679Arheološki vestnik 75, 2024, 679–722; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.21; CC BY-SA 4.0 Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem Bronze age sites in the upper Dravinja Valley, Savinja Valley and in the Kozjansko region Maja BRICELJ Izvleček V članku so predstavljena bronastodobna najdišča in tista na prehodu v starejšo železno dobo s prostora Zgornje Dravinjske in Savinjske doline ter Kozjanskega. V Zgornji Dravinjski dolini sta imeli v bronasti in starejši železni dobi dominantni vlogi naselbini Brinjeva gora in Ljubična nad Zbelovsko goro. Večji poudarek je namenjen Zgornji Dravinj- ski dolini in poznobronastodobni naselbini na Blatu pri Slovenskih Konjicah. To je bil kratkotrajen zaselek z manjšimi stavbami, s prevladujočim živinorejsko–poljedelskim gospodarstvom in z večjo ter od naselbine Blato odmaknjeno vodno jamo, ki jo interpretiramo kot kraj nepovratnega odlaganja predvsem keramičnih posod iz horizonta mlajše kulture žarnih grobišč. V jami so bili tudi večji prodniki, živalske kosti, drobci oglja in lesa, na dnu jame pa je ležalo potopljeno razmeroma dobro ohranjeno hrastovo deblo. Ključne besede: bronasta doba; Zgornja Dravinjska dolina; Blato pri Slovenskih Konjicah; Savinjska dolina; Kozjansko; naselbine; grobišča; depoji; keramični depo Abstract This article presents Bronze Age sites and those at the transition to the Early Iron Age from the area of Upper Dravinja Valley, Savinja Valley and the Kozjansko region. The settlements Brinjeva gora and Ljubična above Zbelovska gora played a dominant role in the Upper Dravinja Valley during the Bronze and Early Iron Ages. Greater emphasis is placed on the Upper Dravinja Valley and the Late Bronze Age settlement Blato near Slovenske Konjice. It was a short-lived settlement with smaller buildings, a dominant stockbreeding-agricultural economy and a larger water pit located away from the Blato settlement, which we interpret as a place of irreversible deposition mainly of ceramic vessels from the Late Urnfield culture horizon. Other finds include larger pebble stones, animal bones, dispersed fragments of charcoal, wood and at the bottom of the pit, a relatively well-preserved oak trunk was lying submerged. Keywords: Bronze Age; Upper Dravinja Valley; Blato near Slovenske Konjice; Savinja Valley; Kozjansko; settlements; cemeteries; hoards; pottery depot Štajerski deželni muzej Joanneum v Gradcu, ustanovljen leta 1811, je prvi sistematično zbiral arheološke najdbe z območja dežele Štajerske, ki je obsegala tudi današnjo slovensko Štajersko. Leta 1850 sta začeli delovati dve pomembni spomeniš- kovarstveni službi: v Gradcu Zgodovinsko društvo za Štajersko ter na Dunaju Cesarsko-kraljeva centralna komisija za raziskovanje in ohranjanje stavbnih spomenikov, leta 1873 preimenovana v Centralno komisijo za raziskovanje in ohranjanje 680 Maja BRICELJ umetnostnih in zgodovinskih spomenikov.1 Med številnimi raziskovalci, ki so zbirali najdbe in odkrivali nova arheološka najdišča, naj omenimo najvidnejše: Anton Albert von Muchar (1786–1849) je objavil obsežni deli o zgodovini rimske province Norik in zgodovini Vojvodine Štajerske, v kate- rih je ovrednotil na tisoče pisnih in materialnih virov.2 Graški klerik Richard Knabl (1789–1873) se je študiju rimskih antik na Štajerskem posvetil šele v zrelih letih, a je po Mucharjevi smrti postal njihov najpomembnejši raziskovalec. Mariborski stolni prošt Ignacij Orožen (1819–1900) je v svo- jem obširnem delu o zgodovini lavantinske škofije objavil množico podatkov o arheoloških najdbah. Friedrich Pichler (1834–1911) je zbral in objavil vse njemu znane novčne najdbe iz Štajerske, pozneje je svoje delo zaokrožil s karto štajerskih arheoloških najdišč.3 Pomembni so tudi prispevki graškega gimnazijskega profesorja in arheologa Franza Ferka (1844–1925), rojenega v Kranjanah pri Gomilici v Slovenskih goricah, ter Avguština Stegenška (1875–1920), profesorja cerkvene zgo- dovine in patristike v mariborskem bogoslovnem semenišču, ki je najbolj znan po svojih topografijah sakralnih spomenikov.4 Poznavanje prazgodovinskih najdišč na ob- ravnavanem prostoru je bilo v tem času daleč od sistematike, večinoma je šlo za beleženje naključ- nih najdb. Te so na dan prihajale ob kmetijskih delih, neredko ob načrtnih izravnavah grobnih gomil, ki so bile zaradi ekstenzivne obdelave v topografiji še dobro opazne. Prek lokalne inte- ligence – šolnikov, klerikov in višjih uradnikov, ki so se včasih lotili tudi izkopavanj – je del teh najdb našel pot v različne zbirke in graški Joanej. Zaradi razvoja mreže muzejev in konservatorjev z lokalnimi zaupniki so proti koncu 19. st. te poti postajale bolj gotove, najdbe pa so pritegnile pozornost strokovnjakov za prazgodovino. Sprva so bili to geologi, kot direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju Ferdinand von Hochstetter (1829–1884), prelomno pa je delo profesorja in konservatorja Moritza Hoernesa (1852–1917). Ustanovitelj katedre za starejšo prazgodovino na 1 O zgodovini Štajerskega deželnega muzeja gl. zbor- nik Pakesch, Muhitsch (ur.) 2011. Zgodovinsko društvo deluje še danes (gl. http://www.historischerverein-stmk. at). O zgodovini Centralne komisije gl. https://www.bda. gv.at/ueber-uns/geschichte-des-bundesdenkmalamtes.html. 2 Muchar, von 1844–1847. 3 Pichler 1865–1875; 1867; 1879; 1880. 4 Podatki po https://www.deutsche-biographie.de, s. v. in http://www.slovenska-biografija.si, s. v. dunajski univerzi je bil rojen v družini priznanih geologov, študiral pa je arheologijo in klasično filologijo.5 Prav po njunem posredovanju je celjsko Muzejsko društvo začelo izkopavanje gomilnih grobišč v okolici Šešč pri Preboldu in na Rifniku pri Šentjurju.6 Ob koncu 19. st. je s posameznimi zapisi o arheoloških najdbah Emanuela Riedla (1840–1917), Karla Dežmana (1821–1889) in Orožna v arheološko literaturo vstopila Zgornja Savinjska dolina. Ob izbruhu prve svetovne vojne so raziskave prazgodovine na obravnavanem pros- toru za poldrugo desetletje zastale, po letu 1928 pa je Srečko Brodar (1893–1987) začel sistematične raziskave paleolitskih najdišč, ob tem pa je odkrival tudi najdbe iz mlajših obdobij. V drugi polovici tridesetih let 20. st. je Jugoslovanski odbor Med- narodne akademske zveze začel v nemščini izdajati arheološko karto Jugoslavije. Nadaljnje izhajanje je preprečila okupacija Jugoslavije, kljub temu pa sta v soavtorstvu Balduina Sarie (1893–1974) in Josipa Klemenca (1898–1967) izšla za obravnavani prostor pomembna lista Ptuj7 in Rogatec.8 Po drugi svetovni vojni se je z odpiranjem službenih mest arheologov v pokrajinskih muze- jih vzpostavil boljši nadzor nad novimi odkritji, izvedene so bile številne sondažne in sistematične raziskave. Na prostoru zgornjega dela Dravinj- ske doline izstopa delo arheologa Stanka Pahiča (1924–2003) iz mariborskega muzeja.9 Leta 1953 je začel enajstletne raziskave na Brinjevi gori, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bil ves gornji del s posameznimi prekinitvami poseljen od zgodnje bronaste dobe do pozne antike.10 Arheologinja in dolgoletna ravnateljica Pokrajinskega muzeja Celje Vera Kolšek (1930–2007) in arheolog Lojze Bolta (1923–1998) sta v drugi polovici prejšnjega stoletja aktivno delovala na prostoru Savinjske 5 https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_H/Hochs- tetter_Ferdinand_1829_1884.xml; https://teara.govt.nz/ en/biographies/1h30/hochstetter-christian-gottlieb-fer- dinand-von; https://de.wikipedia.org/wiki/Moriz_Hoer- nes_(Prähistoriker); https://www.deutsche-biographie.de/ pnd117526010.html#ndbcontent. 6 Teržan 1990, 14, z op. 16. 7 Saria, Klemenc 1936. 8 Saria, Klemenc 1939. 9 Raziskal je ostanke neolitske stavbe v Zrečah (Pahič 1955), neolitske jame v Brezju pri Zrečah (Pahič 1956), Pav- lakovo jamo v Novi Dobravi pri Zrečah z najdbami bronaste in zgodnje železne dobe (Pahič 1965, 170) ter večobdobno Brinjevo goro (Pahič 1962–1963, op. 10). 10 Pahič 1962–1963; Črešnar, Koprivnik 2014; Črešnar et al. 2014; Črešnar, Teržan 2014, 695–697, sl. 32; Kramberger 2018; Teržan 2021; Koprivnik, Teržan 2021. 681Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem doline. Njune terenske raziskave od Mozirja do Rifnika, s poudarkom na antičnih spomenikih Šempetra in Celeje, so pustile velik strokovni pečat v času, ko je povojna generacija arheolo- gov sprva težko dosegla razumevanje lokalnih oblasti za svoje raziskovalno delo.11 Na Rifniku je bilo nekaj žganih grobov izkopanih že konec 19. st., prva izkopavanja halštatske naselbine je med letoma 1941 in 1943 vodil Walter Schmid, nadaljnje raziskave v obdobju 1957–1963 Lojze Bolta s sodelavci celjskega Pokrajinskega muzeja, pozneje Darja Pirkmajer.12 Pomembne rezultate je prineslo topografsko rekognosciranje arheologov Slavka Ciglenečkega, Janeza Dirjeca in Ivana Turka. Zaradi slabega poznavanja Kozjanskega je Inštitut za arheologijo SAZU v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel izvajati topografske preglede in manjša son- diranja, s čimer so potrdili marsikatero domnevo o poselitvi od prazgodovine do srednjega veka.13 Aktivno arheološko delovanje se je nadaljevalo tudi v osemdesetih letih dvajsetega stoletja na Konjiškem, ko je S. Ciglenečki s celjskimi arheologi raziskoval višinske utrdbe, med drugim Ljubično goro nad Zbelovim.14 S topografskimi pregledi Zgornje Dravinjske doline se je med letoma 2000 in 2003 ukvarjal Srečko Firšt, pod okriljem celjske območne enote ZVKDS so se postopoma izvajale tudi topografske raziskave Zgornje Savinjske doli- ne.15 S problematiko visokogorja se ukvarja Jana Horvat s sodelavci. V Kamniško-Savinjskih Alpah je kar nekaj lokacij iz srednje in pozne bronaste dobe, predvsem iz starejšega obdobja kulture žar- nih grobišč, in sicer največ na Veliki Planini. V območje naše raziskave sodi tudi Mozirska planina, od koder poznamo bronasto sulično ost, datirano v čas med 13. in 11. st. pr. n. št.16 V zadnjih desetletjih smo priča obsežnim infrastrukturnim projektom, zaradi katerih so ZVKDS in Center za preventivno arheologijo ter zunanji izvajalci arheološko pregledali velike površine, s tem pa smo pridobili nove podatke o poselitvi ali uporabi krajine od prazgodovine do srednjega veka. 11 Pahič 2000; Lazar 2009. 12 Bolta 1959, 258–278; Pirkmajer 1983. 13 Ciglenečki 2016a s tam navedeno literaturo. 14 Ciglenečki 1974, 245; Pirkmajer 1986, 252; Ciglenečki 2016b, 36–43. 15 Poročilo Draksler et al. 2010. 16 Horvat 2002a; 2002b; 2020, 17, tab. 2. ZGORNJA DRAVINJSKA DOLINA Dravinjska dolina je del Dravinjskih goric, za katere so značilni enotni vodni odtok, saj vse vode odvaja naprej Dravinja, in vinorodne gorice.17 Valovita subpanonska pokrajina med vplivnimi območji Maribora na severu, Ptuja na vzhodu in Celja na jugu ima hkrati značilnosti panonskega sveta in sredogorskega Pohorskega Podravja. Dravinja, ki izvira pod Roglo na Pohorju, je v zgornjem delu hudourniška in teče po globoki grapi, enako kot njeni številni pritoki. V srednjem in spodnjem delu se ji strmec zmanjša, struga se razširi in počasi meandrira po ozkem in ravnem dolinskem delu.18 Naselbina na Blatu pod Konjiško goro Ugodna lega na rečni terasi Dravinje pod Kon- jiško goro je bila večkrat poseljena, saj so bile na Blatu pri Slovenskih Konjicah (sl. 1: 8; 2) odkrite najdbe iz prazgodovinskega, rimskega in srednjeveškega obdobja, hranijo jih v Pokra- jinskem muzeju Celje.19 Prazgodovinsko poselitev izpričujejo predvsem odlomki pozno bronastodobne lončenine – kuhinjskega in shrambnega posodja, ki so v naselbinskih kontekstih običajni – ter sledi navpičnih nosilcev lesenih hiš oziroma stojk in kamni, ki so dajali oporo stojki (sl. 3). V vzhodni Sloveniji je v pozni bronasti dobi tak način gradnje zelo pogost.20 Na osnovi odkritih jam za stojke na Blatu je bila izdelana rekonstrukcija štirih manjših pravokotnih stavb s podobno usmeritvijo jugozahod–severovzhod in dela morebitne ograde okoli stavbe 1 (sl. 4). Po velikosti so si hiše precej podobne: v širino merijo od 3,5 do 5 m in v dol- žino od 5 do 7,5 m. Podatka o hodnih površinah oz. podu v hišah nimamo, saj so bile te površine uničene z oranjem. Popravil oz. dodatnih jam za stojke, ki bi lahko kazale na večfazno poselitev, ni bilo. Zato domnevamo, da je bila naselbina s 17 Melik 1957, 337. 18 Melik 1957, 363; Šifrer 1974, 105; Mlakar 2005, 18. 19 Naselbina Blato in bližnja jama sta bili raziskani zaradi gradnje plinovoda. Naselbina v dolžini 170 metrov in širini 12 metrov je bila zamejena v smeri vzhod–zahod, proti severu in jugu se je širila zunaj izkopnega polja. Ar- heološki izvajalec: podjetje Tica Sistem d.o.o., vodja: M. Ravnik, nadzor ZVKDS, OE Celje: D. Brišnik. Podrobno analizo gradiva je podpisana predstavila v svoji disertaciji (Bricelj 2018). 20 Črešnar 2007. 682 Maja BRICELJ 683Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem kmečkim gospodarstvom z živinorejo kot glavno panogo omejena na čas ene faze. Verjetno se zdi, da so bila pasišča na dolinskem dnu, ki je bilo brez dvoma precej bolj vodnato kot danes.21 Sicer maloštevilne živalske kosti kažejo predvsem na pašo goveda in vzrejo prašičev, prilagojenih na bolj gozdnato in vlažno okolje.22 21 Številna mokrišča so vidna še na karti Jožefinske vojaške izmere in na Franciscejskem katastru. 22 Poročilo Toškan 2009, 3. Jama SE 2012 Dvesto petdeset metrov severozahodno od na- selbine, na skrajnem robu rečne terase, je bila ob gradnji plinovoda odkrita večja jama (sl. 2; 4; 5) (SE 2012), vkopana v izmenjujoče se plasti prolu- vija (prodnate plasti iz brežine Konjiške gore) in aluvija (naplavinske plasti Dravinje).23 23 Bricelj, Ravnik 2012. Sl. 1: Karta bronastodobnih najdišč v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem. Fig. 1: Map of known Bronze Age sites in the Upper Dravinja and Savinja valleys and Kozjansko region. ZGORNJA DRAVINJSKA DOLINA 1. Brezje pri Oplotnici – domačija Sadek 2. Dobriška vas – Pungert 3. Malahorna – ob Gračnici 4. Oplotnica – Prihova 5. Bela pri Poljčanah – soteska potoka Bela 6. Spodnja Brežnica – arheološko območje V logu 7. Spodnja Brežnica – arheološko območje Brežnica 8. Blato pri Slovenskih Konjicah 9. Homec nad Žičami 10. Konjiška vas – Podmočle 11. Ljubična nad Zbelovsko goro 12. Ljubična – Laze v Zgornjem Ljubičnem 13. Ljubična – Rančka 14. Ljubična – Vrh nad Lazami 15. Loče – hrib Železnik 16. Loče – vas 17. Podob – gradišče Vrhek 18. Podob – na Lazah 19. Podob – na njivi 20. Slovenske Konjice 21. Zbelovska gora nad Zbelovim 22. Žičnica – Klokočovnik 23. Brinjeva gora 24. Brinjeva gora – Gračič 25. Zreče – Nova Dobrava, Župnikova hosta 26. Zreče – Pavlakova jama ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 27. Ljubno ob Savinji 28. Brezje pri Mozirju – višinska naselbina Štrucljevo gradišče 29. Jazbine pri Selah – sv. Radegunda 30. Šmihel nad Mozirjem – Mozirska planina 31. Čreta pri Kokarjah 32. Dobletina – arheološko območje Dobletina 33. Kokarje – arheološko najdišče Studenica 34. Nazarje – Gradišče, Marijin grad 35. Potok pri Kokarjah – arheološko območje Tlake 36. Šmartno ob Dreti – arheološko območje Tiber 37. Šmartno ob Dreti – arheološko območje Zgornje polje 38. Korita 39. Kugla pri Rečici ob Savinji – gomila Florjan 40. Praznikove njive pri Rečici ob Savinji 41. Šentjanž pri Rečici ob Savinji – arheološko najdišče Sv. Janez 42. Šentjanž pri Rečici ob Savinji – Gradišče nad Šentjanžem SPODNJA SAVINJSKA DOLINA 43. Orla vas – arheološko območje Juhartove njive 44. Šmatevž – prazgodovinska naselbina 45. Trnava – arheološko območje Ciglarca 46. Trnava – arheološko območje Ob cesti 47. Celje – Miklavški hrib 48. Celje – Savinja 49. Celje – Polule 50. Celje – Ložnica pri Celju 51. Tremerje – nad Savinjo 52. Strmec nad Dobrno – Sv. Jošt na Kozjaku 53. Vinska Gorica – Stražiškove njive 54. Vojnik – arheološko najdišče 55. Čeplje – Čepljansko polje 56. Ločica pri Vranskem 57. Gotovlje – bronastodobna naselbina Šiman 58. Levec – arheološko območje Za grabnom 59. Liboje – Guzejeva jama 60. Petrovče 61. Žalec KOZJANSKO 62. Bistrica ob Sotli 63. Bistrica ob Sotli – Kunšperk 64. Silovec nad Orešjem na Bizeljskem 65. Trebče – Gradišče Bukovica 66. Kozje 67. Osredek pri Podsredi – gradišče