PROF. UR. NACE ŠUMI OB SEDEMDESETLETNICI
Še danes, po več kot štiridesetih letih, ga vidim, kako na že malce odsluženem mopedu vsako jutro in oh vsakem vremenu z usnjeno kapo na glavi hm skozi Kranj proti Ljubljani. Ljubljana in njen Mestni muzej predstavljata prvo službeno mesto našega jubilanta, kjer je bil po diplomi na umetnost nozgodovinskem oddelku Filozofske fakultete (1950) nastavljen kot konsetvator za Ljubljano. To je bil čas širokih posegov v spomeniško podobo Ljubljane. Nace Šumi se je že na začetku lotil reševanja spomeniške problematike lega našega tako pomembnega urbanističnega spomenika, S številnimi prispevki v strokovnih in dnevnih glasilih (npr. Ljubljana, spomenik zgodovinskega urbanizma in arhitekture. Kronika 1959) je utemeljeval njegov pomen in s konkretnimi predlogi nakazoval ustrezne rešitve. Dobro se še spominjam njegovega boja za ohranitev baročne Kozle rje ve hiše v nekdanji Šclenhurgerjevi ulici blizu ljubljanske glavne pošte. Pomanjkanje trdnih konservatorskih načel in ustrezne spomeuiškovarslvene metodologije v času razvejane urbanizacije in spreminjanja mestne podobe jc skušal Nace Šumi zapolniti s tehtnimi razmišljanji in pTedlogi v tisku (Spomeniško vprašanje v Ljubljani, VS, 1955, Aktualne naloge in perspektive spomeniškega varslva, NR, l%2 itd.) ter na različnih konservatorskih posvetovanjih (Ljubljana. Murska Sobota, Piran itd.). Ko je bil leta 1962 imenovan za docenta na ume most nozgodovinskem oddelku ljubljanske Univerze, se njegov odnos do umetnostne dediščine ni prav nič spremenil. Nasprolru), prek Ljuhljaile je njegov interes zaje J vso
Slovenijo. Postal jc pravi glasnik sodobnih spomeniikovarstvenih načel, ki
Fota H- K tT«
13
jih je prenašal tudi na svoje učence Ko se je na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta začela prenova mestnih naselij, je prof. i umi nastopil kol eden najvidnejših zagovornikov njihove po sodobnih spomeniških načelih urejene podobo, najprej Ljubljane (npr. Prenova Ljubljane, NR 197it) nato pa tudi drugih mest (Aktualni vidiki prenove naselbin na Slovenskem, Sinteza 1982). Ni pa ostal le pri urbanih naseljih, spomeniškovarstveno zanimanje je na posvetu o gradovih leta 1982 v Celju raztegnil tudi na grajsko arhitekturo (Mesto gradov in dvorcev v zgodovinski znanosti in naši družbeni zavesti, VS 1983) in vzporedno tudi na etnološke spomenike, ko je opozoril na tragično izginjanje in spreminjanje njihove arhitekturne podobe v krajini (VS 1984), Prav varovanje kulturne krajine kot celote z njenimi naselbinami, gradovi, dvorci, cerkvami in drugimi značilnostmi je imel za eno prvih nalog spomeniškega varstva (npr. Varstveni vidiki kulturne krajine, VS 1983) še posebej v povezavi z varstvom narave, kar je postalo predmet posveta o stičiščih varstva narave in kulturne dediščine leta 1982 v Mariboru (VS 1983). Tako je Nace Sumi obvladoval vsa področja spomeniškega varstva, poznal njihovo problematiko in jo poskušal reševati. Vprašanj v zvezi z njimi nikoli ni obravnaval površno, temveč vedno načelno i o globaino, pri čemer se ni opiral le na lastno stroki», temveč iskal stike tudi i, drugimi varstvenimi področji, še posebej z restavratorstvom, ki