ANTON POLENEC NEKAJ NOVOSTI MED PAJKI Doslej smo leto za letom po loskem ozemlju nastavljali pasti (kozarce z etilenglikolom oz. formolom) in se tako seznanjali predvsem z na tleh (terestricno) zivecimi pajki, njihovimi zdruzbami in njihovim zivljenjem. Obseznega dela tega nasega ozemija, Sorskega polja, pa smo se do sedaj dotaknili le na njegovem zahodnem obrobju, ko smo obravnavali pajke v gozdovih ob vznozju Kriznogorskega hribovja pri Straziscu pod Sentjostom (Polenec, 1972) in v okolici Crngroba (P o 1 e n e c , 1958). Da bi dobili vpogled med te osmeronozce se iz osrednjega dela Sorskega polja, so bile 12. 12. 1987 nastavljene pasti (10), v mesanem gozdu nekje med zaselkom Meja in 2,abnico. Toda ko sem ob koncu zime, ko je odlezel sneg (12. 4. 1988), prisel na pregled, je bilo vse uniceno... Mogoce bomo imeli vec srece kje bolj na varnem? - Da pa bi izpolnili vsaj delcek zastavljene naloge, smo izbrali lest doslej neznanih vrst pajkov, ujetih ob domaciji v Pustalu, pod Stenom v vznozju Polhograjskega hribovja, ne dalec od Sovodnja, kjer se Poljanska dolina zdruzuje z juznim obrobjem Sorskega polja. Preden pa se podamo na vrt ob Poljanscici, naj se za hip ustavimo pri pajku, ki se je 19. 5. 1975 ujel v past, nastavljeno na senozeti na Osovniku (857 m), vendar ga v zdruzbi (Polenec, 1975) nismo objavili, ker je bil nedorasel (v zdruzbah praviloma objavljamo le odrasle primerke). Pajek je bil majhen, komaj 2 mm, bledo rumenkast, toda tako pegast po telesu, zlasti po glavoprsju (si. 1), da smo ga prepoznali in ugotovili, da imamo pred seboj pajka pljuvaca (Scytodes thoracica, Latreille), enega najbolj svojskih evropskih pajkov, svojskih ne po postavi, temvec po nacinu lova, kako ujame plen: odrasel pljuvac (4-5 mm) je ponocnjak in kot macek se plazi in isce zrtev ne z ocmi, te so slabe, temvec s posebnimi za najrahlejse tresljaje obcutljivimi slusnimi laski. Ko tako zasluti, lahko recemo »zaslisi« zrtev, Slika 1. Pajek pljuvac (Scytodes thoracica), nedorasel, juv. 2 mm Slika 2. Pajek pljuvac je zvezal plen s svojim svojskim pljunkom (po Bristowe 1947, iz Wiehle, 1953, p. 37) 29 komarja, musico, kak centimeter pred njo nenadoma obstane, zadrgece po vsem telesu in zrtev obstane kot okamnela. Niti ganiti se ne more, s stevilnimi kot steklo prozornimi cikcakasto potekajocimi lepljivimi vezmi je privezana k tlom (si. 2). Ko je pajek zadrgetal, je brizgnil, izpljunil lepljivo tekocino iz celjusti (prvih pipalk, helicer). Ko tako lezi plen zvezan na zemlji, pajek pljuvac se hip, dva pocaka, potem pa pride k njemu, ga zastrupi in poje...« povzeto po W i e h 1 e j u. Tako smo na Osovniku prvic tudi na Slovenskem nasli pljuvaca na prostem. Od tedaj nam na loskem podrocju nikjer vec ni zasel v past, pac pa se nam je 16. 6. 1979 ujel samcek v soncnem gozdu s crnim gabrom pri Kubedu v Koprskem primorju. Sicer pa je ta posebnez zelo razsirjen. Iz Sredozemlja, kjer je doma, je nasel pot vse do Severne Evrope, toda severno od Alp se drzi le v zavetju cloveskih bivalisc. Sicer pa je druzina pljuvacev (Sicariidae) s svojimi skoro 200 vrstami razsirjena le v tropskih in subtropskih podrocjih. Slika 3. Kroglasti pajek (Theridium blackwalli), samica, nar. vel. 3 mm Sedaj pa se vrnimo k pajkom, ki smo jih ujeli v sadovnjaku pri domaciji pod Stenom. Prvic na loskem, slovenskem in jugoslovanskem obmocju je bil ujet 24. 