Veliki vrh 68. Slatina pri Lesičnem – hrib Miza 69. Zagorje pri Lesičnem – gradišče na hribu Gradišče 70. Rudnica – gradišče Rudna 71. Zgornji Gabernik – arheološko območje Kota 481 72. Kačji Dol – arheološko območje Drofenik 73. Cerovec pod Bočem 74. Čermožiše 75. Donačka Gora – arheološko najdišče Dvor 76. Rogatec 77. Primož pri Šentjurju – arheološko območje Pod cerkvijo 78. Rifnik 79. Rifnik – Osetovo posestvo, Koroščevo posestvo, Rataj- čevo posestvo 80. Rifnik – Črnolica 81. Uniše pri Ponikvi 82. Orehovec pri Zibiki 684 Maja BRICELJ Dno jame je zapolnjevala plast temno sive meljaste gline s posameznimi večjimi prodniki in lomljenci, z delci oglja, moluskov, kosti, lesa in z veliko poznobronastodobne lončenine (SE 2005). Na dnu jame, v SE 2005, je ležalo hrastovo deblo (sl. 6; 7), ohranjeno v dolžini 2,6 m. Plast SE 2005 je delno prekrivala temno sivkasto rjava meljasta glina z manj drobcev oglja, organskih ostankov in tudi manj keramike (SE 2015). Nad njima je bila debelejša plast sivkasto rjave meljaste gline s podobno sestavo in konsistenco ter visoko vseb- nostjo keramike (SE 2004). Ob stenah jame sta se nad tem nalagali in pozneje zdrsnili proti sredini jame temno sivkasto rjavi meljasti glini (SE 2016, SE 2022) z drobci oglja, vendar brez arheoloških najdb. Plasti ob robu (SE 2016, SE 2022) in v osrednjem delu jame (SE 2004) so bile prekrite s tanko plastjo temno sivorjavega ilovnatega melja s kosi prazgodovinske keramike (SE 2003). Nad tem se je v jami odložila debela in enotna plast melja (SE 2014) – to je najmlajša, a še prazgodovinska zapolnitev v jami (SE 2014). Jama torej vse do nivoja ornice in travne ruše (SE 2002, SE 2001) predstavlja zaprt prazgodovinski kontekst. Oblika in lega na robu rečne terase ter velika količina poznobronastodobne lončenine kažejo na antropogeni nastanek jame. Meljaste gline v spodnjem delu so posledica nekaj časa stoječe vode, ki jo je dovajala podtalnica, najmlajšo prazgodovinsko za- polnitev pa predstavlja poplavni sediment Dravinje. Geološka interpretacija, da se je Dravinja dvignila nad današnjo ježo in je med poplavo zasula jamo s poplavnim sedimentom, temelji na študiju širšega Sl. 2: Konjiška gora, v ospredju naselbina 1 – Blato in 2 – položaj jame (SE 2012). Pogled proti jugu. Fig. 2: Konjiška gora, in the foreground settlement 1 – Blato and 2 – micro-location of the pit (SE 2012). View to the south. Sl. 3: Blato pri Slovenskih Konjicah: primera jam za stojke. Fig. 3: Blato near Slovenske Konjice: postholes. 685Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem Sl. 5: Blato pri Slovenskih Konjicah: južni presek jame SE 2012. Fig. 5: Blato near Slovenske Konjice: southern section of the pit SE 2012. Sl. 6: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012: koncentracija lončenine v SE 2004, 2005 in del južnega preseka. Fig. 6: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012: pottery concentration in the layers SE 2004, 2005 and part of the southern section. Sl. 4: Blato pri Slovenskih Konjicah: 1 – izkopno polje z rekonstrukcijami tlorisov stavb prazgodovinske naselbine in 2 – položaj jame SE 2012. Fig. 4: Blato near Slovenske Konjice: 1 – the excavation aerea with reconstructions of the plans of the prehistoric settle- ment and 2 – the location of pit SE 2012. 686 Maja BRICELJ Sl. 7: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012: hrastovo deblo na dnu jame, SE 2005 (vzorca Beta-431718, Beta-431719; prim. sl. 9, 10, 11). Fig. 7: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012: the oak trunk in the pit base, layer SE 2005 (samples Beta-431718, Beta-431719; see Fig. 9, 10, 11). povodja v Zgornji Dravinjski dolini ter naravnih ožinah med Homcem in Vrhom nad Podobom (sl. 8: A) ter okoli Mlač in Zbelovega (sl. 8: B, C). Vsa voda se na jugovzhodnem delu doline steka skozi ozke predele, zato ob ekstremnih padavinah povzroči dvig gladine Dravinje in številnih pritokov ter vpliva na hitrost odvodnjavanja Konjiškega in Ložniškega polja.24 Tipološko-kronološka analiza lončenine iz jame SE 2012 Gostota lončenine je bila največja v osrednjem delu jame in odlomki iste posode so v večini primerov ležali skupaj.25 Nekaj rekonstruiranih posod je na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje. Na osnovi rekonstrukcije posod v jami predvidevamo, da je bilo v njej najmanj 126 različnih posod in dve piramidalni uteži.26 24 Poročilo Rižnar 2015, 1–3. V plasti SE 2014 ni dolomita niti drugih proluvialnih sedimentnih tekstur s pobočja, ampak le poplavni sediment Dravinje. 25 Od skupno 5192 odlomkov lončenine v jami je bilo 4859 prazgodovinskih, preostalih 333 najdb sodi v rimsko, poznosrednjeveško in novoveško obdobje. 26 Bricelj 2018, 79–80, tab. 1. Keramične najdbe pred- stavljamo v okviru tipoloških skupin; pri teh so navedene številke iz kataloga v disertaciji Bricelj 2018, v tej pa so na voljo kataloški opisi. Najštevilnejši so bili lonci (50), sledile so sklede (26) in manjši lonci (12), manj je bilo V jami SE 2012 so prevladovale shrambne po- sode, kot so različno veliki lonci, pogosto okrašeni z razčlenjenim rebrom in opremljeni z jezičastimi držaji. Na osnovi primerjalne analize lončenine so se pokazale številne podobnosti v tipih, okrasu in izdelavi posod s tistimi z bližnje Brinjeve gore.27 Kroglasti L1 (t. 1: 98) in ovalni lonci L2 (t. 1: 97) z izvihanim ustjem so časovno precej neobčutljivi, saj se pojavljajo na skoraj vseh naselbinskih najdiščih in grobiščih pozne bronaste in zgodnje železne dobe. Na primer kroglasti lonci iz Ormoža,28 Rogoze29 in Orehove vasi30 so datirani v stopnjo Ha A, primeri loncev iz I. horizonta s Poštele,31 Pobrežja32 in ptuj- skega Grajskega griča33 pa se pojavljajo še v celotnem razponu stopnje Ha B. V mlajšo kulturo žarnih grobišč oz. v časovne stopnje Ha A2 in Ha B1–2 sodijo lonci iz amfor (7) in skodelic (4), našli pa so še dve uteži ter po- samično vrč in pladenj. 27 Bricelj 2018, 125–126, sl. 61, 62. 28 Lamut 1988–1989, 237–239, t. 1: 12 (kroglast lonec); t. 15: 1 (ovalen lonec). 29 Črešnar 2010, 35, sl. 14, tip L4, t. 1: 2 (kroglast lonec); t. 10: 5; 11: 6,7 (ovalni lonci). 30 Grahek et al. 2015, 34, G103 (kroglast lonec), G251, G228 (ovalni lonci). 31 Teržan 1990, 31–32, sl. 1: 2,4, t. 22: 1. 32 Pahič 1972, t. 3: 8. 33 Dular 2013, 145–146, t. 29: 1,3,5,8 (kroglasti lonci); 12: 3; 30: 1 (ovalni lonci). 687Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem naselbine Špičak II v hrvaškem Zagorju,34 iz naselbine Stillfried35 in z najdišča Burgstallkogel.36 Vedrasto oblikovane lonce z bolj ali manj izvihanimi ustji L3a, L3b (t. 1: 19, 141) vežemo bolj na stopnjo Ha A (horizont Rogoza-Orehova vas),37 čeprav se posamezni pojavljajo tudi v mlajši stopnji kulture žarnih grobišč, na primer lonci z Grajskega griča na Ptuju.38 Enako velja za velike trebušaste shrambne lonce L5 (t. 1: 171), ki jih zasledimo v razponu Ha A–Ha B, a se vendarle zdi, da kažejo starejšo tradicijo stopnje Ha A.39 Na enem od takih loncev z Blata je na največjem obodu jezičast držaj s tremi navpičnimi luknjami, zalit s smolo (t. 1: 171). Navpične predrtine na držajih niso prav pogoste, 34 Pavišić 1993, 174, t. 1: 3, 4: 2. 35 Hellerschmid 2006, 168, t. 2/1, 36/4, 86/5, 98/7, 4/2, 101/4, 92/6 (kroglasti lonci), t. 72/6, 92/6, 98/7 (ovalni lonci). 36 Smolnik 1994, t. 64: 8 (kroglast lonec), t. 8: 11, 62: 2 (ovalni lonci). 37 Primer lonca iz Rogoze (Črešnar 2010, t. 10: 6) in Orehove vasi (Grahek et al. 2015, G286, G287). 38 Dular 2013, 32–33, sl. 8: L9, t. 5: 1; prim. Bricelj 2018, t. 22: 99. 39 Prim. gradivo z Brinjeve gore (Oman 1981, 145, t. 14: 1) in iz I. kulturnega horizonta iz Gornje Radgone (Šavel 1994, 90, pril. 48: 19). sploh ne tri. Po eno ali dve navpični predrtini poznamo na držajih loncev z Brinjeve gore,40 iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu41 in z Grajskega hriba v Gornji Radgoni.42 Velik bikoničen lonec s stožčastim vratom in močno izvihanim ustjem L4 (t. 1: 116) pa je bolj značilen za čas stopnje Ha B. Analogije so med najdbami iz Ruš43 in s Pobrežja,44 z ljubljanskega grobišča na dvorišču SAZU v stopnji Ljubljana Ib (npr. grob 47, 208) in še tudi v stopnji Ljubljana II (npr. grob 38).45 Zato se zdi, da se datacija tega tipa bolj nagiba k stopnji Ha B2. Manjšim kroglastim Ml1 (t. 2: 96) in ovalnim loncem Ml2 (t. 2: 82), datiranim v časovni razpon stopenj Ha A–Ha B, najdemo analogije med gradi- vom iz tretje naselbinske plasti na Brinjevi gori,46 iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu,47 iz I. in II. kulturnega 40 Oman 1981, t. 57: 10,11. 