mu je v nasprotju z nekdanjimi gledanji pripisal kot temelj delovanja - ustvarjalnost. Temeljito poznavanje in dolgoletno proučevanje spomeniškega gradiva, njegova popu!ari zacija v obliki strokovnih vodstev, ptedstaviiev na T V. v obliki Številnih, tudi večjezičnih vodnikov po Ljubljani (1958; 1975, 19811) in Sloveniji (1990, 1992), iskanje vedno novih poti pri varovanju spnmeniškovarsivene dediščine in še posebej odločnost pri njeni obrambi, mu je leta 1990 naklonila Stele-tovo nagrado konservatorstvo. Na Sumijeva konservatorska prizadevanja in delo na Univerzi se tesno navezuje njegovo raziskovalno delo pri obdelavi u me l noslnozgodo vinskih spomenikov in njihovih obdobij. Leta 1954 izide njegova knjiga Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, v kateri je obdelal eno najpomembnejših razdobij v razvoju mesta in obenem zaoral ledino na nekaterih dotlej skoraj prezrtih dogajanjih v umetnostni zgodovini Slovenije. Še v čas Sumijevega zgodnjega konservalorskega obdobja sodijo tudi drugi prispevki o Ljubljani. Ti se po eni strani dotikajo spomeniškovarstvenib vprašan;, po drugi pa obravnavajo urbanistični razvoj mesta. Že leta 1959 je v Kroniki objavil prispevek Ljubljana, spomenik zgodovinskega urbanizma in arhitekture, naslednje leto je izšel Zgodovinsko-urbanist tč ni profil Ljubljane. Svoje izsledke je kasneje združil v publikaciji Ustroj ljubljanske mestne podobe, ki so ji kasneje sledile še druge. V zvezi z Ljubljano je potrebno [¡meniti tudi Šumijevo vseskozi živo zanimanje za sodobno oblikovanje urbanistične podobe mesta. (Ob novem predlogu generalnega načrta za Ljubljano. i953, Oblikovanje mestnega središča. 1968 iul.). Ob študiju Sittejevih in Fabianijevih regulacijskih načrtov Ljubljane je širšo strokovno javnost seznanjal z nekaterimi njihovimi idejami in morebitnimi možnostmi njihove apli-
14
kacije v sodobni organizaciji mesta. Široko seže tudi njegovo zanimanje za vprašanja naselbinske kulture na Slovenskem, ki vključuje vse možne oblike urbanističnega razvoja in ki Naeetu Šumiju ne pomeni samo sklopa oblikovnih prvin, temveč ima mnogo širše razsežnosti. Ta tema se je prek predavanj na Filozofski fakulteti in prek serije predstavitev naselbinskih organizmov na TV teT obravnave posameznih urbanskih celot sintetiziraia leta 1994 v obliki obsežne publikacije z naslovom Naselbinska kultura na Slovenskem, Bogato gradivo, ki ga knjiga vsebuje, pomeni idealno izhodišče tudi za delne raziskave naselbinskih sestavov na našiti Meh,
Osrednje mesto v Šumijevih znanstvenih prizadevanjih pa zavzema arhitektura, še posebej baročna, Njeno raziskovanje je postavil na nove metodološke osnove tn z izrednim občutkom za njene prostorske m plastične vrednote ustvaril dela trajne vrednosti. Po njegovi zaslugi smo danes poučeni tudi » celi vrsti ustvarjalcev, ki so jih njegove knjige odkrile ali na novo opredelile njihovo delo in mesto v slovenski umetnosti. Še kot konservator za Ljubl jano je izdal knjigo Gregor Maček, ljubljanski baročni arhitekt, ki predstavlja monografsko obdelavo ene najbolj ustvarjalnih osebnosti arhitekture IS. stoletja pri nas. Leta 1960 je zagovarjal doktorsko disertacijo Ljubljanska