5. 1965 blackwallov kroglasti pajek, samica Theridium blackwalli, Cambridge. Okoli 3 mm velikega pajka smo nasli na zeleniki, zimzelenem grmicu, puspanu (Buxtis sempervirens), ki raste na vrtu yerjetno ze odkar hisa stoji. Poleg paritvenega organa je za tega kroglastega pajka iz istoimenske druzine {Theridiidae), znacilna velika temnorjava lisa, ki kot nekak scit prekriva domala skoraj ves hrbtni del zadka (si. 3). Po podatkih ( W i e h 1 e, 1937) za Nemcijo, Francijo, Svico zivi na zelo omejenih bivaliscih, kjer se najraje zadrzuje v vrtovih ob hisah na raznih grmicih, celo v stanovanja zaide. Slika 4. Pajkec (Enidia cornuta), samica, nar. vel. 2,2 mm Slika 5. Pajkec (Enidia cornuta), ploditveni organ, epigyne (zelo povecano) 30 Slika 6. Pajek skakac (Marpissa muscosa), samica, nar. vel. 8 mm Slika 7. Pajek skakac (Sitticus pubescens), samica, nar. vel. 4 mm Na istem grmicu, na zeleniki, je bil istega dne 24. 5. 1956 ujet komaj 2,2 mm velik pajek iz druzine pajkcev (Micryphantidae) Enidia cornuta (Blackwall). Samica, ki smo jo nasli, ima rdecerjavkasto glavoprsje z znacilnimi progami in pigmentacijo, zadek pa je temnosiv s svetlejsimi programi (si. 4). Znacilen je paritveni organ (epigin - sl.5). Podobno kot omenjeni kroglasti pajek zivi tudi ta pajkec na grmovju pa tudi na drevju, na spodnjih vejah, le redko pa so ga nasli na zelnatih rastlinah. Vrt ob Poljanscici je do sedaj edino njegovo nahajalisce, znan je pa se iz Slavonije in Srema (Nikol i c et Polenec, 1981). Tudi naslednja dva pajka skakaca (Salticidae): Marpissa muscosa (CI e r c k , 1757) in Sitticus truncorum (L i n n e , 1758) sta prvic vpisana v seznam, v inventar loskih in slovenskih pajkov. Skakaci so otroci sonca, le redke bomo srecali v sencnatih gozdovih; na odprtih pasniskih podrocjih, svetlih jasah, se vecinoma zadrzujejo visje od tal na rastlinah, na grmovju, Tudi v naseljih jih srecujemo, kjer se kaj radi soncijo na stenah, plotovih. Lesena hisa s stenami in opa?i je ze sama po sebi topla in ni cuda, da se ti pajki tudi na njej kaj radi soncijo. Prvo omenjeni skakac iz rodu marpisa je bil ujet 3. maja 1965 na zahodni steni iz brun, in sicer 8 mm velika samica (si. 6). Po podatkih se ta pajek s svojim sivkastim rahlo temno progastim zadkom najraje drzi na starih borovcih z razpokanim lubjem. Toda stara hisna stena mu je morala biti tudi vsec. Naslednjega skakaca s stirimi svetlimi Slika 8. Zeleni kodrac (Dictyna viridissima) samica, nar. vel. 4 mm Slika 9. Zeleni kodrac pod pajcevinastim sotorckom (a), s pritrdilnimi nitmi (b) in s kodranimi lovilnimi nitmi (c) na listu divje vinske trte (iz Wiehle, 1953, p. 82.) 31 pegami na zadku in svetlo liso na glavoprsju (si. 7) smo ujeli 26. 5. 1987, ko se je soncil na skednjevih vratih; bila je 5 mm velika samica. Ta skakac, ki ga po novejsih podatkih (Harm, 1973) imenujemo S. pubescens, zivi na drevju, na deblih, najdemo pa ga tudi v naseljih na soncnih zidovih. In se, na vinski trti vsajeni za hiso, smo 16. 9. 