Sonč no obsevanje poleti 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 v % Figure 15. Bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals, summer 2017 in % Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 16. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1981–2010 normals 90% 100% 110% 120% 130% Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Ljubljana Novo mesto Celje Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lisca Šmarata Sv. Florjan Lavrovec 0 200 400 600 800 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 trajanje (ure) KREDARICA 0 200 400 600 800 1000 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 trajanje (ure) LJUBLJANA 0 200 400 600 800 1000 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 trajanje (ure) LJUBLJANA 0 200 400 600 800 1000 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 trajanje (ure) NOVO MESTO 0 200 400 600 800 1000 1200 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 trajanje (ure) PORTOROŽ 0 200 400 600 800 1000 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 trajanje (ure) RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje 44 Preglednica 2. Meteorološki podatki, poletje 2017 Table 2. Meteorological data, summer 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 20,0 2,0 26,9 13,7 36,4 4,9 0 64 843 116 4,1 8 26 410 102 28 15 0 0 0 Kredarica 2513 8,4 2,4 11,5 5,5 19,3 −4,0 5 0 670 122 5,5 21 9 609 97 38 33 34 14 120 755,6 8,4 Rateč e–Planica 864 17,5 1,5 25,1 10,9 32,5 792 116 578 133 Bilje 55 23,2 1,8 30,5 18,3 39,0 984 120 301 92 Letališč e Portorož 2 23,9 2,0 30,2 17,4 37,3 11,2 0 91 1036 114 2,9 2 39 120 53 9 16 0 0 0 1014,4 17,9 Godnje 320 22,6 2,7 30,1 16.1 38,6 957 115 190 59 Postojna 533 20,1 2,1 27,4 12,5 35,7 6,5 0 71 903 121 3,6 4 31 289 85 18 20 4 0 0 Koč evje 467 19,8 2,2 28,9 12,9 38,1 5,7 0 76 4,0 8 24 224 59 17 14 8 0 0 Ljubljana 299 22,7 2,4 29,1 16,5 38,1 9,0 0 79 930 117 4,3 6 15 283 71 18 21 5 0 0 981,4 17,2 Bizeljsko 175 22,1 2,2 29,6 15,2 36,7 7,9 0 83 3,1 3 40 240 78 21 22 12 0 0 Novo mesto 220 22,3 2,5 29,5 15,3 910 122 168 92 Č rnomelj 157 23,1 2,8 30,3 14,6 39,8 7,0 0 83 3,5 8 34 206 61 21 17 1 0 0 Celje 242 20,9 1,8 29,0 14,0 37,5 319 84 Letališč e Maribor 264 21,7 2,2 28,4 14,7 36,3 5,6 0 71 892 120 5,1 11 12 306 95 26 28 3 0 0 Slovenj Gradec 444 20,0 2,1 817 115 285 65 Murska Sobota 187 21,6 1,9 37,5 864 111 287 92 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) SO − število oblač nih dni SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ − število jasnih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RP − višina padavin v % od povpreč ja PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C Agencija Republike Slovenije za okolje 45 Ljubljana Bilje Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Slika 17. Vetrovne rože, poletje 2017 Figure 17. Wind roses, summer 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 46 V Ljubljani je sonce poleti 2017 sijalo 930 ur, kar je 17 % nad dolgoletnim povpreč jem. Največ sonč nega vremena je bilo poleti 2000, ko je sonce sijalo 933 ur, na drugo mesto se uvršč a poletje 2017, za njim pa poletja 2013 (923 ur sonč nega vremena) in poletje 2012 (898 ur). Najbolj sivo je bilo v prestolnici poletje 1954 s 583 urami sonč nega vremena. Sonč nega vremena je bilo na Kredarici 670 ur, kar je 122 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč no je bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sonč nega vremena. JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 18. Potek zrač nega tlaka poleti 2017 in dolgoletno povpreč je 1981–2010 Figure 18. Mean daily air pressure in summer 2017 and long-term average 1981–2010 Na sliki 26 je prikazan potek zrač nega tlaka v Ljubljani. Najvišja junijska vrednost je bila 19. junija, in sicer 987,2 mb. Junij je zaznamoval hiter in izrazit padec zrač nega tlaka 28. in 29. junija, dnevno povpreč je je bilo 29. junija 969,1 mb, kar je tudi najnižja vrednost celotnega poletja 2017. V juliju se je zrač ni tlak povzpel najvišje 16. dne, dosegel je 987,4 mb, to je bilo tudi najvišje dnevno povpreč je v poletju 2017. Najnižja julijska vrednost je bila dosežena 25. dne z 971,7 mb. Avgusta so prevladovali dnevi z nadpovpreč no visokim zrač nim tlakom, najvišji zrač ni tlak je bil dosežen 14. avgusta z 986,8 mb. Izrazito nizkih vrednosti avgusta ni bilo. SUMMARY The summer of 2017 was the second or third, and in some cases the fourth warmest ever. The majority of Slovenia was 2 to 2.5 °C warmer than in the long-term average. In some areas on the south of the country was the long-term average exceeded by more than 2.5 °C. Especially in the north-west of the country were also areas with a smaller deviation than elsewhere in Slovenia. The number of hot days noticeably exceeded the long-term average; in the lowland world mostly from 18 to 49 hot days were reported. Precipitation exceeded 600 mm only in the extreme northwest of Slovenia. Towards the south and south-east, the amount of rainfall has decreased. Most of Slovenia received from 200 to 500 mm of rain. The lowest rainfall was recorded in Bela krajina and on the Coast, but also in some other smaller areas in the south, the precipitation did not reach 200 mm. The long-term average of precipitation was exceeded only in a small part of the country, namely the north-west of Slovenia, part of the Goriška Brda and Trnovska planota. Compared with the average of the period 1981–2010, the southern, significant part of central, and eastern Slovenia stand out as a very dry one; in some places only half of the usual amount of rainfall has fallen. In most parts of Slovenia summer 2017 is the second sunniest summer, the number of hours with sunny weather ranged from 10 to 25 percent, or from 80 to 160 hours above the long-term average. 967 972 977 982 987 992 tlak (m b) LJUBLJANA