OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 17,1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 138 NOVI GROBOVI WALLACE PODPRL ZEDINJENE DRŽAVE Y VOJNI NA KOREJI SOUTH SALEM, N. Y., 15. julija—Bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace je danes izjavil, da podpira Zedinjene države v vojni na Koreji, S svojo izjavo seje Wallace" VALENTINE VIDMAR V petek zvečer je preminil v mestni bolnišnici Valentine Vidmar, star 66 let. Stanoval je na 1190 E. 60 St. Doma je bil iz Velike Lip je, fara Hinje, odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Koren, sina Joseph in vnukinji Josephine in Mary Jane ter brata Vincenta. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. JOHN POTOKAR Snoči je umrl v Geneva Community bolnišnici John Potokar iz Harpersville, O. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod August F. Svetek. Podrobnosti bomo poročali jutri.. MARGARET LUZAR V soboto zjutraj ob 1.55 uri je preminila v St. Alexis bolnišnici Margaret Luzar, rojena For-tun, stara 58 let, stanujoča na 27180 Fullerwood Dr., Euclid, O. Rojena je bila v Omahi, Nebraska. Tukaj zapušča žalujočega soproga Ernesta, ki je lastnik Bliss Rd. Coal & Supply Co., hčer Mrs. Bernice Marshfield, sina Ernie in enega vnuka, starše Matt in Anna, brata Micky in dve sestri Mrs. Mamie Brezovar in Mrs. Frances Kundrot. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., na Highland Park pokopališče. Zadušnica Jutri zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete v spomin pok. Marije Tomšič, kije umrla v Ba-ču, fara Knežak na Primorskem, Pokoj niča je mati Mrs. Mary Vrh. Sorodniki in prijatelji so Vabljeni, da se opravila udeleže. Pozdravi Mr. in Mrs. Anton Prime iz 19701 Nauman Ave., ki sta se podala na obisk v staro domovino, sta srečno dospela v Jugoslavijo dne 28. junija. Ustavila sta se v Trnovu pri Ilirski Bistrici, kjer sta ostala dva dni, nakar sta se podala v Cerknico, na dom Mrs. Prime. Pošiljata najlepše pozdrave vsem pri j a tel jem in znancem ter pevcem zbora "Jadran." Prestala operacijo V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Bartol, 16119 Waterloo Rd. Srečno je prestala operacijo in prijateljice jo sedaj lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja! Seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja podr. št. 106 Sansa v AJC na Recher Ave. Prosi se Franka Česen in nadzorni odbor, da pride. Dodatek V zahvali za pokojnim Anton Godina seje pomotoma izpustilo, da zapušča pokojni brata Vinko in več sorodnikov tukaj, v stari domovini pa brata Jožefa in dve sestri, Antonijo in Cecilijo ter več sorodnikov. razšel z državnim odborom Progresivne stranke, ki je v New Yorku objavil izjavo, v kateri je med ostalim rečeno, da bo "vsled zunanje intervencije in zunanjega denarja" vojna na Koreji bolj težka in krvava. Wallace je rekel, da ne skuša opravičiti pretekla dejanja bodisi Zedinjenih držav ali pa Sovjetske zveze, "toda ko se moja dežela nahaja v vojni in ko to vojno odobravajo ZdruAnih narodi, tedaj sem jaz na strani Zedinjenih držav in Združenih narodov." V obeh izjavah, Wallecovi in državnega odbora Progresivne stranke, je priporočeno, naj Združenih narodi potom močnih ukrepov končajo vojno na Koreji in sprejmejo predstavnike nove kitajske vlade v Peipirlgu v organizacijo Združenih narodov. Wallace je po objavi svoje izjave na konferenci s časnikarji rekel, da voditelji Progresivne stranke niso hoteli sprejeti njegovega stališča v zvezi z vojno na Koreji, namreč, da bi podprli Zedinjene države in Združene narode. Z druge strani pa on ni hotel obsoditi ukaza predsednika Trumana, da se Formozo zaščiti z ameriškimi mornariškimi fiilami. V svoji lastni izdavi Wallace sploh ni omenil Formoze. Po mnenju Wallace bi Združeni narodi morali rešiti položaj na Koreji na takšen način, da ne Zedinjene države in ne Sovjetska zveza ne bi izgubili na ugledu. "Prvi korak bi moral biti, da se predsednik Truman in Stalin sestaneta na diskusijah o resničnem Programu štirih točk, ki bi ga z denarjem vseh držav, določenim na podlagi ene tretjine njihovih stroškov za oborože-vanje, izvajala organizacija Združenih narodov. Naj bo Ko reja prvo področje, na katerem bi se izvajalo nov obnovitveni program Združenih narodov," je rekel Wallace. V New Yorku pa je medtem glavni tajnik Progresivne stranke C. B. Baldwin na vprašanje o učinkij. Wallaceove izjav% rekel, da ne ve, če bo Wallace izstopil iz stranke, da pa upa, da ne bo. Wallace bo izstopil iz Progresivne stranke SOUTH SALEM, N. Y., 16. julija. — Henrw Wallace je danes izjavil, da bo izstopil iz Progresivne stranke, če stranka ne bo podprla njegovega stali šča v zvezi z vojno na Koreji. Wallace, ki je objavil svojo lastno izjavo v zvezi z vojno, je rekel, da upa, da bodo član stranke soglašali z njegovim stališčem," ko jim bodo znana dejstva." Mnenja proti uporabi A-bomb LONDON, 16. julija—Evropsko javno mnenje je odločno proti ameriški uporabi atomske bombe na Koreji. Na osnovi ankete v glavnih rriestih evropskih držav je ugotovljeno, da bi evropska ljudstva prenehala podpirati organizacijo Združenih narodov, če bi se na Korejo vrglo atomsko bombo. Evropska ljudstva čutijo odvratnost napram atomski bombi, ki da bi v tako majhni držaVi kot je Koreja pobila pretežno le civilce. Drugi vzrok za nasprotovanje uporabi atomske bombe je, ker evropska ljudstva menijo, da bi njena uporaba sprožila tretjo svetovno vojno in da bi Evropa zopet bila glavno bojno polje. Litvinci podpirajo Tafta in Lauscheta Člani novoustanovljenega Ameriškega litvinskega politic nega kluba v Clevelandu so vče raj na svojem zborovanju pod prli republikanskega senatorja Roberta A. Tafta in demokrat skega guvernerja Ohia Franka J. Lauscheta, ki ponovno kandi dirata za svoja urada. WASHINGTON, 16. julija — Predsednik skupnega kongresnega odbora za atomsko energijo Brien McMahon je danes na radio programu "M e e t the Press," ki ga oddaja NEC izjavil, da Zedinjene države ne bi smele rabiti atomske bombe ne proti Severni Koreji in ne proti Sovjetski zvezi, čeprav je prepričan, da je Rusija "inspirirala (orejsko vojno." * NEW YORK, 16. julija—Organizacija National Council of Arts, Sciences