1987 nasli 5 mm veliko samico zelenega kodraca (Dictyna viridissima Walckenaer = D. walckenari), ko je cepela »doma« pod pajcevinastim sotorckom, spredenim na dnu trtinega lista (si. 8, 9). Sicer pa pajek ni izbircen, samo da je list dovolj velik; posebno rad si sprede svoje bivalisce na listih divje vinske trte, kot vidimo na sliki, kjer so iz sotorcka zarkasto speljane pritrdilne nitke, preko katerih so v cikcaku polozene nakodrane lovilne nitke. Pajek se zelo rad drii doma, tu se levi, tu obeduje in tudi svatuje. Literatura Harm, M. (1973): Revision der Gattung Sitticus Simon. Senck. biol. 54, 369-403. Frankfurt. - Nikolic, F. & Polenec, A. (1981): Aranea. In: Catalogus faunae Jugoslaviae, III/4, 135 pp. Ljubljana. - Polenec, A. (1958): Pajki iz okolice Crngroba. Loski razgledi 5, 76-82. Skofja Loka. - Polenec, A. (1972): Pajki izpod Sentjosta. Loski razgledi 19, 375-381. Skofja Loka. - Polenec, A. (1975): Pajki z Osovnika 857 m. Loski razgledi 22, 154-162. Skofja Loka. - Wienie, H. (1937): Theridiidae 119-222. Tierwelt Deutschlands 33, Spinnentiere oder Arachnoidea VIII. Jena. - Wiehle, H. (1953): Sicariidae 3-39, Haplogynae. Tierwelt Deutschlands 42. Jena. - Wiehle, H. (1953): Dictynidae 76-84, Cribelatae. Tierwelt Deutschlands 42. Jena. - Wiehle, H. (1960): Micryphantidae-Zwergspinnen 290-303. Tierwelt Deutschlands 47. Jena. Zusammenfassung EINIGE NEUHEITEN UNTER DEN SPINNEN Umgebung von Skofja Loka Um die Spinnen und ihre Vereinigungen noch aus dem Zentralteil des Sorsko polje kennenzulernen, das sich im grofien Dreieck nordostlich von Skofja Loka zwischen dem Krizna gora - Bergland im Westen und den Polhograjski Dolomiti im Siiden erstreckt, haben wir voriges Jahr im ca. 5 km von der Stadt entfernten Mischwald Barberfallen (10) gestellt; leider wurden jedoch alle zerstort, vermutlich infolge der zu dichten Ubervolkerung der Umgebung. Um wenigstens einen kleinen Teil der gestellten Aufgabe zu erfullen, haben wir sechs, hauptsachlich in der Umgebung von Skofja Loka, im Obstgarten auf dem rechten Ufer des Flusses Poljanska Sora, in unmittelbarer Nahe des Siidrandes des Sorsko polje gefangene Spinnenarten gewahlt. Zunachst sei der Fund der Speispinne Scytodes thoracica erwahnt, die am 19. 5. 1975 im Freien, auf der grasbewachsenen Boschung des Berges Osovnik (857 m) in die Falle geriet. Sie war zwar nicht erwachsen (iuv.), nur 2 mm lang, jedoch so charakteristisch pigmentiert, namentlich auf dem Cx, daB wir sie erkennen konnten. Angefuhrt wird noch das eigenartige Vorgehen dieser Spinne beim Fangen ihrer Beute (nach H. Wiehle; 1953). Im Obstgarten beim Bauernhaus wurde erstmals, sogar in Jugoslawien, ein Weibchen der Spinne Theridium blackwalli gefangen; sie wurde auf einem immergriinen Buchsbaum entdeckt. Auf dem gleichen kleinen Busch fingen wir am selben Tag ein Weibchen der Spinne Enidia cornuta (Micryphantidae) mit charakteristischer Epigyne. Bisher war diese Art nur aus Slawonien (Vojvodina) und aus Srem (Serbien) bekannt (Nikolic & Polenec, 1981). Auf den sonnseitigen Holzwanden des Bauernhauses und der Scheune wurden zwei Springspinnen, Weibchen, und zwar Marpissa muscosa und Sitticus pubescens gefangen. Auf einem Blatt der wilden, am Hause wachsenden Weinrebe entdeckten wir ferner ein Weibchen der Krauselspinne Dictyna walckenaeri = D. viridissima. 32