baročna arhitektura, ki jt leto pozneje izšla v knjigi. Ko je bil leta 1962 izvoljen za docenta, so si druga za drugo sledile obdelave posameznih arhitekturnih obdobij: 16. stoletje (1966) in 17. stoletje(1969). V nasprotju z baročno arhitekturo IS. stoletja, v kaiert je osrednjo vlogo namenil Ljubljani kot izhodišču, je v obeh naslednjih knjigah Še posebej opozoril na pomen ostalih slovenskih regij, ki sc bolj ali manj enakopravno vključujejo v umetnostni ka-Icjdoskop Slovenije, Tej usmeritvi je ostal zvest tudi kasneje z vrsto obdelav 1. i. »regionalnih« spomenikov. Pozornost, ki jo je namenil lem vprašanjem, je okronal posvet, ki ga jc v okviru Znanstvenega inštituta organiziral leta 19S2 z naslovom Regionalni vidiki slovenske umetnosti. Svoje izsledke s področja arhitekture je tudi kasneje objavljal v vrsti različnih znanstvenih edicij, v revijah in zbornikih. Leta 1969 je Šumi jeva baročna arhitektura doživela predstavitev v ugledni in reprezentančni knjižni zbirki AK.S SLOVE-NIAE, katere pobudnik in urednik je bil vrsto let, S prispevkom o arhitekturi je prof. Nace Sumi sodeloval na dveh velikih razstavah Narodne galerije v Ljubljani: Barok na Slovenskem (1961) in Umetnost 17. stoletja na Slovenskem (1968). V okviru prikazov novejše arhitekture na Slovenskem ne moremo mimo Šumijevih temeljnih prispevkov o treh velikih imenih; Fabianiju. Vurniku in Plečniku. Svoje vedenje o arhitekturi 20. stoletja je poleg orisa renesančne in baročne arhitekture na Slovenskem strnil v široko zasnovani knjižni izdaji Umetnost na tlu Jugoslavije (Beograd, 19&5), Sodobna prizadevanja v arhitekturi je Šumi orisal v monografskih prikazih del nekaterih znanih arhitektov: Marjana Mušiča, Svelozarja Križaja in Se posebej Marka Muiiči, Pri proučevanju arhitekture na Slovenskem se prof, Šumi ni zadovoljeval z navajanjem golih dejstev, iskal je vzore in silnico, ki so jo oblikovali, tla, i/ katerih je zrasla. Arhitekturo kot spomenik je vedno doživljal
15
osebni), kol doživljamo privlačno likovno delo Kar vidimo ga. kako stopa skozi prostore in jih z besedo oblikuje. Prav v razumevanju arhitekture, njene pojavnosti in oblik sodi Nace šumi med naše največje poznavalce.
V zvezi z raziskovanjem arhitekture so zoreli ludi Gumijevi teoretski pogledi na umetnost. Zanimanje za ta vprašanja je Nace Šumi bolj kot kdorkoli drug kaza! že v umetnostnozgodovinskem seminarju. Spominjam se hučnih debat, ki so z napetostjo napolnjevale nekdanji seminarski prostor v vrhnjem nadstropju Narodne in univerzitetne knjižnice. Čeprav se Nace Šumi s tezami Izidorja Cankarja, ki jih je razvil v Uvodu v umevanje likovne umetnosti 11926) in jih je France Štele v določeni meri prenašal tudi na področje slovenske umetnosti, v marsičem ni strinjal, je kljub temu prevzel kategorije stila obeh predhodnikov kot ključne in kot izhodišče pri proučevanju umetnostnega dogajanja. To je pri Sumiju vodilo do zaznavanja in apostrofiranja določenih pojavov, še preden so se ti pojavili v konkretnejši, čistejši obliki, Ob takem proučevanju notranje zgradbe arhitekture mu ni bilo težko ugotoviti silnic in stopenj arhitekturnega razvoja, četudi so bili viri zanj pomanjkljivi.