41 Dular et al. 2002, t. 21: 1, t. 55: 3. 42 Dular 2013, t. 64: 6. 43 Müller-Karpe 1959, 118, t. 108: C, 114: A. 44 Pahič 1972, tab. 1: 15, 2: 1, 31: 8. 45 Škvor Jernejčič 2014, 16–17, sl. 4.2. 46 Oman 1981, t. 28: 5. 47 Dular et al. 2002, 148, sl. 5, t. 1: 6,7; 15: 11. Sl. 8: Povodje Zgornje Dravinjske doline z zarisom prispevnega območja vseh vod, tremi ožinami (A, B, C) ter z najdišči: 7 – Podob, 8 – Blato, 9 – Homec, 11 – Ljubična nad Zbelovsko goro, 23 – Brinjeva gora. Fig. 8: The Upper Dravinja river basin with a map of the catchment area of all the waters, the three narrows (A, B, C) and the sites: 7 – Podob, 8 – Blato, 9 – Homec, 11 – Ljubična above Zbelovska gora, 23 – Brinjeva gora. 688 Maja BRICELJ horizonta iz Gornje Radgone48 in z Grajskega griča na Ptuju,49 kjer je lonec okrašen z vrezanimi cikcak črtami in motivom smrekove vejice, podobno kot na loncu z Blata (t. 2: 96). Manjši lonec trebušaste oblike Ml3 (t. 2: 83) in lonci s stožčastim vratom Ml4 (t. 2: 12, 164) pa kažejo značilnosti mlajše žarnogrobiščne stopnje Ha B. Podobno obliko trebušaste posode s stožčastim vratom in poudarjenim prehodom trebuha v vrat najdemo v naselbini Stillfried v II. naselbinski fazi.50 V žarnem grobu 2 v Miklavžu na Dravskem polju sta bila dva manjša ovalna lonca, okrašena s psevdovrvičastimi odtisi, od katerih je eden po obliki podoben loncu z Blata. Zraven so bili še dve manjši keramični posodi, tordirana že- lezna ovratnica, del bronaste zapestnice in steklena jagoda.51 Radiokarbonsko datiran vzorec prežganih kosti grob umešča v 9. st. pr. n. št.52 Sklede so takoj za skupino loncev drugi najštevil- neje zastopan tip posodja v jami SE 2012 na Blatu. V horizont Rogoza-Orehova vas (Ha A) datiramo sklede z bolj ali manj izvihanim ustjem S3a, S3b (t. 2: 93, 111), ki jim najdemo analogije na Brinjevi gori53 in v prvem horizontu v Ormožu.54 Arheološka konteksta iz Rogoze55 in Orehove vasi56 s podobnimi skledami sta radiokarbonsko datirana in potrjujeta navedeno časovno umestitev. Podobnosti zasledimo tudi v skledah iz Batine v jugovzhodni Panoniji57 ter v depojih s keramiko z najdišč Pavlov 1 (Breclav; datiran v stopnjo Bd D)58 in Stari Liskovec 2 (Brno; datiran v stopnjo Ha A1).59 V širši časovni razpon stopenj Ha A–Ha B in na prehod v starejšo železno dobo sodijo plitke S1a (t. 2: 89,143) in globoke S1b (t. 2: 92) sklede z uvihanim ustjem. Za ožjo datacijo v čas stopnje Ha B sta pomembni skleda z drobnim brazdastim okrasom navpičnih, vodoravnih in cikcak črt, za- polnjenih z belo inkrustacijo (t. 2: 143), ter skleda s poševnim žlebljenjem (t. 2: 89). Obema najdemo 48 Šavel 1994, 90, pril. 48: 3, pril. 50: 9. 49 Dular 2013, t. 54: 10. 50 Hellerschmid 2006, 158, 209, t. 42/4. 51 Črešnar, Murko 2014, 207–209, sl. 10.4: 6, sl. 10.5. 52 Črešnar, Teržan 2014, 697, sl. 32: 10_KIA39670. 53 Oman 1981, 144, 149, t. 5: 3, 9: 3. 54 Lamut, 1988–1989, 237, t. 1: 17. 55 Črešnar 2010, 18–19, sl. 6: So5, t. 2: 5; 8: 2; 9: 5; Črešnar 2014, 233–234 (jama SE 933), sl. 13.11, 13.20. 56 Grahek 2014, 255–256, 260, 268, sl. 14.1.8: 4, 14.1.12; Črešnar, Teržan 2014, 693–694, sl. 30. 57 Metzner-Nebelsick 2002, 137, sl. 52: 4. 58 Palatova, Salaš 2002, sl. 18: 59, t. 12 A. 59 Palatova, Salaš 2002, sl. 18: 73, 43–44, tab. 15 B: 6,7; Čižmarova 1978. najbližje primerjave v brinjegorskih skledah iz plasti 4 in 5 (Ha B). Za brazdasto okrašene sklede je Oman opozoril, da stilno spominjajo na enako okrašene skodelice s podravskih najdišč,60 okras z žlebljenjem pa je v najnižjem naselbinskem sloju na Brinjevi gori razporejen na redko in poševno, od druge plasti navzgor bolj gosto in pokončno, v 4. plasti se pojavijo kombinacije žleba, cikcak črt, vbodov in vodoravnih širokih vrezov.61 Na povezave s kulturnimi skupinami zgodnje starejše železne dobe Podonavja in Balkana je pri obrav- navi okrasnih značilnosti brinjegorske lončenine opozorila Teržanova.62 Med finim posodjem izpostavljamo kroglasto skodelico s presegajočim ročajem, okrašeno z nizom kratkih vzporednih vrezov, zapolnjenih z belo in- krustacijo Sk1 (t. 2: 156), datiramo jo v zgodnji Ha B. Podobnosti najdemo na primer med skodelicami iz Rogoze63 in še več iz Ruš.64 Majhne kroglaste skodelice iz zelo fine mase in s polirano površino so bile najdene tudi na grobišču Kalsdorf. Vedno so bile pridane v večje posode s stožčastim vratom, zato so se verjetno uporabljale kot zajemalke.65 Enako datiramo tudi edini najdeni vrč (t. 2: 112). Med gradivom so bile tudi različne pekve in pokrovi P1, P2 (t. 2: 107,108; 137), ki jim najdemo podobnosti na številnih že omenjenih najdiščih (npr. Brinjeva gora, Gornja Radgona, Rogoza, Poštela). V tipološko skupino amfor z Blata smo uvrstili globoke bikonične ali trebušaste dvoročajne posode in jih razdelili med bikonične amfore z visokim stožčastim vratom in blago ali močno izvihanim ustjem A1 (t. 3: 158, 160, 161, 8, 117) ter trebušas- to amforo z nizkim vratom A2 (t. 3: 95). Čeprav amfore oblikovno predstavljajo dvoročajne posode, smo na podlagi zelo podobnih faktur odlomkov, oblike in okrasa v to skupino posod uvrstili tudi odlomke brez ohranjenih ročajev. Proučitev lon- čarskih mas je prav v tej tipološki skupini najbolj nazorno pokazala, da gre za enak t. i. lončarski recept priprave glinene mase.66 Amforam tipa A1 z Blata so podobne bikonične posode z vrezanim ali kombiniranim okrasom iz Ormoža, ki sodijo 60 Oman 1981, 151, t. 34: 3; 40: 1–2. 61 Oman 1981, 145–150, t. 3: 17, 20; 7: 9, 11. 62 Teržan 1990, 36–42. 63 Črešnar 2010, 29, Skd4, t. 4: 5. 64 Müller-Karpe 1959, t. 108: A; 109: M; 110: D; Kaerner 1988–1989, 228, sl. 9: 11; Črešnar 2006, 128, Skd3. 65 Tiefengraber 2005, 107, sl. 36: IXa. 66 Finozrnata lončarska glina s kremenom, sljudo, organskimi primesmi in železovimi oksidi (Bricelj 2018, 127–149). 689Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem v stopnjo Ormož I (Ha B1–B2), nekatere še tudi v stopnjo Ormož II (Ha B3),67 amfori z močno izvihanim ustjem (t. 3: 117) je po obliki in okrasu vodoravnih in navpičnih črt podobna amfora v ruškem grobu 99,68 neokrašeni amfori s poudar- jenim prehodom vratu v trebuh (t. 3: 158) pa sta sorodna primerka z žarnega grobišča v Mariboru69 in s Pobrežja.70 Primerljive kroglaste ali bikonične posode z značilnim stožčastim vratom, z bolj ali manj poudarjenim prehodom vratu v trebuh in s kompleksnimi okrasi poznamo tudi z avstrijskega grobišča Kalsdorf južno od Gradca, ki jih Tiefen- 67 Lamut 1988–1989, 237, t. 2: 16; 5: 3; 7: 2 (za stopnjo Ormož I); 239, t. 12: 21 (za stopnjo Ormož II). 68 Müller-Karpe 1959, t. 111: J3. 69 Müller-Karpe 1959, t. 122: 20. 70 Müller-Karpe 1959, t. 123: 16; Pahič 1972, t. 25: 10. graber oblikovno poveže z amforami stopnje Ruše II.71 Manjši trebušasti amfori z nizkim, rahlo usločenim vratom in ravnim zaobljenim ustjem (t. 3: 95) pa sta podobna primerka z Brin- jeve gore72 in s Pobrežja.73 Med najdbami v jami sta bili tudi dve piramidalni uteži (t. 3: 81, 139). Dendrokronološka analiza lesa in radiokarbonsko datiranje vzorcev iz jame SE 2012 Les iz dna jame (sl. 7) je hrast (Quercus sp.) z ohranjenimi 156 branikami, brez beljave.74 Na vzorcu hrasta je bila opravljena meritev napojitvene 71 Tiefengraber 2005, 92, sl. 33: VI. 72 Oman 1981, t. 55: 1. 73 Pahič 1972, t. 4: 14. 74 Poročilo Čufar et al. 2015, 1–3, sl. 1. Sl. 9: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012: dendrokronološko protokoliran odvzem vzorcev hrasta iz SE 2005 za radiokarbonske raziskave. 1 – blizu stržena drevesa (vzorec Beta-431718), 2 – blizu skorje drevesa (vzorec Beta-431719) (Čufar et al. 2015). Fig. 9: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012: dendrochronological oak samples from layer SE 2005 for radiocarbon analysis. 