and Professions je danes zaprosila predsednika Trumana, naj obljubi, da se ne 3o uporabilo atomske bombe za vojne namene. * PARIZ, 16. julija—Zupan Hi-rošime, japonskega mesta, na catero je padla prva ameriška atomska bomba, je danes iz j a vil, da se ljudstvo Hirošime odločno zoperstavl j a uporabi atomskih bomb proti kateremu coli mestu ali pa državi nq svetu. Roparski napad v SD na Holmes Ave. Kakor smo že poročali v petek, so istega dne okrog četrt do osme zjutraj dva moška izvršila drzen roparski napad v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po bolj natančnih poročilih sta moška prišla v Dom, kjer se je poleg oskrbnika Mr. Gerry Humarja nahajalo še pet gostov. Humarja so udarila po glavi, ostale pa prisilila, da so se vle-gli poleg njega. To je bilo 7.45 zjutraj. Ker managerja Mr. Joško Jer-kicha še ni bilo, sta ga roparja počakala do 7.40. Takoj, ko se je Mr. Jerkich pojavil, sta ga napadalca z revolverji prisilila, da jima je odprl blagajno, iz katere sta pobrala okrog $1,800 v gotovini in čekih, nato pa vse navzoče zaprla v stransko sobo. Zbežala sta v avtu Raya Christy iz Wickliffa. Oba roparja, ki sta bila zakrinkana, pa sta kmalu bila aretirana. Po opisu Mr. Jerkicha sta bila oba nižje postave. Policija se je na osnovi preiskave podala na lov za roparjema, katera je izstaknila v stanovanju na 808 Alhambra Rd., ko feta štela oropani denar. Aretirana sta bila 24 let stari James Braddock in 24 let star Joseph Berardinelli. Ko je policija vdrla v stanovanje, je Berardinelli segel pod posteljo, da bi pograbil evolver, toda neki policaj ga je brcnil in mu odvzel orožje. Kot piavi policija, je Braddock po aretaciji izjavil: "Tega nisem smel storiti." MADŽARSKA PRIZNALA PRESELJEVANJE BUDIMPEŠTA, 15. julija. — Glasilo madžarske Komunistične partije Szabad Nep je danes priznalo, da so madžarske ob lasti preselile "določeni del" prebivalcev ob mejah z Jugoslavijo v notranjost Madžarske. Toda časopis je zavrgel jugoslovanske obtožbe, da so bili preseljeni Jugoslovani. V članku Szbač Nep trdi, da so preseljeni ljudje "ne južni Slovani, ampak znani fašisti, nacisti, kulaki in bandi ti." Soglasno s člankom je med njimi bilo tudi Slovanov, toda obenem tudi vsaj toliko število Madžarov. Časopis zagotavlja, da so jugoslovanski delavc ostali na svoji zemlji in da jih nihče ne preganja. KITAJSKI KOMUNISTI ZAVZELI OTOK TAIPEI, Formoza, 15. julija — Kitajski nacionalisti so vče raj priznali, da so izgubili oto Pešan v prvi bitki po prevzemu obrambe Formoze s strani ame riške Sedme flotile. Nacionalisti so skušali preprečiti invazijo komunistov, toda v enodnevni bitki so doživeli poraz. Južno-korejska armada je ustavila komuniste, toda ameriške sile so se umaknile šest milj od reke Kum Jugoslavija bo mela resne ežave s prehrano BEOGRAD, 15. julija. — i'redsednik Planske komisije Boris Kidrič je danes izjavil, da produkcijski načrt za živež v prvi polovici tekočega leta ni uspel za 14.5 odstotkov določenih norm. Kidrič je kot vzrok navedel "zelo resne notranje pogoje." Veruje se, da je štirimesečna suša delno odgovorni za neuspeh pri produkciji živeža, če-irav Kidrič ki je član Politbi-roja jugoslovanske Komunistične partije, tega ni omenil. V svojem govoru, ki ga je oddala tiplgrajska radio postaje, je Kidrič opozoril, da bo Jugoslavija "v prihodnjem letu imela zelo resne ttežave, da ohrani življenski standard" sedanji ravni. Ameriški uradniki zavrgli obtožbe o oboroževanju Tita WASHINGTON, 15. julija. — Uradniki državnega o d d el k a vlade so danes zavrgli obtožbe Kominforme, da Zedinjene države pošiljajo Jugoslaviji večje količine vojaškega materiala in gradijo letališča za napad na Sovjetsko zvezo. Ameriški uradniki so obtožbe, ki so bile objavljene v zadnji izdaji glasila Kominforme, označili za "navadno propagando." Države Kominforme so zadnje čase zvišale pritisk na Jugoslavijo. Zedinjene države in Jugoslavija sta postali glavni tarči komunistične propagande. Državni oddelek pa medtem dvomi, da so napadi Kominforme v zvezi s vojnimi pripravami proti Jugoslaviji. Po informacijah, ki prihajajo v Washington, so poročila o vojaških manevrih ob mejah Jugoslavije pretirana in le posledica zvišane napetosti na Balkanu vsled vojne na Koreji. Iz Lake Successa prihajajo poročila o možni pompči, ki bi jo Varnostni svet nudil Jugoslaviji, če bi jo naps^dle sosedne države. Večina delegatov pane veruje, da se bodo sedanje napetosti v bližnji bodočnosti spremenile v novo vojno. Pomoč Jugoslaviji bi Varnostni svet vsekakor odobril, toda ni znano v kakšni obliki. Tudi sam državni tajnik Dean Acheson je že izjavil, da bi "nova agresija" ustvarila zelo resen položaj, kar mnogi opazovalci tolmačijo kot obljubo, da bi Zedinjene države pomagale jugoslovanski vladi maršala Tita, če bi prišlo do vojne. TOKIO, 17. julija—Južno-korejska armada je z mogočno artilerijsko in letalsko podporo ameriških sil "katastrofalno porazila" sile Severne Koreje ter jih ustavila na vzhodnem delu fronte, toda ameriške sile so se na za-padu morale umakniti 6 milj od reke Kum. V komunikeju iz glavnega stana gen. MacArthurja je rečeno, da so sile Severne Koreje doživele svoj nahujši poraz v teku vojne. Na zapadnem delu fronte pa so se soglasno s poročilom ameriške čete, ki so skušale zadržati severno-korejske sile, morale umaniti, ko so se sovražne čete v čezdalje večjem številu izkrcale na južni obali reke Kum. Po uradnem poročilu izgleda, da se komunistične čete nahajajo le še kakšnih devet milj cd Taejona, ki je zasilno glavno mesto juž-no-korejske vlade. Na vzhodnem delu fronte so komunisti doživeli dva občutna poraza. Ko so ameriška letala napadla njihove postojanke in koncentracije čet, so čete južne Koreje šle v protinapad, ki se je končal s "katastrofalnim porazom" za sile Severne Koreje. Poročevalec Associated Pressa William R. Moore, ki se nahaja z ameriškimi četami, poroča, da so se nekateri ameriški oddelki morali umakniti na nove položaje skozi ognjeno točo sovražnikove artilerije in lahkega orožja. Komunisti so se tudi infiltri-rali v zaledje ameriških sil in resno ogrozili njihovo oskrbovanje. Za enkrat še ni znano, kako daleč so sile Severne Koreje vdrle