Delo na Univerzi, kjer je Nace Šumi deloval kot dolgoletni predstojnik katedre za slovensko in jugoslovansko umetnost, je zahtevalo vsestranski pregled gradiva in poznavanje njegove problematike. Njegov raziskovalni pogled je segel do zadnje slovenske regije in prek meja na staro slovensko ozemlje. Širok zorni kot. s katerim je gledal na umetnostno dogajanje na naših tleh, razgrinjajo tudi teme. ki jih je obravnaval: o problemu renesanse na Slovenskem (1961). o profilu umetnosti na Slovenskem (1965), o regionalnem in nacionalnem v likovni umetnosti, o likovni umetnosti protestantske dobe (1983), o koroški umetnosti v slovenskem okviru (1979) itd. V člankih in monografskih prikazih nekaterih vidnih osebnosti v novejši slovenski umetnosti (impresionisti, Petkovšek. Tratnik. Mihelič. Jakae. France Kralj. Zoran Mušič itd.) je poudarjal ustvarjalnost kot enega temeljev nacionalne kulturne zavesti.
Prizadevanja za razvoj umetnostnozgodoviiiske stroke spremljamo pri profesorju Sumiju že v času njegove konservatorske službe v Mestnem muzeju. Leta 1960 je na I. simpoziju slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v Radovljici nastopil z referatom Aktualne naloge in metode slovenske umetnostne zgodovine. V svoji knjigi Pogledi na slovensko umetnost (1975) je navedene teze še bolj jasno in obsežno formuliral in tako ustvaril izhodišča za nadaljnji razvoj stroke. Vsi poznamo Šumijeva prizadevanja za utrditev položaja slToke v okviru Univerze in Raziskovalne skupnosti Slovenije, pa tudi za njeno predstavitev v svetu: v Internacionalnem komiteju za umetnostno zgodovino in Lvropski komisiji za barok itd. S svojim širokim konceptom. s svojim globalnim, ne drobnjakarskim pogledom na umetnostno dogajanje in ob vedno prisotni težnji po sintezi je postal najbolj viden predstavnik povojnega razvoja umetnostnozgodovinske stroke pri nas.
S Gumijevimi prizadevanji za razmah stroke je tesno povezana funkcija dolgoletnega predsednika Umetnostnozgodovinskega društva in urednika
16
njenega glasila Zbornika za umetnostno zgodovino. To je bil čas številnih simpozijev, zborovanji predavanj, seminarjev, okroglih miz in razgovorov o najrazličnejših vprašanjih slovenske umetnostne zgodovine, čas številnih strokovnih ekskurzij, ki jih je organiziralo društvo. Raziskovalno delo je bilo razdeljeno po sekcijah, od katerih je s svojo aktivnostjo posebej izstopala baročna. Nace Šumi je bil neutruden organizator ne samo v slovenskem, temveč tudi v državnem jugoslovanskem okviru, še posebej v času, ko ga srečami) kot predsednika u me t n os t n «zgodovinski h društev Jugoslavije. Kol urednik ZLJZ je želel dati lemu društvenemu glasilu ugled, ki ga je imelo nekdaj. Razširil je obseg tematskih področij, ki se v zborniku doslej niso pojavljala, K sodelovanju je pritegnil vrsto novih sodelavcev, med njimi tudi mlade raziskovalce in jim omogočil objavljati dela, ki bi sicer prejkone obležala v tem ali onem predalu.
Kot predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino in kot profesor na Univerzi je imel do svojih učencev prijateljski odnos, vedno pripravljen za pomoč. Znal jih je spodbujati k delu, razmišljanju in proučevanju ludi tisiih umetnostnozgodovinskih področij, o katerih sam ni predaval, 'laki: je moderna umetnost prav v »Sumijevem času« prvikrat dobila enakopravno mesto pri izboru tem za diplomske naloge. Podobno je na profesorjevo spodbudo vedno bolj raslo število nalog, ki so se dotikale doslej malo proučenih mejnih področij med umetnostno zgodovino in drugimi humanističnimi vedami, kot so arheologija, zgodovina, etnologija, sociologija itd. Oh tej široki svobodi izbora tem. ki jih je Študent ocenil za sebi najbolj ustrezne m pomembne, m čudno, daje večina današnje generacije umetnostnih zgodovinarjev diplomirala prav pri profesorju Šumi ju. Tik" kol njegov učitelj France Štele je poznavanje spomenikov na terenu, njihovo opredeljevanje in vrednotenje štel za nepogrešljivi del študija, Študente je vodil na ekskurzije, jih učil opazovati in samostojno obravnavati spomeniško gradivo. Hil jim je prizadeven in dober vodnik luJi pozneje, ko jih je kot mentor spremlja! in spodbujal na njihovi poti k magisteriju ali doktoratu.