1 – a sample next to the cut of the tree (Beta-431718), 2 – a sample closer to the bark of the tree (Beta-431719) (Čufar et al. 2015). 690 Maja BRICELJ oz. maksimalne vlažnosti, ta je znašala 375 %, kar pomeni zelo slabo ohranjen les.75 Osem radiokarbonsko datiranih vzorcev oglja, lesa in kosti iz jame je že objavljenih,76 zato na tem mestu predstavljamo dodatno radiokarbon- sko analizo dveh vzorcev hrasta z dna jame (SE 2005).77 Zaradi ozkih branik in slabe ohranjenosti lesa so odvzeli po 10 branik na dveh skrajnih delih vzorca (Beta-431718 je vzorec desetih branik ob strženu, Beta-431719 pa vzorec desetih branik bližje skorji; sl. 9). 75 Za primerjavo je umax normalne hrastovine pri- bližno 130 %, umax zelo razkrojene hrastovine nad 150 %, hrastovina s kolišč na Ljubljanskem barju, stara od 4500 do 5700 let, ima običajno umax nad 500 %. 76 Bricelj 2014, 287–298. Osem vzorcev je bilo anali- ziranih v laboratoriju v Brindisiju: CEDAD – Centro di Datazione e Diagnostica Dipartimento di Ingegneria dell'innovazione, Università del Salento. 77 Vzorca hrasta sta bila analizirana v laboratoriju Beta Analytic, Miami. Za določitev verjetnosti leta poseka drevesa je pomembna datacija vzorca iz zunanjega dela debla (sl. 10: b), ki je bližje letu poseka, za zoženje inter- vala pa je seveda pomemben tudi drugi (sl. 10: a), za katerega vemo, da je 146 let starejši, saj je bilo med njima 146 branik. Ker vzorec nima beljave, avtorica dendrokronološke analize Katarina Čufar domneva, da je bilo drevo posekano vsaj 15 let po datumu, ugotovljenem z radiokarbonsko datacijo. Modeliranje z uporabo metode wiggle-match78 za zoženje intervala dveh datiranih vzorcev oz. za izračun verjetnosti poseka drevesa je torej pokazalo, da je bil hrast posekan med leti 916–876 BC (68,3 % verjetnosti) oz. med leti 962–831 BC (95,4 % verjetnost) (sl. 10: c).79 78 Wiggle match dating je eno od orodij v programu OxCal, s katerim združimo podatke, pridobljene z radiokar- bonskim in dendrokronološkim datiranjem (upoštevan je “Gap 15” in “Gap 146”). 79 Poročilo Čufar et al. 2015, 3, sl. 1. Sl. 10: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012, SE 2005: rezultat radiokarbonskega datiranja vzorca hrasta z uporabljeno metodo wiggle matching. a – vzorec blizu stržena drevesa (Beta-431718), b – vzorec blizu skorje drevesa (Beta-431719), c – moduliran prikaz poseka drevesa. Fig. 10: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012, layer SE 2005: radiocarbon dating of the oak sample using the wiggle matching method. a – a sample next to the cut of the tree (Beta-431718), b – a sample closer to the bark of the tree (Beta-431719), c – modelled tree felling. 691Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem Razvrstitev radiokarbonsko datiranih vzorcev glede na stratigrafijo plasti v jami je pokazala, da so vzorci iz najnižje plasti SE 2005 datirani v celotnem razponu od horizonta pozne srednje bronaste dobe (vzorec lesa LTL 5590A) prek horizonta mlajše kulture žarnih grobišč (vzorec hrasta Beta-431718 in Beta-431719) do konca mlajše kulture žarnih grobišč oz. t. i. “železnega horizonta” (vzorec žival- ske kosti LTL 5593A). Podobno velja za osrednjo plast SE 2015 (vzorca lesa LTL 488A in LTL5592A ter vzorec oglja LTL4881A), kjer je skrajni časovni razpon med približno 1400 in 800 pr. n. št. Datacije iz plasti SE 2004 (vzorec oglja LTL4886A, lesa LT- L5591A in kosti LTL5594A) pa sodijo v osrednji in mlajši del celotnega kronološkega razpona.80 Pri tem 80 Bricelj 2014, 298, sl. 15.17; 2018, 162, sl. 76. je pomembno, da različne intervale in verjetnosti datacij poskušamo razumeti v sklopu najdiščnih okoliščin, izpovednosti posameznih vzorcev ter skupaj z arheološkimi najdbami oz. s celotnim kontekstom, iz katerega vzorci izhajajo.81 Dveh najstarejših datacij82 ne moremo z goto- vostjo razložiti, saj gre za vzorca majhnih kosov lesa in zanju nimamo podatkov, kateremu drevesnemu delu sta pripadala. Menimo, da imamo pri teh dveh datacijah opravka s t. i. učinkom starega lasa. S tem ne mislimo, da sta vzorca “slaba” sama po sebi, le da sta starejša kot kontekst, v katerem smo ju našli. 81 Prim. Črešnar, Teržan 2014, 657. 82 Vzorca lesa iz plasti SE 2005 (LTL5590A) in SE 2015 (LTL4885A) sta datirana v čas med letoma 1400 in 1200 pr. n. št. (Bricelj 2014, 295–296, sl. 15.9, 15.11). Sl. 11: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012: radiokarbonsko datirani vzorci, modelirani z metodo wiggle matching. Vzorci: LTL4881A (oglje: SE 2015), LTL5592A (les: SE 2015), LTL4886A (oglje: SE 2004), LTL5591A (les: SE 2004), LT- L5594A (živalska kost: SE 2004), LTL5593A (živalska kost: SE 2005), posek = Beta-431718, Beta-431719 (hrast: SE 2005). Fig. 11: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012: radiocarbon dated samples, modelled using the wiggle matching method. Samples: LTL4881A (charcoal: SE 2015), LTL5592A (wood: SE 2015), LTL4886A (charcoal: SE 2004), LTL5591A (wood: SE 2004), LTL5594A (animal bone: SE 2004), LTL5593A (animal bone: SE 2005), tree felling = Beta-431718, Beta-431719 (oak: SE 2005). 692 Maja BRICELJ V nasprotnem primeru, če ju ne interpretiramo kot posledico učinka starega lesa, bi bila lahko indic za obstoj in uporabo jame že v 14. in 13. st. pr. n. št., vendar tega ne moremo podpreti z najdbami. To bi pomenilo, da je jama nastala pred naselbino, morda kot neki vodni zbir ali kal, in da se je pozneje, z nastankom naselbine, namen jame spremenil. Ker gre za dolg časovni razpon, v katerem bi bilo treba tako jamo vzdrževati, da se notranjost ne zamulji in okolica ne zaraste (tak dolgotrajen proces bi se verjetno odrazil v stratigrafskem zapisu), je to težje zagovarjati oz. za zdaj nimamo dovolj argumentov za potrditev te teze. V nadaljevanju smo želeli z modeliranjem datacij vzorcev iz SE 2004, 2005 in 2015, ki so nastali znotraj ene časovne faze, bolje razumeti celoten kontekst.83 Kljub pričakovanemu ožjemu časovnemu razponu modelirane datacije vseeno kažejo na čas približno od druge polovice 10. do prve polovice 8. st. pr. n. št., s poudarkom na 9. st. pr. n. št. Menimo, da je najverodostojnejša starejša datacijska meja predstavljena v dendrokronološko modeliranem vzorcu hrasta okoli leta 900 pr. n. št. in da kontekst jame kronološko zaključujeta najmlajša vzorca živalskih kosti iz približno prve polovice 8. st. pr. n. št. (sl. 11). Deponiranje keramike v jami SE 2012 Jama SE 2012 na robu rečne terase, zapolnjena s podtalnico, odmaknjena od naselbine in z veliko lončenine (sl. 12), je imela gotovo poseben pomen v okviru naselbinske dejavnosti. V analizo smo 83 Geološka analiza jame z opredelitvijo vodonosnih plasti in sestavljanje odlomkov posod kažeta na verjetno različne dogodke znotraj ene faze oz. znotraj horizonta mlajše kulture žarnih grobišč (Bricelj 2018, 161–162, sl. 76). vzeli več hipotez ter jih poskušali argumentirati na osnovi najdb v jami, radiokarbonskih datacij in primerjav s podobnimi jamami. Keramični zbir številnih loncev, skled, pokrovov in večjih posod za shranjevanje živil bi lahko naka- zoval, da gre za shrambno jamo v smislu hladilnice, v kateri so velike lonce z živežem postavili v hladno vodo. Ob tem bi pričakovali sledove konstrukcije, ki bi varovala vsebino shrambe pred neželenimi dogodki (pregrevanje na soncu, živali ipd.). Slednje bi morda lahko prepoznali v hrastovem deblu in posameznih deščicah, a kljub temu oddaljenost jame od naselbine (okoli 250 m) in prazen prostor med njima84 nista v prid tej hipotezi. Umetno izkopano jamo lahko morda razumemo kot preprost kal za zajemanje vode za potrebe poznobronastodobne naselbine. Vendar je tudi pri tem moteča precejšnja oddaljenost od naselbine. V takšnem vodnem zajetju bi razumeli prisot- nost posameznih keramičnih predmetov, ki bi v vodo padli ali bili vanjo odvrženi, vendar zbir in ohranjenost najdb kažeta, da je bila – v nekem trenutku – več kot to. Jama bi v sekundarni fazi lahko predstavljala primeren kraj za naselbinski odpad, ko prebivalci ne bi več potrebovali jame kot vodnega zbiralnika. Analogije s sočasnih najdišč kažejo, da so odpadne jame manjše in praviloma bližje bivališčem. V tem pogledu so zanimivi primeri podobnih t. i. vodnih jam iz Velike Britanije, ki so bile v drugi fazi uporabljene kot odpadne jame in so bile bližje naselbinskim objektom, a so imele drugačen nabor lončenine (redke cele posode, več posameznih odlomkov).85 84 Prostor med naselbino in jamo je bil dokumentiran pri gradnji plinovoda (poročilo Bricelj 2009). 