pri svoji viharni ofenzivi. Veruje se, da so ameriške čete uspele upostaviti novo obrambe-no črto tik pri mestu Taejonu. Moore v svojem poročilu pravi, da Taejon, ki ima 100,000 prebi valcev, "še ni padel." na BOLGAR UBIT NA MEJI JUGOSLAVIJE BEOGRAD, 14. julija. — Jugoslavija je danes naznanila, da je v obmejnem spopadu med jugoslovanskimi in bolgarskimi graničarji bil ubit neki bolgarski vojak. V zvezi z naraščajočim številom obmejnih incidentov pa je jugoslovanska vlada poslala Bolgariji protestno noto, s katero zahteva, da se premega s provokacijami. KATOLIČANI MOLIJO ZA VOJNE UJETNIKE BERLIN, 16. julija—V očitnih proti-sovjetskih demonstracijah so danes katoličani v Berlinu pod vodstvom kardinala Konrada von Preysinga molili, da bi "se kmalu vrnili naši bratje, ki so še vedno ujetniki." Čeprav Sovjetska zveza ni bila omenjena, so katoličani očivid-no mislili na nemške vojne ujetnike v Sovjetski zvezi. DVA POROČEVALCA POD CENZURO ARMADE TOKIO, 15. julija—Armadne oblasti so danes prepovedale dvema poročevalcema vrnitev na korejsko fronto. Poročevalca Associated Pressa Toma Lamberta so obvestili, da se ne more vrniti, ko se je v Tokiu pripravljal, da bi z letalom odpotoval na Korejo. Tiskovni načelnik glavnega štaba gen. MacArthurja, polkovnik M. P. Echols, je pozneje izjavil, da Lambertova poročila pomagajo sovražniku. Omenil je tudi primer iz nekega poročila, ko je neki vojak izjavil, da je "to prekleto nesmiselna vojna." Echols je pristavil, da ni sicer nobenih netočnosti v Lambertovih poročilih. Na podobni osnovi je bila prepovedana vrnitev na Korejo tudi poročevalcu United Pressa Peteru Kalischeru, za katerega se je poročalo, da so ga sile Severne Koreje zajele na fronti. NAGA PLESALKA PRIZNALA SVOJA LETA MILWAUKEE, Wis., 15. julija. — Policija je danes aretirala plesalko Sally Rand, ki jo daljšem obotavljanju priznala, da je stara 46 let. Plesalka je bila aretirana vsled "nemoralne predstave," ko je nastopila popolnoma naga v nekem "umetniškem plesu." ODZIV NA APEL ZN JE ZA ENKRAT SLAB LAKE SUCCESS, 16. julija Po poročilih iz prestolnic držav članic združenih narodov je razvidno, da apel glavnega tajnika Trygve Lia za vojaško pomoč Južni Koreji ni uspešen. Soglasno s poročili bo Švedska poslala "vojaško ambulan-co," kar je njen glavni prispevek za vojno. Zunanji minister Izraela pa je naznanil, da 2idje ne bodo poslali svoje čete na Korejo, ker jih rabijo doma. Norveška je obvestila organizacijo Združenih narodov, da ima omejeno vojaško silo in da vojakov ne bo poslala na Korejo. Ministrski predsednik Nove Zelandije je naznanil, da bo njegova vlada razmotrivala o zahtevi. Kanadska vlada razmotriva o zahtevi za čete, toda sklep bo storjen v sr6do. Obrambeni minister Egipta je v soboto naznanil, da egiptovske čete ne bodo poslane na Korejo. Sedaj se na Koreji borijo izključno le ameriški vojaki. Avstralska letala pa so edina, ki pomagajo ameriškim pri bombnih napadih na mesta in vojaške postojanke Severne Koreje. UREDIL ZA POGREB WICHITA, Kan., 16. julija— Neki 52 let star Kari G. Donovan je danes poklical pogrebni-ka, s katerim se je zmenil za svoj pogreb. Takoj po dogovoru je storil samomor. Ujeti ameriški vojaki so baje obsodili vojno TOKIO, 17. julija—Radio postaja Severne Koreje je ponovno izjavila, da severno-korejske vojaške sile ne trpinčijo ujete ameriške vojake. V naznanilu je rečeno, da "ljudska armada demokratične republike ravna z vojnimi ujetniki v soglasju s principi člove-koljublja in pravili mednarodnega zakona." Da podpre svoje trditve, je severno-korejska radio postaja oddala govor nekega ameriškega častnika Shermana. Ta "ameriški častnik Sherman" je govoril v angleščini. Rekel je, da so protiletalske baterije Severne Koreje sestrelile njegovo letalo nad mestom Pyongtaekom, toda rešil se je s padobranom. "Ameriški častnik" je izjavil, da ga ne trpinčijo, ampak da z njim ravnajo dobro. Komunistična radio postaja je objavila tudi izjavo kapitana Ambrose H. Nugenta, ki da je že obsodil ameriško vmešavanje v vojno na Koreji. To izjavo so baje podpisali tudi ostali ameriški vojni ujetniki. Kot jo je oddala radio postaja, se izjava glasi: "Nas je tu 114 ameriških ujetnikov v neobjavljeni vojni. Trinajst se jih nahaja v korejskih bolnišnicah, kjer se zdravijo, medtem ko so težji ranjenci umrli. Z nami se je ravnalo na najbolj človekoljuben način. Po svojem prihodu na Južno Korejo smo opazili, da se večina južnih Korejčanov želijo združiti s Severno Korejo in ustanoviti zedi-njeno in neodvisno državo. Jasno so pokazali, da želijo sami rešiti svoja notranja vprašanja . . ." Na koncu gornje izjave, ki je pa bila zabeležena le delno, se baje nahajajo podpisi 114 ameriških častnikov in vojakov, ki se nahajajo v ujetništvu. ANGLEŠKI POSLANCI NUDIJO MIROVNI NAČRT LONDON, 14. julija. — Skupina 23 angleških laboritskih poslancev je danes v parlamentu predložila načrt petih točk za upostavitev miru na svetu. Po-; slanci so pozvali angleško vlado, naj vpliva na Zedinjene države, da umaknejo svoje mornariške sile okrog otoka Formoze in pristanejo, da se v organizaciji Združenih narodov prizna novo kitajsko vlado v Pei-pingu. ROPAR PRIŠEL PO PREOSTANEK MINNEAPOLIS, Min., 17. julija. — Neki zakrinkani ropar je danes vdrl v trgovino Cecila Flegala in mu rekel: "Ko sem zadnjič bil tu, ste policijo obvestili, da sem vam vzel $50. Ker je bilo precej manj od te vsote, sem danes prišel po preostanek." STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Puljlished by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8e PUBLISHING CO. 1231 9T. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 _ Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays Po 22 letiK na obislcu v rojstni domovini SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)______________ For Six Months—(Za šest mesecev)__ For Three Months-—(Za tri mesece)______ -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 . 