Kol dekan Filozofske fakultete je opravil pionirsko delo pri organizaciji raziskovalnega dela na fakulteti. Zavzemal seje za interdisciplinarni pristop k znanstvenemu delu, za skupen korak pri uveljavitvi humanistike kot celote. Q tej temi je Nace Šumi pisal že leta l%y v reviji Anthropos (Sodelovanje in vloga humanističnih ved) ali leta 1986 v Naših razgledih (Položaj in aktualne naloge humanistike itd.). Privrženost ideji povezovanja humanističnih ved zasledimo še posebej v njegovem sodelovanju na vsakoletnih seminarjih slu-venskega jezika, literature in kulture, v katerih se njegovi prispevki na zelo jasen način vključujejo v splošen kulturološki razvoj. Na teh osnovah je skupaj s predstavniki drugili humanističnih panog na Fiiozofski fakulteti ustanovil leta 1979 Znanstveni inštitut, katerega namen je raziskovanje celotne kulturne dejavnosti na Slovenskem. K sodelovanju je pritegnil številne sodelavce, tudi tiste, ki se i raziskovalnim delom ukvarjajo zunaj Univerze. Hu-manisltka je s tem dobila trden temelj m se s svojo odlično organiziranostjo
17
iii izjemnimi znanstvenimi dosežki enakopravno uvrstila med ostale raziskovalne panoge na Slovenskem.
Kol znanstvenik, univerzitetni učitelj, konservator 111 javni delavce je Nace Šumi kot široko kulturno razgledana osebnost znal razširili raziskovalni okvir proučevanja domače umetnosli, ugotovitve združiti v sintezo, dojeli zakonitosti njene zunanje in notranje podobe, njen današnji in zgodovinski pomen let jo povezati ? ostalim kulturnim razvojem Slovenije. Oh njegovi sedemdesetletnici mu čestitamo v želji, da bi nas še dolgo spremljal s svojo iskrivostjo in zavzetostjo za proučevanje in ohranjanje nam vsem skupnih vrednot.
Cene Avguštin
IS
Avstrijska Štajerska, 19X9, ekskurzija »Baročni dnevi«.	Foto; I, Premov
Jakopičevo lû/s'avisi":-( 1994,/.mag. M. Kamhičecii m tir. S. Hernikoin.
Foto: B. Reva
19
Vipavski Križ, 1994, ekskurzija - občni zbor SU/.D, 20
Folo: VI. Kiitubič
Dublin, IEkskurzija dru s i va, / dr. Milčkom in Miklavžem Komeljem.
f-"i)to: L.j, Menase
Cankarjev doni, 1994, otvoritveni nastop.
Foto: B. Rey a 21
BIBLIOGRAFIJA (OD 1981+ DO VKLJUČNO 19«)
I. SAMOSTOJNE PUBLIKACIJ L 1
France Slana. Akvareli. Ljubljani: Mladinska knjiga: Delavska enotnost, 1987, (predstavitve) 199 str. (iz.šlo tudi v angleškem in nemškem jeziku).
2
Valovanje v svetlobi Marko MnJič. arhitektura nove draveljske cerkve. Ljubljana: Župnijski urad Dravije: Znanstveni instituí Filozofske fakultete. 1988, 167 str.
3
Nove ¿ale Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, iy90,sir.
4
Slovenija : umetnostni vodnik. Ljubljana: Marketing 013 ZTP, ]990,209 str. (izšlo I udi v italijanščini, angleščini in nemščini, 199Í).
5
Negovan Nemec. Ljubljana; Znanstveni inštitut Filozofske fakultete: Kova Corlea: Goriški muzej; Bilje: Galerija Nemec, 1991, 244 str.