85 Brossler 2001, 129–139. Sl. 12: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012: izbor restavrirane lončenine. Fig. 12: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012: a selection of reconstructed pottery. 693Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem Na osnovi velike količine in zbira posod, aloh- tonih prodnikov med zgostitvami keramike – s predpostavko, da so bili ti uporabljeni za obtežitev posod86 – ter hrastovega debla na dnu jame menimo, da gre za namensko strukturirano deponiranje87 v vodno jamo. Predvidevamo, da ni šlo za enkrat- no dejanje, temveč za niz obrednih dejavnosti, povezanih z naselbino. Analiza najdb je pokazala celo razliko med načinom deponiranja starejših in mlajših tipov posodja, zato domnevamo, da so sprva v jamo deponirali razbite posode oz. njihove dele, pozneje pa se je način obreda spremenil in so v jamo odlagali cele, pretežno fino izdelane in okrašene posode z organsko vsebino (na stenah nekaterih posod so ohranjene sledi organskih ostankov). Kosi starejših posod v jami so tako lahko odraz obrednega razbijanja, v mlajši fazi pa je prevladalo darovanje hrane oz. pijače. V jami je bilo tudi 39 živalskih kosti, ki so posamično ležale v plasti SE 2004 in nekoliko manj v plasti SE 2005.88 Glede na njihovo razpršeno lego ni bilo mogoče ugotoviti nobene jasne povezave z določenimi posodami. Jamo SE 2012 na Blatu torej interpretiramo kot keramični depo, značilen za pozno bronasto dobo. Ti so bili odloženi v različne jame oz. naravne vdolbine ali potopljeni v vodo. Lahko so bile od- ložene cele posode z vsebino ali pa samo njihovi deli; pogosto so bili zraven tudi drugi keramični predmeti, živalske kosti, kamni in drugo.89 Analiza radiokarbonskih datacij, dendrokronologija in zbir lončenine kažejo, da se je deponiranje na Blatu izvajalo v sorazmerno kratkem obdobju – domnev- no v razponu 100 let –, v okviru horizonta mlajše kulture žarnih grobišč (večina radiokarbonskih datacij kaže na čas 9. st. pr. n. št.; sl. 11). Podobno, vendar večjo in iz lesa narejeno strukturo, ki so jo italijanski arheologi poimenovali “bazen” (vasca), 86 S kamni obtežene posode so našli v večjem kalu v Celju (najdišče Mariborska cesta) iz časa zadnjih dveh desetletij pr. n. št., kar kaže na daritev celih posod, napolnjenih s hrano (Krempuš et al. 2007, 41–42). 87 Koncept, poimenovan s sintagmo strukturirano deponiranje, se v nekaterih primerih bolj in v drugih manj uspešno loteva pojasnjevanja različnih načinov odlaganja predmetov (prim. Hill 1995, 95–96). 88 Poročilo Toškan 2009: od 39 analiziranih vzorcev iz jame SE 2012 jih je 23 določenih do ravni rodu (pre- vladujejo primerki domačih živali – domače govedo, prašič, drobnica, pes, redki so primerki divjih živali – divji prašič, srna?, pragovedo), primerljivi so s favnističnim gradivom z najdišč Ormož, Gornja Radgona in Spodnje Škovce. 89 Bricelj 2018, 221–257. so odkrili v kraju Noceto v pokrajini Emilija-Ro- manja. Vanjo so ritualno deponirali med drugim veliko količino celih keramičnih posod, ki sodijo v srednjo bronasto dobo (15. st. pr. n. št.).90 Zgornja Dravinjska dolina v bronasti dobi (sl. 1: 1–26) Zgodnja in srednja bronasta doba sta v tem prostoru za zdaj slabo poznani. Časovno hetero- gena sestava šestih bronastih predmetov iz soteske potoka Bela pri Poljčanah (kat. št. 5) kaže na darovanje predmetov skozi dolgo časovno obdobje, od zgodnje do pozne bronaste dobe (Bd A/B1–Ha B1), in sodi med depoje dolgega trajanja.91 V srednjo bronasto dobo sodijo maloštevilne najdbe z Brinjeve gore92 (kat. št. 23), najdbe iz gomile v Brezju pri Oplotnici na domačiji Sadek (kat. št. 1) in nekateri odlomki keramike iz Pavlakove jame pri Zrečah (kat. št. 26).93 V starejšem horizontu pozne bronaste dobe (Ha A) se kaže povečana poselitev na višinski naselbini na Brinjevi gori (kat. št. 23), ki se nadaljuje še v mlajši horizont pozne bronaste dobe in v čas starejše železne dobe (Ha B in Ha C). V pozno bronasto dobo sodijo tudi najdbe iz Ljubične nad Zbelovsko goro (kat. št. 11), iz nižinske naselbine na Blatu pri Slovenskih Konjicah (kat. št. 8) in z lokacije Zreče – Nova Dobrave (kat. št. 25) ter maloštevilni odlomki lončenine iz Pavlakove jame pri Zrečah (kat. št. 26). Plano žarno grobišče iz tega časa je bilo raziskano na jugovzhodnem delu Brinjeve gore – v vasi Gračič (kat. št. 24) in je pripadalo brinjegorski naselbini. Najdbe iz Gračiča je Teržanova na osnovi tipološko-kronološke primerjalne analize umestila v časovni okvir Ha A2/B1 do vključno stopnje Ha B1/B2, kar sovpada s štirimi radiokarbonskimi datacijami; gre torej za razmeroma kratkotrajno grobišče treh ali štirih generacij.94 Življenje v naselbinah na Brinjevi gori in na Blatu, ki sta med seboj oddaljeni le 5,3 km zračne razdalje, je v pozni bronasti dobi potekalo sočasno. Poselitev na gori se je razvijala in širila, po drugi strani pa stratigrafija in odsotnost sledov kakršnih koli popravil stavb na Blatu kažeta kratkotrajno 90 Cremaschi et al. 2021. 91 Čerče, Tuark 1996, 11; Čerče, Šinkovec 1995, 131, t. 37. 92 Glej tu Kramberger. 93 Pahič, Koprivnik 2002. 94 Črešnar et al. 2014; Črešnar, Teržan 2014, 695–697, sl. 32; Teržan 2021. 694 Maja BRICELJ poselitev znotraj ene faze. Tehnika gradnje stavb na Brinjevi gori se je razlikovala od tiste na Blatu, saj je prevladovala gradnja s kamnitimi suhozidnimi temelji in lesenimi tramovi, redkeje so bili upo- rabljeni navpični koli.95 Na preostalih naselbinah se gradnja s tramovi in kamnitimi temelji kaže predvsem v času pozne starejše železne dobe in pozneje.96 Glavnino najdb na Brinjevi gori pred- stavlja lončenina in najštevilnejša je prav tista iz obdobja stopenj Ha A in Ha B, ki je značilna tudi na Blatu. Na obeh naselbinah se kaže tudi podob- na zastopanost živalskih kosti (ovce, koze, svinje, govedo), ki kažejo na pomembnost živinoreje v smislu prehrane, izdelave oblačil in morda tudi menjave dobrin.97 Živalski ostanki ovc kot tudi glinena vretenca in piramidalne uteži za statve pričajo o domači tkalski dejavnosti. Med gos- podarskimi dejavnostmi na Brinjevi gori moramo omeniti domnevno pridobivanje rude. Čeprav še ne poznamo neposrednih dokazov za metalurško dejavnost, pa je indic gotovo delno ohranjen kalup iz peščenjaka za obroček ali zapestnico, izkopan leta 1955 ob steni Falnogove hiše, ki je približno 200 m zahodneje od cerkve sv. Neže.98 Gospodarsko zaledje se kaže na južnem delu Pohorja, kjer so znana 95 Pahič 1981, 113. 96 Prim. Teržan 1990, 26, 49; Črešnar 2007, 325–326 s tam navedeno literaturo. 97 Poročilo Toškan 2009. 98 Pahič 1981, 114, 75, sl. 5. Kalup ima 9 mm širok polkrožno oblikovan žlebič (ohranjena dolžina 14 cm, širina 9 cm), hranijo ga v Pokrajinskem muzeju Maribor (A 3243). Kamniti kalupi so bili najdeni še na Rifniku, v nahajališča svinčevo-cinkove rude, v kateri najdemo med drugim bakrove sulfide. Zato se domneva, da je tudi rudarstvo vplivalo na večkratno poselitev Brinjeve gore.99 Na jugovzhodnem delu doline je imel pomembno vlogo višinski naselbinski kompleks na Ljubični nad Zbelovsko goro (kat. št. 11),100 datiran vsaj v obdobje od 11. st. pr. n. št. do 10. st. n. št., vendar ne gre za kontinuirano poselitev, ampak za več različno dolgih poselitvenih faz. Območje praz- godovinskega okopa, ki je skoraj v celoti razviden na lidarskem posnetku, je analiziral Ciglenečki.101 Med najdbami omenimo poleg odlomka bronas- tega srpa,102 antropomorfnega bronastega obeska, bronaste sulice, meča in jezičastoročajnega srpa,103 za katerega menimo, da je sočasen z gradivom z Blata, še tri nove depojske najdbe: zakladno najdbo dveh v celoti ohranjenih srpov z južnega pobočja Ljubične, v neposredni bližini okopa,104 depo treh bronastih sekir z ušesci in depo 25 bronastih surovcev.105 To postavlja Ljubično med pomembna najdišča v času 11. in 10. st. pr. n. št.106 Pomen je naselbina obdržala še tudi v začetku železne dobe, saj so bili najdeni deli trako-kimerijske konjske opreme (brzda in žvale), železna tulasta sekira, kotliček z dvojno križno atašo in železna igla z bikonično gla- vico.107 Pomembnost Ljubičnega (sl. 13) potrjujejo še posamezne najdbe prazgodovinske lončenine in kamnito orodje s topografskih ogledov na Lazah v Zgornjem Ljubičnem (kat. št. 12), na Vrhu nad Lazami (kat. št. 14) in na Rančki (kat. št. 13).108 Na prehodu pozne bronaste v železno dobo in nato v starejši železni dobi sta bili poseljeni tudi višinski naselbini Podob – gradišče Vrhek109 (kat. Ormožu in Gornji Radgoni (Dular 2013, 117 s tam nave- deno literaturo). 