6.00 _ 3.50 Sintered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KAKO DEKAN ŠKERBEC PERE DOMOBRANSKE ZLOČINE Na naše z dokazi podprete obtožbe, da so slovenski domobranci bili nacistični kolaboratorji in da so se s prisego zvestobe Hitlerju borili ne samo proti Osvobodilni fronti jugoslovanskih ljudstev, pač pa tudi proti anglo-ameriškim zaveznikom, je dekan Matija Škerbec, ki se sedaj nahaja v begunstvu v Zedinjenih državah, odgovo ril s celo vrsto članov. Žalostno je to pranje zločinov slo venskih domobrancev! Toda obenem je tudi razumljivo, zakaj se prav Skerbec ukvarja s to nehvaležno nalogo. Dekan Škerbec vstraja, da je kolaboracija z nacistič nim in fašističnim okupatorjem bila upravičena. Naj bo to kolaboracija domobrancev ali pa enega dela višje slovenske duhovščine in bankrotiranih političnih voditeljev, ta kolaboracija je po tolmačenju Škerbeca bila upravičena po "mednarodnih zakonih" ker da mora ljudstvo po "mednarodnih konvencijah" izpolnjevati odredbe okupatorja. Nobenega dvoma ni, da se dekan Škerbec predstav Ija sedaj kot podpiratelj Draže Mihajloviča, kajti za enkrat je še vedno politično bolj modro, da se pobegli begunci predstavljalo za podpiratelje "zapadnim silam naklonjenega Mihajloviča," kot takšnih notoričnih vojnih zločincev, kot sta bila Rupnik ali pa ustaški poglavnik Pavelič, ki sta odprto stopila na stran nacističnega in fašističnega okupatorja. V svojih člankih dekan Škerbec ni predložil nobenih konkretnih dokazov, s katerimi bi podprl svoje trditve. Ni jih predložil, ker jih pač niti ne more. Celo v enem od svojih člankov trdi, da ne more navesti imena nekega domobranca, ki se sedaj nahaja v Zedinjenih državah in ki da je baje "reševal življenja ameriških letalcev." Pravi, da tega ne more storiti, da bi družina dotičnega domobranca ne trpela v starem kraju! Kakšen nesmisel! Mi smo že izjavili, da smo pripravljeni predložiti imena in naslove ameriških letalcev, katere so rešili partizani. Ni toliko važno ime posameznega partizana, ampak je važno inie rešenega ameriškega letalca. Pa pustimo te in podobne kontradikcije v člankih de kana Skerbeca, ki sicer trdi, da mora civilno prebivalstvo izpolnjevati odredbe okupatorja, obenem pa nam skuša dopovedati, da jih sam ni izpolnjeval, ker da je bil "proti okupatorju." Kar je važno je: izdajalska vloga slovenskega domobranstva in kolaboracija (ne "izvajanje odredb oku patorja," ampak svojevoljna, premišljena kolaboracija!) enega dela slovenskega klera je dokazana z dokumenti in pričanji neštetih slovenskih rodoljubov. V teku velike osvobodilne vojne v Sloveniji in na splošno v Jugoslaviji so mnogi zapadni zavezniški vodi telji, med ostalim Churchill in pok. ameriški predsednik Roosevelt, izrazili svoje občudovanje za junaštvo jugoslo vanskih ljudstev, ki so se takorekoč z golimi rokami uprla sovražniku in proti njemu vodila borbo do svoje končne osvpboditve. Njihov prispevek, prispevek jugoslo van skih borcev pod vodstvom Osvobodilne fronte, za zmago zaveznikov v vojni proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji je zgodovinsko dejstvo, ki ga nobeno domobransko pot-varjanje zgodovine ne more izbrisati! Proti-ljudski elementi v Sloveniji, kakor na splošno v Jugoslaviji, so se ustrašili ogromnega ljudskega odpornega gibanja, ker so upravičeno slutili, da bodo izgubili oblast. To oblast pa so si hoteli zasigurati na vsak način— tudi z odprto kolaboracijo z naci-fašjzmom. Da bi si to oblast zasigurali, so si podelili vloge—eden del te reakcije je ostal doma, se udinjal okupatorju in z njim sodeloval, drugi del pa je zbežal v London. Medtem ko so londonski ubežniki pošiljali jugoslovanskim ljudstvom sporočila, da še ni čas za vstajo, je drugi del "na terenu" delal vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi zaviral in onemogočil osvobodilno vojno proti okupatorju. Da je med njimi obstojalo popolno soglasje, je razvidno iz dejstva, da ubezni reakcionarji, oni, ki so se predstavljali, da so proti Hitlerju in na strani zapadnih zaveznikov, danes na vse pretege branijo izdajalsko vlogo domobrancev in onih "voditeljev" na terenu, ki so odprto ko-laborirali z nacističnim in fašističnem okupatorjem! Vse to se je, seveda, vršilo pod krinko borbe proti "komunizmu." To se pravi borbe, ki je bila v polnem so; glas ju s Hitlerjevo propagando, ki je vojno proti Sovjetski zvezi, naši vojni^zaveznici, predstavljal za "borbo proti komunizmu." 2e ko je usoda nacističnih in fašističnih hord bila zapečatena in s tem tudi usoda slovenskih kolaboratorjev Milan Medvešek 79 Razburkani valovi Atlantika so se polagoma umirili in potniki so drug za drugim prihajali na palubo in se greli na gor-kem soncu. Zavladalo je splošno razpoloženje. Z rojakom Divjakom sva si u s m i s 1 i 1 a igro "Rihtarja biti". Kaj hitro se je zbrala skupina moških in padalo je po zadnjicah, da je kar peklo. ("Rihtarja" smo na Dolenjskem navadno bili, ko smo čuli pri mrličih.) Najhuje sta pritiskala kapitan Kovačevič in svetnik Bučar, pa tudi jaz nisem nikogar božal, ampak pritisnil, da mi je kar roka zatekla. Naši igri, nabijanju po zadnji plati, sta se pridružila tudi neki Holandec in Francoz, ki sta potovala v Ameriko po nekih poslih. In treščila je po njima slovenska roka, nato hrvatska, nakar sta se moža kaj hitro izmuznila iz naše družbe in šla hladit zadnji plati, mi pa smo se krohotali in še nadalje Rihtarja bili. Naša ladja je ponosno plula po južnem Atlantiku in si z vso vitkostjo utirala pot v ogromni prostornini vode. V tem pasu Atlantika je bilo zelo gorko in smo vsi tako očrneli, kakor da bi se sončili kje na floridski obali. Videli smo tudi mnogo letečih rib. Dne 18. januarja smo zagle dali floridsko obalo. Ladja se je zasidrala v pristanišču v Miami ju okrog popoldne istega dne Ker je ladja razlagala tovor v Miami ju nekaj dni, potem pa se še ustavila v Philadelphiji, sva se z Mirkom odločila, da se izkrcava v Miamiju. Isto so storili tudi nekateri drugi potniki. Prijateljsko sva se poslovila od kapitana Kovačeviča in ostalih potnikov, šla skozi pregled inii gracijskih uradnikov in carinikov, nato pa stopila na ameriško zemljo. Kako drugačen je bil moj drugI prihod v Ameriko kot prvi! Ob pi-vem prihodu mi je tesnoba stiskala srce. Čutil sem se tujca, nisem znal Jezika ne poznal razmer in navad nove domovine. In ko sem se pripeljal na zanemarjeno postajo železniške družbe Erie v Clevelandu, katera se nahaja v tako zvani "flats" četrti, sem sam pri sebi vzkliknil; "Joj, taka je Amerika! Tu bom živel?!" Sedaj pa sem stopil na ameriška tla v enem najlepših mest v Zedinjenih državah. Na vseh straneh lepa, bela, čista poslopja, krasni hoteli, vitke palme, lepi drevoredi! Sicer pa fizična stran Ameriki, ki je po nekod lepa, drugod grda, ni bila v trenotku, ko sem drugič stopil na ameriško zemljo, v bistvu tako važna kot dejstvo, da znam jezik te dežele, da poznam njene navade, da vem natančno, kako se obnašati, kje kaj kupiti—da nisem tujec! In ne samo, da nisem tujec! Povsej širni Ameriki imam prijatelje (pa tudi sovražnike!) in znance! Celo tu, v Miamiju, kateri je oddaljen 1400 milj od mojega stalnega bivališča Chi-caga, imam prijatelje. Nekje v Miamiju živi navdušen jednotar Vozel, kateri bi mi z veseljem dal streho, če bi jo potreboval, na drugem koncu je Čeme, ki bi me napojil, če bi bil žejen; tam sta John in Tončka Simčič, ki bi me prisrčno sprejela, če bi se zglasil pri nju; Tončka bi morebiti tudi zapela! V severni Floridi je slovenska naselbina, ki nosi ime Samsula. Tudi tam imam prijatelje, če bi prišel, recimo k staremu Hafnerju, bi njegov bakreno zarjaveli obraz žarel od veselja, njegov podjetni sin Ernie me bi povabil na kosilo, z Erniejevo ženo bi pa zaplesala polko v lepem Slovenskem domu! Na vse to sem mislil, ko sem se izkrcal v Miamiju in sam pri sebi ugotavljal, da sem globlje ukoreninjen v tej deželi, v naši novi domovini, kot sem se tega kdaj poprej zavedal. Z Mirkom sva se v taksiju odpeljala v središče mesta in pričela takoj poizvedovati za najhitrejšo pot domov, saj sva bila oba nestrpna, da bi čimprej videla najini družini. On je skočil v urad letalske firme "United Airlines", jaz pa na avtobusno postajo "Greyhound". Vožnja z letalom stane približno $100, z avtobusom pa nekaj manj kot $30. Letalo je odletelo še tisti večer in pristalo v Chicagu pred polnočjo, avtobus pa vozi iz Floride v Chicago dva dni in dve noči. Oba je silno mikalo, da bi se odpeljala z letalom, kajti družin nisva videla že skoraj tri mesece. Mirko se je končno odločil za letalo, jaz pa sem se v zadnji sekundi premislil in se odločil za vožnjo z avtobusom. Mirku sem dejal, da si želim ogledati južne države, v resnici pa sem pričel racionalno računati. Sam pri sebi sem si mislil, če so žena in hčerki čakale name skoraj tri mesece, bodo počakale še dva dni, jaz pa bom prihranil $60, k tej vsoti pa dodal še nekaj dolarjev in kupil plašč za ženo. Z Mirkom sva se ločila prvič po treh mesecih. Za oba je bilo nekam nerodno, da sva šla vsak po svoji poti. Letalo je odletelo okrog šeste ure in sva še imela čas, da sva skupaj skoči- la v salun in spila vsak steklenico piva. Avtobus pa je odpeljal okrog osme ure. Ker sem imel čas, sem skušal poklicati po telefonu Tončko Simčičevo, toda nisem mogel hajti njene številke v telefonski knjigi. / Nato sem šel v restavracijo in naročji "ham and eggs kmalu nato pa se odpeljal proti Chicagu. V avtobusu sem premišljeval o moji "ukoreninje-nosti" v Ameriki, nato pa sem se spomnil moje matere in očeta v Žabji vasi, na moje pri j a telje in sorodnike v Jugoslaviji, na tiste lepe slovenske kraje, ki so tako tesno povezani z mojo mladostjo, in jasno sem videl, da niso moje korenine samo v Ameriki, ampak tudi v Žabji vasi, Sloveniji, v Jugoslaviji! Da, po vseh Zedinjenih državah in po vsej Jugoslaviji! Prav vse mi je bilo jasno, do pičice jasno! Jaz sem ameriški Slovenec; z eno nogo na tej strani Atlantskega oceana, kjer sem doživel več bridkih kot prijetnih ur večinoma garal kot more gara ti le trpežni mulec, z drugo no go pa na drugi strani Atlanti ka, kjer je tekla moja zibelka vzlic temu pa ni bila posejana poja pot v domovini z rožicami kajti če bi bila, se ne bi podal v tuji sv^t, da si ustvarim boljše življenje, kakor ste se podali vi vsi, ki čitate te vrstice. Ko sem te stvari ugotovil sem mirno zaspal. Nikdar ni sem bil vajen spati na vlaku ali avtobusu, toda po tej ugoto vitvi sem kar naprej spal, da so se moji sopotniki čudili, ka ko morem toliko spati. V Chicago sem dospel 21. ja nuarja, točno po treh mesecih po mojem odhodu. Ne bom opisoval, kakšno je bilo moje srečanje z mojo ženo, naj le omenim, da je hčerka Milena kar naprej vzklikala, da ne mo re verjeti, da sem v resnici do ma, zaeno pa tako jokala, da smo jo ostali s solzami v očeh tolažili, naj ne joče in da sem v resnici zopet doma. , (Konec prihodnjič) O NAŠI ST. CLAIRSKI "PALITIKI" F. Časen Kot po ostalih slovenskih naselbinah, tako smo tudi v Clevelandu razdeljeni v dva nasprotna tabora: naprednega in katoliškega, odnosno klerikalnega (ker se bavi s politiko, kar je proti verskim načelom). Pri tem nismo Slovenci nikakšna izjema, ker slične razmere vladajo tudi pri drugih svobodoljubnih na-lodnih skupinah. Toda, kar je treba pri tem poudarja,ti je to, da mi ne vodimo poštenega in gentlemanskega boja napram nasprotnikom, temveč ga skušamo ošmirati in pokazati v javnosti kot največjega nepridiprava. Te nečedne taktike se zadnje čase poslužujejo pri klerikalni Ameriški domovini napram-SANSu in direktorjem Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Napredno organizacijo Slovenski ameriški narodni svet imajo gospodje že dolgo v želodcu ,dasi jim ni storila ničesar ža-lega. Očividno je, da ga ne "laj-kajo," ker jim je napredni ele-,ment na prvi konvenciji zmešal in izdajalcev, niso proti-ljudski elementi izgubili svoje upe, da se bodo ohranili na oblasti. Pod konec vojne so špekulirali, da bodo Jugoslavijo (po vzoru na Grčijo) okupirali "zapadni zavezniki." Vsled tega so pošiljali v Lon don obupne telegrame, naj "druga garnitura" pri zaveznikih pospeši okupacijo Slovenije. Da se ti načrti, načrti proti-ljudskih elementov, ki so ostali v Sloveniji in onih, ki so zbežali v London, niso obnesli, je glavni vzrok, ker je Osvodilna fronta bila kos svoji nalogi, ker je že postala premočna. Sledil je splošen beg iz domovine. Kar so proti-ljudski slovenski voditelji sejali, to danes tudi žanjejo. (Dalje prihodnjič) štrene glede nadzorstva nad SANSom. Pri njih velja geslo; "Če ne moreš kontrolirati, pa skušaj razbiti." Od tedaj jim je SANS silno na poti, ker ovira klerikalno