UPRAVNA RAZDELITEV ŠKOFJELOŠKEGA OZEMLJA Gospostvo je škof razdelil na enote - urade - Amt - officium - županija - župa z župani in drugimi pomožnimi uslužbenci. Uradi so bili: Bavarski = Bitenjski, Gadmarski, Godeško-praški, Poljšiški (Poljščica pri Podnartu), Broj- ski (Brode), Javorski, Koroški, Poljanski, Hotaveljski, Žirovski, Hlevnovrški, Osli- ški, Stirpniški (Stirpnik), Strmiški (Strmica), Selški, Rudenski, Sorski (So- rica), Davški. S patrimonialnimi gospostvi, ki so se inducirala na freisinškem ozemlju, so bile določene težave, ki pa so bile vedno obvladljive: npr. Schrottenturn (Sv. Pe- terška graščina v Stražišču), Puštalsko gospostvo, Starološko gospostvo, Ajma- nov grad, Šefert, Štemarje itd. Določeno avtonomijo je imelo mesto Loka po vzoru evropskih srednjeveških mest. Posebnost so bili tudi fužinarski Železniki. Z jožefinskimi reformami je Loka postala municipalno mesto, podre jeno gospostvu, ker ni bilo ekonomskih možnosti za ustanovitev lastnega magi strata. Dokončno je propadla loška in železnikarska avtonomija leta 1848, (npr. z vključitvijo obeh krajev v redno zemljiško knjigo). Po podržavljenju frei- sinškega gospostva 1803 je država ohra nila delno staro ureditev na urade še kar nekaj časa, predvsem pri sodnih instan cah. Država je začela s svojimi upravnimi reformami na privatnih ozemljih, kot je freisinško loško gospostvo bilo, šele v času Marije Terezije. Takrat so iz starih župnij ustanovili t. i. konskripcijske ob čine - ki so se razvile v davčne občine in te v katastrske občine, ki so še danes v rabi. Višja enota na rangu gospostva je bila kanton. Prvotno je bilo loško gospostvo razdeljeno na tri kantone. Glavni je bil loški, del loškega ozemlja je spadal v radovljiški kanton (Selca), del pa pod tržiškega (Šmartno). Vendar so kanton - naborno gospostvo poenotili na ozemlje gospostva, razen Gosteč in Okroglega. Takšna razdelitev je ostala še po Francozih. Okrajna gosposka je za svoje ozemeljske dele - občine postav ljala rihtarje in podrihtarje in še vaške zastopnike. Stanje je ostalo do leta 1848. Po raznih vmesnih peripetijah so leta 1853 ustanovili mešane okrajne urade, združene s sodnimi okraji. Takšen okraj je bil razdeljen na občine. Po izkazu iz leta 1854 so bile na loškem ozemlju naslednje občine: Češnjica, Dolenja vas, Dorfarje, Godešič, Stare in Nove Poljane (Predmost), Oselica, Selca, Sorica, Stara Loka.Škofja Loka, Trata, Zali log, Zmi- nec, Železniki. Leta 1868 so dokončno ločili upravno in sodno oblast. Loško ozemlje je obdržalo le sodni okraj, poli tični okraj - glavarstvo so dobili v Kra nju za tri sodne okraje Kranj, Tržič in Škofja Loka. Izguba višje instance na rangu gospostva je bila občutna, saj sta prav v tem obdobju Loka in loško ozem lje napredovala s krajšimi koraki kot ostali del Gorenjske. Občine same so se v obdobju do leta 1941 še večkrat koma- sirale - združevale in razdruževale in pri tem kazale materialno in politično zrelost. Izguba oblasti na rangu gospostva - glavarstva je vse občine tega gravitacij skega območja, če se izrazim z novim izrazom za nekdanje freisinško gospo stvo, prizadela in so si neko skupno oblast skušali večkrat pridobiti. Ločani so se sicer imenovali mestna občina, mestna župnija, kar pa ni prineslo nobe nih pristojnosti več. Konec stoletja so celo odcepili občino - podobčino Zmi- * Avtorjevo predavanje v okviru Blaznikovega večera dne 21. maja 1992 v galeriji na Loškem gradu. 214 nec, ker so se bali, da bi po takratni volilni zakonodaji lahko postal župan kakšen »zarukan kmet« iz loških hribov. Prizadevanja za pridobitev višje obla sti so dala rezultate šele leta 1927 z ustanovitvijo Sreske izpostave v Škof j i Loki, z nepopolno zasedbo. Ta je bila 1932 dopolnjena in 1936 so slovesno ustanovili Sresko načelstvo v Škofji Lo ki. Medvojno obdobje bi izpustili. Okraj se je v Loki žal nadaljeval samo do leta 1948. MLO Škofja Loka in KLO so bih podrejeni Okraju v Kranju, ki je imel nekaj časa za to in še za nekatera ozem lja še nekakšno podvojitev v Okraju Kranj - okolica. Komasacija občin do 1961 je sestavila takšno občino, kot jo poznamo danes - v mejah loškega gospo stva. Prihod žirovskega konca leta 1970 je ozemlje še zaokrožil. Župna razdelitev Oglejska pristojnost je bila aktualna za to ozemlje od Karlove razdelitve okrog leta 800. Pod Goriško nadškofijo je ozemlje pripadlo 1751/52, pod ljub ljansko pa okrog leta 1788. Župna razde litev je morala biti na teh tleh že pred gospostvom, saj škofu nikoli ni uspelo pokritje gospostva z eno pražupnijo. Prafara Stara Loka - Loka ni vključe vala vasi severno od Bitenj in vzhodno od Pungerta. Iz prafare so se razvile župnije v Žireh, Poljanah in Selcih. Druge župnije so mlajše, tudi jožefinske. Vmesna stopnja med župnijo in škofijo je bila arhidiakonat. Ta je bil vedno Gorenjski. Za časa Jožefa II. so ustano vili dekanije. Te so bile še vmesna stop nja. Loško ozemlje so pokrivale dekanije Poljane, Žiri, Železniki in Šmartin pri Kranju. Stara Loka z vikariatom v me stu (Loka) je spadala tako pod Šmartin. Takšna razdelitev se je pokazala za ne rentabilno in 1822 so ustanovili dekanijo Stara Loka, po zadnji vojni Škofja Loka, v mejah nekdanjega gospostva. Sodstvo Sodstvo se je v gospostvu pokrivalo z upravnimi enotami. Tudi kadar je upravna enota izgubila ozemlje, je sodni okraj ostal, tudi danes pri sedežu Te meljnega sodišča v Kranju. Praktična uporaba tega prostora - lo škega - je pokazala, da ozemlje funkcio nira, kadar je zaključeno. Torej gospo stvo - okrajno glavarstvo - sreska izpo- stva, sresko načelstvo - okraj - dekanija - skupščina občine - gospostvo. Prehaja nje Žirovcev in Črnovršcev pa bomo na tem mestu zanemarili. Literatura Pavle Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, Muzejsko društvo Škofja Lo ka, 1973, passim. Jože Žontar, Občinski red za Kranjsko 1866, Zbornik ob devetdesetletnici arhi va, Ljubljana 1988. Jože Žontar, Priročniki in karte o or ganizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. Graz-Klagenfurt-Ljubljana-Go- rizia-Trieste 1988. France Štukl 215