99 Teržan 1983; 1999, 133; 2001, 127, 131. 100 Opozarjamo na različno uporabo imena najdišča Ljubična nad Zbelovsko goro – to je v starejši literaturi poimenovano Gradišče pri Zbelovski gori ali Zbelovska gora nad Ločami ali samo Zbelovska gora. Prvi podatki o najdišču segajo v 19. st., sledile so posamezne arheološke raziskave, a do celostne objave ni prišlo, saj je poplava leta 1990 delno prizadela depo celjskega muzeja in uničila dokumentacijo. 101 Ciglenečki 2016b, 38–39, sl. 6. 102 Šinkovec 1995, 127, t. 144: 15. 103 Ciglenečki 2016b, 40, sl. 8. 104 Ciglenečki 2016b, 40, sl. 8 in tam op. 16. 105 Turk 2012; Ciglenečki 2016b, 40. 106 Turk 2012, 222. 107 Ciglenečki 2016b, 41. 108 Poročilo Firšt 2015, 37–38; prim. Pirkmajer 1986, 252. 109 Naselbino na Vrhku nad Podobom sta odkrila Stanko in Vitko Pahič (prim. Teržan 1990, 90 z navedeno literaturo). Sl. 13: Območje Ljubičnega z arheološkimi najdišči: 11 – Ljubična nad Zbelovsko goro; 12 – Laze v Zgornjem Ljubičnem; 13 – Rančka; 14 – Vrh nad Lazami na Ljubični; 21 – Zbelovska gora. Fig. 13: Archaeological sites in the Ljubično area : 11 – Ljubična nad Zbelovsko goro; 12 – Laze v Zgornjem Ljubičnem; 13 – Rančka; 14 – Vrh above Laze on Ljubična; 21 – Zbelovska gora. 695Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem št. 17), s pripadajočim planim žganim grobiščem Podob – na Lazah iz časa Ha C110 (kat. št. 18), in Homec nad Žičami (kat. št. 9). Grobišče, po- vezano z naselbino na Homcu, še ni z gotovostjo locirano; železna sekira in sulična ost, najdeni v vinogradu na Homcu, bi lahko bili del inventarja groba halštatskega bojevnika.111 Gradišči Homec in Podob sta si geografsko zelo blizu, le približno 1,5 km zračne črte je med njunima vrhovoma. Med njima je samo 500 m široka rečna dolina. Večina sicer redkih najdb sodi v starejšo železno dobo, nekaj morda tudi v čas pozne bronaste dobe ali vsaj na njun prehod. Domnevamo, da sta gradišči vizualno obvladovali širši prostor in morda predstavljali nadzorni točki nad ožino Dravinjske doline. Predvsem za Podob se zdi, da bi lahko imel tudi vlogo opazovanja in nadzora nad dogajanjem na oz. ob reki112 ter domnevne poti med naselbinama, ki je verjetno potekala po najugodnejši (najkrajši) trasi in pri tem prečila Dravinjo. Vzhodno od Loč se z dvema vrhovoma strmo dviga Zbelovska gora nad Zbelovim (kat. št. 21), kjer so bile pri topografskih ogledih na zahodnem vrhu odkrite prazgodovinske keramične najdbe 110 Ložar 1930, 20. Odkritih naj bi bilo okoli 60 grobov. Nekaj najdb iz leta 1928, datiranih v čas stopnje Ha C, je prišlo v Narodni muzej Slovenije in so vodene pod imenom Koble; prim. Pahič V. 1984, 208–210, sl. 18; Teržan 1990, 90. 111 Ciglenečki 2016b, 44. 112 Naselbine, kot sta Ormož ali Ptujski grad ob Dravi, so verjetno predstavljale postojanke ob prehodih čez vodne poti. in umetno narejene terase.113 Primeren prostor za poselitev ob Dravinji v Ločah je bil tudi hrib Železnik (kat. št. 15), z umetno preoblikovanim platojem in odlomki prazgodovinske lončenine.114 V dolinskem svetu, zaznamovanem z vijugan- jem reke, so na vseh historičnih kartah označena številna mokrišča. Verjetno si ga moramo kot precej vodnatega in močvirnatega predstavljati tudi v pozni prazgodovini, zato ne preseneča, da sta najdišči Blato in Nova Dobrava v Zrečah na vsaj malo dvignjenih terasah. Indici za uporabo krajine v nižinskem delu so tudi posamezne najdbe v Malahorni – ob Gračnici (kat. št. 3), v Konjiški vasi – Podmočle (kat. št. 10), v Slovenskih Konjicah (kat. št. 20), pod najdiščem Loče – hrib Železnik (kat. št. 15) in na lokaciji Loče – vas (kat. št. 16), ob cerkvi sv. Duha. Pri razumevanju odnosov med najdišči so po- membne komunikacije med njimi. O prazgodovinskih poteh ni veliko jasnih materialnih dokazov, so pa lahko zgovorni indici za ugotavljanje nekdanjih poti – na primer najdbe, darovane za srečo na poti, na rečnih prehodih ali gorskih prelazih,115 ali rodovitna območja, ki so bila zaradi oddaljenosti od glavnih komunikacij redko poseljena.116 Prazgodovinske poti so bile lahko le dobro uhojene steze, ki jih je močno deževje morda uničilo ali spremenilo 113 Poročilo Firšt 2015, 35–36. To najdišče ni identično z najdiščem Ljubična nad Zbelovsko goro (kat. št. 11). 114 Poročilo Firšt 2015, 33. 115 Teržan 1987, 76–77. 116 Horvat 2005, 222, 237, 241–242. Sl. 14: Območje Konjiške gore in rečne terase pod njo: A, B, C – domnevni koridorji preteklih poti (s puščicami so označene nekatere vidnejše sledi), naselbini Blato in Homec ter posamezne najdbe 1 – poznobronastodobna lončenina in 2 – kamnita sekira (vir: LiDAR ©ARSO; GIS pregledovalnik CPA, 2018). Fig. 14: Konjiška gora and the terrace of river Dravinja: A, B, C – putative former routeways (the arrows indicate the more visible traces), the Blato and Homec settlements and stray finds 1 – Late Bronze Age pottery and 2 – stone axe (source: LiDAR ©ARSO; GIS viewer CPA, 2018). 696 Maja BRICELJ njihov potek. Na rečni terasi pod Konjiško goro, južno od naselbine Blato, domnevamo potek ene od poti proti severozahodu do Brinjeve gore in jugovzhodu do Homca, Podoba, Loč in naprej do Ljubične gore. Gre namreč za mejni pas široke terase med poplavno dolino Dravinje na severu in gozdnatimi strminami Konjiške gore na jugu, ki smo ga poimenovali koridor A (sl. 14: A). Očitno je bil primeren za prazgodovinsko poselitev in za domnevne poti, ki so se seveda spreminjale, njihove sledi pa lahko vsaj delno prepoznamo na lidarskih posnetkih površja. Na t. i. koridorju A z najdiščem Blato so zaradi novodobne izrabe krajine pretekle sledi že močno zabrisane in nam lidarski posnetki površja ne pomagajo dosti. To se spremeni, ko se približamo pobočju Konjiške gore in so vsaj na dveh prehodih čez Konjiško goro (t. i. koridor B in C) dobro vidne sledi ug- reznjenih poti:117 znotraj t. i. koridorja B (sl. 14: B) še ne poznamo arheoloških najdb, vendar so ljudje zaradi napornih strmin prehod še do nedavnega imenovali Konjska smrt, znotraj t. i. koridorja C (sl. 14: C) pa je bila pri lovski koči nad Konjiško vasjo najdena kamnita kladivasta sekira.118 SAVINJSKA DOLINA Zgornja Savinjska dolina je obsežna alpska po- krajina v gozdnato bogatem območju Kamniško-Sa- vinjskih Alp, v porečju zgornjega toka reke Savinje (sl. 1). Tekoče vode v višjih predelih ustvarjajo ozke doline, na nižjih lokacijah odlagajo različne nanose. Predvsem Savinja in Dreta sta v prodnih nanosih izoblikovali številne rečne terase. V prispevku predstavljamo spodnji del Zgornje Savinjske doline, na območju današnjih občin Ljubnega ob Savinji, Mozirja, Rečice ob Savinji in Nazarij. Zgornja Savinjska dolina v bronasti dobi (sl. 1: 27–42) Najdbe iz Potočke zijalke na Olševi nam dokazujejo, da je človek na območju Zgornje Savinjske doline bival vse od kamene dobe. Čeprav bronastodob- na naselbina tu še ni bila odkrita, se postopoma razkrivajo lokacije s posameznimi najdbami, ki posredno nakazujejo ostanke bivališč oz. pri- 117 Prim. Mlekuž 2014, 7–18. 