propagando. Fantje so poslužujejo vseh sredstev, da bi ga očrnili, toda zaman butajo ob* trdno skalo naših zavednih ljudi. Dasi ima SANS v bistvu še vedno iste smernice kot si jih je začrtal na prvi konvenciji, se vendar intrigantje okoli AD neprestano dušajo, da je "subver-zivna" (prevratna) organizacija, za katero se zanima FBI. V čem se je SANS pregrešil, ne ve nihče, niti justični oddelek. V dokaz temu je dejstvo, da glavni odbor ni bil še nikoli uradno obveščen o kakšni obtožbi, niti poklican na "karpet." Dični "modrijani" okoli "nabožnega" lista prav dobro vedo, da je to godljo skuhal znani agent Cvetič pri lovu na komuniste, ki so se pa kar čez razblinili v nič kot čarovnice na Kleku. Kaj sedaj? Generali pri AD so dali kapitanom in kaprolom navodilo, da kar naprej mahajo po SANSu v trdnem upanju, da bo kmalu vojna. In tedaj . . Bog se' vas usmili, SANSovski guncveti! Da imajo pobožni gospodje, ki so pozabili na Kristusov nauk: "Ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe," res take želje, naj služijo cvetke iz Ameriške domovine kot sledi: "Direktorčki SND so dali jes-perge subverzivni organizaciji. Menda ne vedo, da se za vse sub-verzivne organizacije FBI, ker so nevarne deželi. Ako bo prišlo to vojne, bodo subver-zivne org. v 24 urah na varnem, ker so v njih pač nevarni elementi. Tako je pametno in prav. SANS je proglašen kot subver-zivna organizacija. Justični oddelek že ve zakaj. In kdor daje streho taki organizaciji, bo morda zato še odgovoren, pa ne nam." Sličnih groženj in pobožnih želja kar mrgoli v trinadanski koloni AD, zlasti odkar je SANSov glavni stan premeščen v Cleveland. Gospodje so trdno pričakovali, da ga bo četrta konvencija razpustila, pa se je zgodilo baš obratno; številni dele-gatje so se soglasno izjavili ne samo za ohranitev SANSa, pač pa tudi za njegovo rkrepitev. Pri SANSn smo pošteni ljudje in lojalni Amerikanci, toda kot svobodni državljani si pridržujemo pravico do kritike; V prošli vojni so se naši sinovi hrabro borili proti Hitlerju, Mussoliniju In Hirohitiju. Na SANSov klic smo pokupili veliko število vojnih bondov. O kakšni prevratnosti ni bilo in ni še danes ne d%ha ne sluha. Naše knjige in zapisniki so vsakomur na razpolago. Na naše seje in konvencije ima dostop vsak pošten Slovenec. Čemu torej natolceva nje o nekakšni subverzivnosti in o "nevarnih" elementih? Zakaj rajši ne pometate pred svojim pragom, kjer imate dovolj smeti? . Glede "direktorčkov" SND pa tole; SANS je najel prazno sobo št. 3 v Slovenskem narodnem domu na čisto trgovski podlagi, na redni mesečni seji in v smislu sklepa celotnega direktorija za vsoto $20 mesečno. V tej sobi bo imel SANS svoj glavni uradi Baš isti direktorij ni nikdar odklonil dvorane vam, čeravno je imel po vod zato, kot na primer na "Spo minski akademiji." Trd'itev, da ste vi in vaši pri staši zbirali prispevke za "Na rodni hram," je precej drzna Seveda so bile tudi med vami častne izjeme, toda v splošnem je bil Slovenski narodni dom postavljen s prispevki naprednih društev in posameznikov. Za to ugotovitev so na razpolago me rodajne knjige. Mi se še dobro spominjamo časov, ko smo po hišah, pri društvih in na priredbah prodajali delnice, pa so nas vaši pristaši neštetokrat zavrnili češ; "Za socialistični dom ne da mo ničesar." In sedaj, ko je dom na trdnih nogah, bi pa radi pri njem igrali glavno vlogo. Bodite prepričani, da bo direktorij še nadalje reševal svoje zadeve brez vaših nasvetov in domove prostore oddajal po svoji najboljši previdnosti. pač pa tisto, kar prihaja iz inštrumentov. In po mnenju vseh tistih, ki jih pete srbijo, je to pristna starokrajska godba, katera nas prijetno spominja na mlada leta. Kdo ne pozna na primer Grabnarja s svojo živahno harmoniko? Dalje "šuštarja" Ogrina s tisto slavno trobento, ki jo je menda podedoval po an-gelju Gabrijelu. In končno Korošca s tistim velikim bobnom, ki daje od sebe zvoke podobne slonovemu renčanju v afriški džungli. Pravijo, da bo zraven tudi kitara, toda nisem sigurna. Iz tega lahko razvidite, da bfc uštno na našem pikniku. Samo-obsebi se razume, da bo tudi za jed in pijačo izborno preskrbljeno. Pridite torej in veselite se z nami vred. Na svidenje K Frances Julylia, tajnica. NEMŠKA MESTA PO VOJNI Nemška mesta so bila med vojno močno bombardirana in je prebivalstvo silno trpelo. Pred vojno je imela Nemčija 64 inest z več kot 100,000 prebivalci. Po vojni jih le še 53 presega omenjeno število. Povprečno nazadovanje znaša 15.8%. Berlin je imel pred vojno 4.3 milijona prebivalcev, sedaj jih ima le še 3.2 milijona. Hamburg, drugo največje mesto v Nemčiji, ima danes 1,400,000 nasproti 1,700,000 prebivalcev pred vojno. Število prebivalcev v Essenu je padlo od 665,000 na 521,000, Munche-na pa od 826,000 na 751,000. Najbolj sta trpeli mesti Wurz-burg in Hannau, kjer je sedaj 45% manj prebivalcev. Ker se pa z vzhoda še vedno nadaljuje pritok beguncev, je v nekaterih neporušenih mestih prebivalstvo naraslo (Lubeck, Flensburg, Schleswig in druga imajo na-rastka ,do 50% v primerjavi s predvojnim stanjem prebivalstva). Piknik "Progresivnih' Euclidu Vem, da bodo nekateri zopet godrnjali češ: "Sami pikniki, kamor se obrneš. Človek že ne ve, katerega bi se udeležil, da ne bo zamere." No, je že tako urejeno. Kaj hočemo! Moj nasvet je ta, da se udeležite vseh, pa bo volk sit in koza cela. Predvsem je moj namen, da vas povabim za v nedeljo 23. julija v lep in senčnat vrt Ame riško-jugoslovanskega centra na Recher Ave., Euclid, Ohio. Na ta dan bodo imele zopet vrle žene in dekleta od krožka Progresivnih Slovenk št. 3, svoj velik piknik združen z bazarjem ali sejmom. Saj se še spominjate lanskega sejma, ko so brhke prodajalke dajale krasna ročna dela s slovenskimi motivi in drugo robo skoro polovico zastonj. No, tega tudi letos ne bo manjkalo. Poleg tega bodo na dražbi krasne kvačkane blazine. Toda, kaj bi vam pripovedovala; najbolje bo, da pridete sami pogledat. Druga privlačna točka bo svojevrstna godba. Nekateri jim pravijo "škandal banda," drugi domača godba, a tretji pa pol zanima' tiča pol miši. Toda ime ni važno, JAPONSKO BLAGO NA TRŽIŠČIH MEHIKE Kakor poroča United Press, so začeli japonski izvozniki