6
Slovenija : umetnostni vodnik. Ljubljana: Marketing 013 ZTP, 1992, dopolnjena izdaja, (izšlo tudi v italijanščini, angleščini, nemščini, madžarščini in francoščini).
7
Po poti baročnih spomenikov Slovenije. Ljubljana: Zavod Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1992, I Ifi str.
8
Utt Baroque in Central Europe. Fiances, Architecture and Art Venise: Marsilio Editori, 1992, 23 sir.
9
Naselbinska kultura na Slovenskem . ur bona naselja. Ljubljana: Viharnik: Z!Pi:. 1994,291 str
11)
Znak v prostoru : arhitektura nove avtobusne postaje i1 Novem mestu = A sign in the space : architecture of the new bus station in Novo Mesto. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 19^4. 95 str.
II. RAZPRAVE IN ŠTUDIJEV
STROKOVNIH PUBLIKACIJAH IN RAZ HTAVM H KATALOCIH
U
Ocena spvmeniikovarstvene dejavnosti Slovenije, v: Ocena kulturne dejavnosti na področju Slovenije v letu 1983, Ljubljana, 1984, str. 1-7, 206-214.
12
Varovanje stavbne dedičšine. v: l.ikovnt odsevi. Ill, 1984, str, 13-14.
13
France Kralj. Umetnikova družina v [fe-lavnia (JV26), v: Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti ui kulturi, Ljubljana: Filozofska Jaku I le ta, 1984.str.6fll i)05,
14
Smeri in spomeniki likovne umetnosti na Slovenskem i 16. stoletju, v: Zbornik pre-
23
davaiij. 20. .seminar slovenskega jezika, literature m kulture, Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za slovanske jezike in književnost. 1984. str. 65-68.
15
Teze o Plečnikovi arhitekturi, v: Sinteza
1984,	št. 65. str, 14-17.
16
Zaton etnoloških pričevanj v krajini, v: Varstvo spomenikov, 1984, št. 26, str, 29-32.
17
Ocena spomeniške dejavnosti za leto ¡984 e Sloveniji* v: Ocena kulturne dejavnosti na področju Slovenije v letu 1984, Ljubljana: KKS. 1985, str, 195-207,
18
Bar oknu arhitektom r Sloveniji, v: Barok, Beograd; »Jugoslavija«; Zagreb: Spek-tar; Mostar: Prva književna komuna,
1985,	(Umjetnosl na Uu Jugoslavije) sir. 34-41,
19
Renesansa umjetnosti u Sloveniji, v: Renesansa u Hrvatskoj i Sloveniji, Beograd: »Jugoslavija«: Zagrt-h: Speklar; Mostar: Prva književna komuna, 1985, (Umjet-nost na t tu Jugoslavije) sti. 43-1110,
20
Arhitektura XX veka a Sloveniji, v: Arhi tektura XX vijeka. Beograd: »Jugoslavija«: Zagreb: Spektar; Mostar: Prva književna komuna, 1985, (Umjetnost na lin Jugoslavije) str. 47-5h.
21
Renesansa v arhitekturi na Slovenskem. Zunanja forma in notranja struktura, v. 16, stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi Mednarodni simpozij. Ljubljana 27-29. 6. 1984. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 19N6, sir. 93.
22
Svetozar Križaj, arhitekt: razstava, Ajdovščina: Pilonova galerija, 1986, b.p./r.k./
23
počastitev nove dravetjske cerkve Marka Mttšiča, v: Nova eerkev v Dravljab: Mala galerija Ljubljana. 13. 11. 1986 - 4. 1. 1487. Ljubljana: Moderna galerija, 1486. str. t-3. fiJU
47
Likovna umetnost protestantske dobe na Slovenskem — Die Bildende Kunst des Proiesiatuizmus in Slowenien, v; Simpozij - Symposium. Slovenei v evropski reformaciji šestnajstega stoletja = Die Slowenen in der europäischen Reformation des sechzehnten Jahrhunderts, Ljablja-na, 6-8. 10. 1983. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 19S6, str, 255-259,
25
Spremna beseda, v: /.L1 Z, n.v.. XXII,
1986,	str. 9-10.