ostro gospodarsko ofenzivo, da bi osvojili del mehiškega tržišča. Japonsko blago je po kakovosti zelo podobno izdelkom drugih držav, cene pa so za 400% nižje od cen evropskega blaga, Japonci prodajajo porcelan izvrstne kakovosti, ki je mnogo cenejši od porcelana, ki so ga po tradiciji uvažali iz Anglije, Izdelki japonske precizne mehanike, instrumenti za medicino in znanost so mnogo cenejši kot angleški izdelki te vrste, pa tudi cenejši od nizozemskih in švedskih. Na tržišča Mehike in še nekaterih držav Osrednje Amerike prodira tudi japonsko tekstilno blago. BRITANIJA IN AMERIŠKI PATENTI Velika Britanija je prisiljena plačevati za penicilin farmacevtskim družbam v Zedinjenih državah polovico cene v dolarjih kot "patentno pravico," četudi je penicilin in način njegove izdelave britanski izum. Britansko zdravniško združenje, ki je to sporočilo, je sklenilo predlagati naj britanski zdravniki v prihodnje prenehajo z dosedanjo prakso nepatentiranja svojih medicinskih izumov. S to akcijo britanskih zdravnikov se je strinjal tudi izumitelj penicilina Alexander Fleming. Zvedelo se je, da je podobno tudi z drugimi britanskimi izumi. Ameriške tvrd-ke uporabljajo na primer britanske izume pri izdelovanju rlinskih turbin za raketna letala, doslej pa niso plačale še niti beliča kot odškodnino za njihovo uporabo. ŠTEVILO ČRNCEV V NEW YORKU Statistični podatki navajajo, da živi danes v New Yorku 750,-000 črncev. 17. julija 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Štiri in pol stoletja idrijskega rudnika Prevzeti od njegove skrivnostne narave so srednjeveški alkinisti imenovali živo srebro "Mater metallorum" in skrivnosti se oklepajo tudi velikega rudnika živega srebra v Idriji. Letnica začetka tega rudnika se ne da točno ugotoviti. Po Val-vazorju je bilo leta 1497, francoski prirodopisec Baltazar Hac-quet (1739—1815), ki je bil zdravnik v Idriji, je pisal celo o letu 1407, prva zanesljiva vest ^ rudniku pa je iz leta 1493, ko 36 bila v zapisniku čedadskega občinskega sveta vpisana prošnja nekega Formentinija za iz-kanja rude ob Idrijci. Splošno se sodi, da je živo srebro v Idriji po naključju na-domačin, ki je delal leseno posodo. Zvečer je postavil pod studenec nov škaf, zjutraj pa Sa je komaj dvignil, ker se je Vanj nateklo srebra. Svoje odkritje je zaupal znancu Kacija-nu Anderletu, odsluženemu vo-•jS'ku, in ta je zbral prve rudarje. Po letu 1494 sta bili v Idriji že dve rudarski združbi; če-^adska in Anderletova iz nemških avstrijskih krajev. Iz leta 1504 so listine o ru-'^arskem podjetju pri sv. Aha-(Gewerken der neuen Gab st. Achatzen). Oskrbnik te ^družbe je bil Valentin Kutler '2 Salzburga. Združbi pa je kttialu zmanjkalo denarja in 2(lelo se je, da bodo tudi rovi kmalu izčrpani. Ko je oskrbnik Sutler vsepovsod iskal posojila, bi dobil denarja vsaj za iz-plačilo/ rudarjev, so rudarji 22. Junija 1508 zasledili globoko v ^Rilji bogato žilo. Množica ru-darjev in prebivalcev se je po tem odkritju zbrala pred oskrb-nikovo hišo, a Kutlerjeva žena, je bila sama doma in ljudi ni razumela, je menila, da je to ^Por zaradi dolžne mezde. Sko-okno je zmetala množici ves Gvoj nakit, zlato in srebrnino, ^®r prosila, naj ljudje potrpijo *^9 moževe vrnitve. Naposled so s preplašeno ženo le sporazumeli in od takrat je 22. ju-tradicionalni praznik idrijskih rudarjev. Pod habsburško oblast je pri-®la Idrija leta 1500, ko jo je z Vso Goriško vred podeloval ce-^^r Maximilijan I. po zadnjem Soriškem grofu. Cesar je dal ^kopati zase nove rove, konku-^®nco pa je "podprl" z novimi davki. Tako so delali kot njego-nasledniki tudi deželni vla-^&rji ter odkupovali od podjet-nikov njihove deleže, dokler ni , 1578 ves rudnik postal posestvo deželnega kneza. Idrijski rudnik pa je imel tu-druge gospodarje. Leta 1509 bili nekaj mesecev gospodar-Benečani. Turki, ki so leta 1559 pustošili okoli Postojne in Logatca, do rudnika sicer niso prišli, napravili pa so mu mnoge škode. Pod francosko oblastjo pa je bil rudnik trikrat — prvič je bilo to leta 1797, drugič 1. 1805, tretjič pa od 1. 1809 do 1813. Med francosko dobo so bili rudarji prvič podvrženi vojaškemu službovanju. Novačili so jih za avstrijske "brambovce" in tudi za francosko vojsko. Mrtvaška srajco je nosil idrijski rudar že od začetka rudnika. V rudniku je dostikrat gorelo. Ogenj so največkrat povzročili naravni procesi med suhim lesom, plini in velika vročina v globokih jamah. Večkrat je bila vzrok ognja tudi razsvetljava. Dolga leta so rabili lojeve sveče, svetilke na olje šele od 1. 1827, nekaj let pred prvo svetovno vojno pa so uvedli acetilenske svetilke. L. 1532 je zasulo 40 do 50 rudarjev in šele po dolgih letih so prišli od druge strani po novih rovih na tisto mesto ter pobrali kosti ponesrečenih rudarjev. Strašna nesreča je bil ogenj, ki je izbruhnil v rovu 2. novembra 1. 1846. V naslednjih dneh so z veliko težavo spravili iz rovov 18 mrtvih rudarjev. Ker se je ogenj razširjal, so morali spustiti v rove vodo, a do polja, kjer je ogenj nastal, so prišli šele konec aprila 1847. Takrat so našli tam ostanke še treh smrtnih žrtev. Vsem žrtvam so še tisto leto postavili za spomenik veliko piramido. Že od 1. 1578 so bili idrijski rudarji svet zase. Zanje sta veljala rudarski red in rudarsko sodstvo. Leta 1696 je bilo ukazano, da morajo hoditi rudarji na delo v jamo in tudi izven nje le v rudarski obleki, ki je imela hlače brez žepov. Zunaj jame so od sv. Jurija do sv. Mihaela delali od 5. zjutraj do 6. zvečer z odmori od 8. do 9. in od 1, do 2. ure, od sv. Mihaela do sv. Jurija pa od 7. zjutraj do 5. zvečer. Po rudarskem redu so brezposelne rudarje iz Idrije izseljevali. S t ale ž rudarjev so predpisovali od leta do leta. Rudarje so pošiljali tudi v druge rudnike, da bi se kaj naučili. Vsi rudarji so bili zapriseženi. Kna-povske prisege so ostale v veljavi do leta 1829. Brez dovoljenja rudniške uprave se rudarji niso smeli ženiti. Ženito-vanja se niso smela obhajati ob delavnikih, stroški pa niso smeli presegati 5 goldinarjev. Ze v 16 stoletju so imeli rudarji svojo oboroženo stražo ali milico, v burnem letu 1848 so morali tudi v narodno gardo, ki pa se je kmalu pridružila demonstrantom in, so jo zaradi tega razpustili. Meseca marca 1. 1848 so imeli dogodki v glavnih mestih močan vpliv tudi na Idrijo. Razširjeni so bili nemški letaki naslednje vsebine: "Idrij-čani, če ne boste kmalu pregnali iz Idrije rudarskega svetnika in tistih uradnikov, ki vam in kmetom gulijo kožo in vas hočejo napraviti za sužnje, bodo tudi vaše hiše v kratkem po-žgane." — Rudarji so takrat zahtevali zvišanje podpor in pokojnin bratovske skladnice, ki je bila ustanovljena že okoli 1. 1696, ter v najvažnejših točkah tudi zmagali. Pred podržavljenjem rudnika so dobivali rudarji svoje plačilo od stota pridobljenega srebra. Leta 1553 so dobivali za stot 14 goldinarjev, a to le od prvih devet stotov, deseti stot pa je šel za cesarski davek. Vse do 1. 1912 so dobivali del plačila v blagu, v žitu in drvah, bila pa je tudi erarična preskrba mesa, vina in tobaka. Čeprav je pri takih "preskrbah" precej odpadlo za dobavitelje, posredovalce in razne uradnike, je bilo rudarjem blago več vredno kakor denar, zato so se upirali, kadar so jim hoteli blagovne dajatve omejiti ali odpraviti. Rudarska uprava s svojim redom in vsa gosposka je skušala rudarje čim bolj kasarni-rati. Okrajna oblast je 1. 1846 z)ihtevala predloge primernih, ukrepov od dekana, rudniškega zdravnika in od sodnika. Dekan je predlagal uvedbo prisilne hranilnice za rudarje ter priporočal, naj se nekoliko zviša mezde rudarjem, ki bi se radi oženili. Zdravnik je predlagal, na;) bratovska skladnica, ki ima dovolj denarja, zgradi za samske rudarje veliko stanovanjsko hišo š 13 sobami za po 10 mož, uredi v njej kuhinjo in vso oskrbo, hišo pa naj zvečer ob 8. ali 9. uri zapirajo kakor prave kasarne. Sodnik je hranilnico in kasarno sicer pohvalil, menil pa je, da zakoni predlagane prisilnosti ne dovoljujejo. Po daljšem času so bih predlogi po- DELO DOBI izučen mizar; "finishing" karpenter. Stalno delo. Vprašajte pri ED KOVAČ 960 E. 185 St., KE 1-5030 MLAD~PAR^ ki se v kratkem poroči, želi dobiti v najem 3, 4 ali 5 sob. Oba imata stalna dela ter sta mirna in zanesljiva. Pokličite KE 1-0136 STAKICH FURNITURE CO. . Quality at a Price — Easy Terms iVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road LASTNIK PRODAJA dve zidani hiši na eni loti, 50x420. Garaža za 4 avte, veliko sadnega drevja. Za podrobnosti se poizve na 18700 SHAWNEE AVE. IV 1-3877 slani rudniškemu ravnateljstvu v izjavo, vsa zadeva pa je zaspala v letu 1848. Iz prve dobe n i zanesljivih podatkov ,o zaposlitvi rudarjev, leta 1665 jih je bilo 280, v letih 1747 do 1785 že po 450, po letu 1785 pa kakšnih 20 let tudi 900. Ob rastoči svetovni potrošnji živega srebra je idrijski rudnik po prvi svetovni vojni ob letni proizvodnji 500 do 600 ton začel dajati delo 1200 rudarjem. Novo razdobje v razvoju idrijskega rudnika se je začelo po priključitvi Slovenskega Pri-morja k Jugoslaviji. Proizvodnja rudnika se je ie povečala, zlasti odkar so lani prvič zakurili novo peč v topilnici. Danes predstavlja idrijski rudnik veliko bogastvo naše socialistične domovine. V živem srebru imamo važno industrijsko in strateško surovino, ki prinaša z izvozom v inozemstvo tudi dragocene devize za našo socialistično graditev. Stoletja razvoja rudnika so bila tudi stoletja težkega boja rudarskih generacij za najosnovnejše pravice, že navedeni podatki so dokaz, da so red-kokje na svetu rudarji živeli in delali v tako težkih razmerah. Idrijski rudarji pa so ostah zavedni in vzk-ajni, kar so posebno izpričali letos, ko so še pred proslavo 450-letnice rudnika izpolnili vso svojo polletno proizvodno nalogo. v "Enakopramosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma! Za ločno in zanesljivo postrežbo ako želite prodati ali kupiti hišo ali večje poslopje v vzhodnem delu mesta, se obrnite na nas. Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 EAST 185th ST., IV 1-1012 STAREJŠA ŽENSKA, katera želi dobiti dober dom, se .sprejme pri mirni slovenski družini. Poleg dobrega doma dobi tudi plačo. Samo lahko delo. Za podrobnosti pokličite med 4. in 5. uro popoldne KE 1-4367 Moški in ženske, ki morajo nositi OPORE (TRUSSES) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerila opore. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611 PRIPOROČILO! ..Cenjenim avtomobi listom se priporočamo za naklonjenost. Postrežemo točno in prijazno z najboljšim GULF gasolinom, oljem in drugimi avtnimi potrebščinami. Izvršimo razna popravila na avtih vseh izdelkov. Nickolas Juranko, lastnik CULF GAS STsMION Vogal E. 43 Sh & St. Clair Ave. EN 1-9181 Mirna in poštena dvojica želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami in kopalnico. Oba stalno zaposlena. Kdor ima za oddati, naj sporoči na ___HE 1-5311 WIDGOFS PHOTO STUDIO 485 East 152nd S!.. IV 1-6939 Se priporočamo za idelavo poročnih, družinskih in vseh drugih slik po zmernih cenah. ODPRTO OB NEDELJAH A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th ^t.—EN 1-4371 S. N. P. J. FARM PRIPRAVIMO FINE OBEDE ZA SKUPINE, PO NAROČILU. Pokličite v naprej. Tel.: Kirtland 6-3423 Jennie Gorjanc Društveni koledar JULIJA 23. julija, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ 23. julija, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih AJC, na Recher Ave. 30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ AVGUSTA 6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ 13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. avgusta, nedelja — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na farmi SNPJ SEPTEMBRA 2. septembra, sobota — Plesna veselica društva "Napredni Slovenci" št. 5 SDŽ v SND, . na St. Clair Ave. 3. septembra, nedelja — Piknik Farmskega odbora SNPJ. 3. septembra, nedelja—Piknik Kluba društev AJC na lastnih prostorih na Recher Ave. 17. septembra, nedelja—40-let-nica društva Brooklyn št, 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 17. septembra, nedelja — Proslava 25-letnice in razvitje nove zastave društva Danica št. 34 SDZ v SDD na Prince Ave. 24. septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, St. Clair Ave. OKTOBRA 1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 1. oktobra, nedelja — Vinska trgatev v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 1. oktobra, ne