26
l.a miniatura in Slovenia, v: Miniatura in Ftiuli, Crocevla di crvieta, Pordenone,
1987,	str. 35-41.
27
In memoria m Stane Mika.i, v: ZU Z, n.v., XXH1, 1987, str. 21-22.
28
h i memoriam Ivan Komelj-Drago, v: ZUZ, n.v.. XXIII, 1987, str. 23-24.
29
h i memoriam Milan Železnih, v: ZUZ. n.v..XXIlL 1987, str. 25-26.
30
Izidor Cankar, oh stoletnici rojstva, v: ZUZ, n.v,, XXIII, 1987. str 9-11.
31
Janez Kobe. v: Smart 87, Ljubljana, 19K7, b.p. /r.k./.
32
Likovna umetnost na stičišču kultur, v; 23. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 19S7, str. 121-128.
33
Med tradicijo in novinami. v: Vida Sliv-niker Belantič, Ljubljana, 1987, sir. 9,
/r.k./
34
Negovan Nemec: Beneška galerija, S. Piel-ro a! Natisone, li. feb 28. feb. 1987, A Pietro al Natisone, 1987, sir. 12. /r.k.'1
35
Socialni vidiki slovenske arhitekture med obema vojnama, v: Socialni realizem v slovenskem jeziku, književnosti in kul-
24
[uri, Ljubljana, 19K7. sir. 613-616, (Obdobja 7)
36
Stolp v Lokvi pri Divači, v: Lokev skozi čas, Ljubljana, 19S7T sli. 80-83.
37
Ob Jakčevem domu. novi nenavadni umetniški zbirki, v; hi km dom v Novem mestu. Novo mesto: Dolenjski muzej, 19K8, su. 2.
38
Rikii Debenjak; katalog ob veliki pregledni razstavi 1934-1985. Nova Gorica: Goriški muzej, 19KX, 78 str, /avtor uvoda v r.kJ
39
Očetje in sinovi slovenske umetnostne znanosti, v; Zbornik prispevkov. Simpozij Slovenski jezik v znanosti 2. Ljubljana: Zli F, 1989. (Razprave Filozofske fakultete) str. 51-54.
40
Oddelek za umetnostno zgodovino, v: Zbornik (919-19R9, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989, str. 85-90.
41
Znanstveni inštitut Filozofske fakulteti:, v: Zbornik IV19-1989. Ljubljana, Filozofska fakulteta. 1989. str. 257-261
42
Vzorčni pomen Fabiamjevcga načrta za Ljubljano, v: Maks Fabiani: Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljana, Ljubljana: Arhitekturni muzej, 19149, str. 46-50.
43
¡'¡smo Maksa Fabijantja iz leta 1955, v: ZUZ, n.v„ XXVIII, 1991, str. 121-122.
44
Cerkvena arhitektura 17. stoletju na Slovenskem, v: Bogoslovni vestnik. Lil,
1992,	št. 1/2, str. 43-98.
45
Motivni svet ■ v; Stane liernik: T V scena Jožeta Spaeala, Ljubljana: LWO, 1993, str. 5-6.
46
Moje bregače, v: Tone Kuntner : Moje bregače, Ljubljana: Mladinska knjiga,
1993,	(Besedilo v mapi).
47
Ustvarjalnost in konservatorstvo : S posvetovanja Slovenskega konservatorskega društva - Piran 1989, v: Varstvo spomenikov, 1991, št. 33, str. 7-11.
48
Vida Slivniker Belantič, Ljubljana, (Sa-mozal.) 1993, 47 str. /r.k./.
49
France Slana : slike in akvareli, München: Landesbank Galerie, 1994. 4 str. /r.k./.
50
Ivan Vurnik, v; Ivan Vurnik: 1884-1971, Ljubljana: Organizacijski odbor projekta Vurnik, 1994, str. 59-63.
51
Uvodi v: Marjan Mušič : iisbe, Ljubljana (samozaf), Marko Mušič, 1994.15 str,
52
Nekateri problemi slovenske umetnosti 20, stoletja, v: Zbornik predavanj. 31. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 26. 6.-15. 7. 1995, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek Za slovanske jezike in književnosti, 1995, sir, 233-238.
53
Obnovljeni dvorce na Vogrskem . prispevek k bogatitvi sodobnega Življenja, v: Kras, II, 1995, št. 10, str. 16-17.
54
Oris zgodovine likovne umetnosti pri Slovencih do leta ¡900. v: Informativni kulturo loški zbornik / ur, Martina Orožen / Ljubljana : Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1995, str. 2J1-225.
55
Začetki delovanja sponiemškovarstveiie službe riii obali, v: Annales V. 1995, št. 6, str. 17-20.
56
Zgodovino in kultura slovenskih izseljencev, v: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete: Slovenska izseljenska matica, 1995, (Razprave Filozofske fakultete), str. 11-13.
25
III. ČLANKI V DRUGIM REVIJAH IN
ČASNIKIH
57
Vtoga zgodovinskih spomenikov v naii družbeni zavesti. - ISiiiLi: XXXVI, 1984, št. 6-7, str. 429-431,
58
Uveljavili i h m le le prihodnosti. Komunist, 19S4, St, 12. str. 19.
59
Temelji, zuletlje ii1 ozadje, - Naši razgledi, XXXIII, 1984. št, 5, str 144
60
Položaj in aktualne naloge humanistike. -Naši razgledi. XXXV, 19H6, SL 2, str. 41.
61
Izidor Cankar - umetnostni kritik. - Naši razgledi. XXXV, 1986, it- 7. sir. 199-200.
62
Barok v mejnih okoljih Evrope Naši razgledi, XXXVIII, 19S9. št. 21, sir. 626,
63
MeslO mrtvih Na si razg le d t, XXX V111. 1989, št. 5,str. 130-131,
64
Slovenska umetnostna zgodovina in moderna umetnost. - Naši razgledi, XXXVIII, 1989, št. 24, str. 100-10265
Himianistika (beseda na sira lesk i konferenci). - Naši razgledi. XLI, 1992, Št. 10, str. 286.
66
Ali "Urbano - nacionalno«?. - Razgledi, xun, 30. 9. 1994, Str 34.
67
Les XV!le et AVlile siecles slovines . /V-panouissement du baroque. - L'Oeil. 1995, št, 473, sir. 48-53-
6R
Službe nedorečene, stroka obglavljena. -Razgledi, 31, 3.1995, št. 7. str. 21.
69
Stroka se žal ni zganila. - Delo. XXVIJ. {3. 10. 1995) it. 29, str 7.
i V. OCENE IN POROČILA
70
Prvo poglavje slovenske arhitekture: ob razstavi romanske arhitekture na Slovenskem - NRazgl., XXXVII, 27,5.1988, št. 10, str. 320.
71
Slike in vzora Vide Slivmker-Beltinlič. -NRazgl .XXXVIII. 1989, Št. 21. str. 624,
72
Diurdjica Cviianovič. Sakralna arhitektu* ra baroknog razdobfja: knjiga l Gortčki i Gorsko-Dub ičh arhidiakonat. - ZUZ, n.v., XXVII, 1991, sir, 138-139,
73
Ench Hubala; Baltlutiar Neumnim <1687-1753}: lier Barockbaumeisier aus Eger. - ZUZ, n.v„ XXVII. iy91, str. 139
74
Zoran UuSič in slovensko slikarstvo', ob postavitvi stalni: zbirke v galeriji na gradu Dobrovo. - NRazgl,. XI-. 1991, Št, 17, sir. 488.
75
Anton Ramovš : Glinčan od Emone do danes. - ZUZ. n.v„ XXVIII, 1993, str. 175-176
76
Temeljno tlelo o Plečniku (P. Krečič : Jože Plečnik). - Naši razgledi, XLI, 1992, it. 18, str. 614.
* liihliografija do leta 1984 je objavljena v ZUZ, n.v.. XX, 1984,
2 b