118 Pirkmajer 1985, 193, sl. 4 (sekira je datirana v obdobje neolitik/eneolitik). sotnost človeka v tem prostoru. To so večinoma naravno nekoliko dvignjeni in včasih izravnani prostori, na primer terasa ob izlivu Ljubnice v Savinjo, ki se dominantno dviguje nad Ljubnim ob Savinji (kat. št. 27). Pri topografskem ogledu so bili najdeni odlomki prazgodovinske lončenine.119 Za prazgodovinsko poselitev v Nazarju – Gradiš- če, Marijin grad (kat. št. 34), ob sotočju Savinje in Drete, smo do nedavnega poznali le redke sporadične prazgodovinske najdbe lončenine in bronasto seki- ro,120 leta 2021 pa so potekale arheološke raziskave ob rekonstrukciji ceste in ureditvi parkirišča ob samostanu.121 Čeprav je glavnina prazgodovinske keramike ožje kronološko nedoločljiva, je nekaj odlomkov datiranih v zgodnjo bakreno dobo in primerljivih z lasinjsko kulturo, najdeni pa so bili tudi kosi brona in železove žlindre. Iz bližine Rečice ob Savinji, v ravnini med potokoma Rečica in Lučnik, poznamo verjetno starejšeželeznodobno gomilo Kugla pri Rečici ob Savinji – Gomila Florjan (kat. št. 39).122 Na t. i. Praznikovih njivah oz. Praznikovih gomilah pri Rečici ob Savinji (kat. št. 40) pa so bile najdene posamične prazgodovinske najdbe lončenine,123 kar je morda pomenljivo v smislu kontinuitete, saj so bile na tem prostoru pozneje rimskodobne gomile.124 Iz Šentjanža pri Rečici ob Savinji – ar- heološko najdišče Sv. Janez (kat. št. 41) poznamo le skromen del planega starejšeželeznodobnega grobišča južno od cerkve sv. Janeza Krstnika, ki so ga odkrili in deloma uničili ob gradnji ceste v Logarsko dolino leta 1963. Grob, s štirih strani obdan s kamnitimi ploščami, je Teržanova datirala v čas druge polovice 8. st. in zgodnjega 7. st. pr. n. št.125 Drugi grob iz te nekropole, odkrit leta 1976 pri hišah ob vznožju hriba, sodi v sredino 7. st. pr. n. št.126 Naselbino temu grobišču morda predstavlja Gradišče nad Šentjanžem (kat. št. 42) s terasami in zidanimi utrditvami. Najdbe posamičnih kovinskih predmetov, kot so sulične osti, srpi, igle in kamnite sekire, so v pozni bronasti dobi pogoste na širšem prostoru jugovzhodnih Alp, in kot kažejo nova odkritja, tudi v visokogorju.127 V čas pozne bronaste dobe 119 Poročilo Draksler et al. 2010. 120 Pahič 1975a, 269. 121 Poročilo Murko et al. 2021. 122 Teržan 1990, 112. 123 Poročilo Draksler et al. 2010. 124 Kolšek, Bolta 1962b, 196. 125 Bolta 1965, 174–175; Teržan 1990, 368–369, t. 80, 81. 126 Teržan 1990, 112–113. 127 Horvat 2020, 15. 697Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem (Bd D/Ha A) sodita bronasta sulična plamenasta ost iz Šmihela nad Mozirjem – Mozirska planina (kat. št. 30), ki se z najvišjimi vrhovi prek 1500 m nadmorske višine dviguje nad Zgornjo Savinjsko dolino,128 in bronast srp iz Jazbin pri Selah – sv. Radegunda (kat. št. 29).129 Z Brezja pri Mozirju poznamo višinsko naselbino Štrucljevo gradišče (kat. št. 28), ki je s treh strani dobro zavarovano s strmimi pobočji, na severozahodni strani pa sta vidna obrambna jarka. Leta 1960 sta bili izkopani dve sondi: ena čez oba jarka, druga zgoraj na robu ravnice. Poleg srednjeveških kamnitih ostalin in lončenine je bila najdena tudi kamnita sekira, ki je za zdaj edina sled prazgodovinskega časa.130 Ciglenečki je to gradišče umestil v skupino 2c, ki predstavlja utrjen prostor z jarki in okopi nekoli- ko večjih dimenzij ter arhitekturnimi ostanki v notranjosti zavarovanega prostora.131 Z rezultati topografskih pregledov smo pridobili nekaj potencalnih prazgodovinskih in srednjeveških lokacij v okolici Nazarij, Potoka pri Kokarjah in Šmartna ob Dreti (kat. št. 32–33, 35–37), kjer so bili odkriti posamezni odlomki prazgodovinske lončenine bronaste in/ali starejše železne dobe, v Dobletini pa še kremenasto orodje.132 Zanimiv je že Pahičev zapis, da se najdbe kamnitega orodja v tem prostoru pojavljajo redkeje kot v Podravju,133 česar z današnjimi podatki ne moremo spremeniti. Na območju Dobletine sta Kolšek in Bolta naved- la tudi najdbe amorfnih odlomkov keramike.134 Iz Črete pri Kokarjah (kat. št. 31) pa je za zdaj poznan edini žarnogrobiščni depo treh bronastih jezičastoročajnih srpov s tremi rebri na ročaju.135 Spodnja Savinjska dolina v bronasti dobi (sl. 1: 43–61) Spodnja Savinjska dolina, imenovana tudi Savinjska ravan, obsega zahodni in osrednji del Celjske kotline. Sestavlja ga obsežen vršaj, ki ga 128 Šinkovec 1995, 82, t. 4: 1. 129 Pahič 1975a, 269. 130 Kolšek, Bolta 1962c, 218; Pahič 1975a, 269; poročilo Draksler, Vučkovič 2008. 131 Ciglenečki 1978, 483, 489. 132 Poročilo Draksler 2008. 133 Pahič 1975b, 47. 134 Kolšek, Bolta 1962a, 219. 135 Šinkovec 1995, 147–148, t. 50A: 1–3 in tam nave- dena literatura. Šinkovec navaja, da je podatek o sekirah in sulicah iz tega depoja v ANSl napačen, saj teh predmetov v Narodnem muzeju Slovenije ni. je nasula in izoblikovala Savinja s pritoki. Večina osrednjega dela površja na obeh straneh Savinje je prekrita s sipkimi kvartarnimi nasutji, predvsem karbonatnega proda in peska, na obrobju pa pre- vladujejo peščeno-glineni rečni nanosi.136 V zadnjih nekaj desetletjih smo Savinjsko ravan zaradi številnih velikih posegov v prostor (avtoceste, plinovodi, poplavna območja) večkrat arheološko raziskovali. Na trasi avtoceste je bila v Gotovljah odkrita bronastodobna naselbina Šiman (kat. št. 57), in sicer na pobočju nad potokom Lož- nica. Ostaline bivalnih objektov, številni odlomki lončenine in kamnita orodja pričajo o večkratni poselitvi v prazgodovinskem in pozneje rimskem obdobju. Keramične najdbe kažejo na poselitev v srednji bronasti dobi v času kulture gomil in morda virovitiške skupine (t. 4).137 V zgodnji bronasti dobi je bila v Libojah po- seljena Guzejeva jama (kat. št. 59), v kateri so se ohranile bogate ostaline: ilovnat tlak debeline nekaj cm, lončenina, koščena šila, kamnita kalupasta sekira, kremenov odbitek, brus, oglje in živalske kosti (domače govedo, svinja, drobnica, gozdni jelen, rjavi medved, bober).138 Na začetek pozne bronaste dobe sodi nastanek naselja na Šmatevžu, na trasi avtoceste južno od dvorca Štrovsenek (kat. št. 44).139 Analiza naselbin- skih ostalin in najdb kaže, da je bila naselbina po koncu virovitiške skupine za nekaj časa opuščena in znova poseljena v času Ha B oziroma na začetku ruške skupine ter ponovno v mlajši železni dobi. Na koncu bronaste in nato v starejši železni dobi je bil v Celju poseljen Miklavški hrib (kat. št. 47) visoko nad Savinjo, ki je takrat tekla bolj severno kot danes. Halštatsko grobišče lahko na osnovi nekaj sicer slabo ohranjenih žar in odlomkov lončenine predvidevamo na severnem pobočju, na Bregu.140 Poznobronastodobne (Bd D/Ha A) posamične kovinske najdbe so bile najdene tudi v Savinji (kat. št. 48)141 in na bližnjih Polulah (kat. št. 49).142 Na območju Ložnice pri Celju (kat. št. 50) pa so bili v zadnjih letih – poleg številnih rimskodobnih ostalin – odkriti tudi odlomki prazgodovinske lončenine. Medtem ko nekatere površinske najdbe143 lahko razumemo kot posledico 136 Perko, Orožen Adamič 2001. 137 Tomažič, Olić 2009, 49–50. 138 Dirjec, Turk 1988, 207. 139 Tica, Djurić 2007. 140 Teržan 1990, 353–354. 141 Šinkovec 1995, 49, 85, 116. 142 Kolšek 1975, 279–280. 143 Poročilo Perko et al. 2021. 698 Maja BRICELJ različnih aluvialnih delovanj Savinje, Koprivnice in Sušnice, pa so bronastodobne najdbe iz kulturnih plasti dodaten indic za poselitev v nižini.144 Skromni bronastodobni naselbinski ostanki so bili najdeni tudi v Vojniku (kat. št. 54). Med redkimi odlomki lončenine so bili tudi manjša skodelica s presegajočim ročajem, značilna za pozno bronasto dobo, vijček za statve in odlomek bulbusa.145 Na rahlo dvignjenem prodnem vršaju v okolici srednjelatenske naselbine na Trnavi146 je bilo s te- renskimi pregledi odkritih precej prazgodovinskih, rimskih in srednjeveških odlomkov lončenine ter gradbenega materiala. Kot prazgodovinske poten- ciale na osnovi bronastodobne in/ali železnodobne lončenine v katalogu najdišč navajamo arheološka območja Ciglarca (kat. št. 45), Ob cesti (kat. št. 46) in Juhartove njive v bližnji Orli vasi (kat. št. 43).147 Vse to kaže, da so dolinski svet ob cestnih in vodnih komunikacijah uporabljali vedno znova. Reke in moderna kmetijska uporaba doline so marsikatero arheološko sled tudi zakrile; na prodnih zasipih Sa- vinje in Bolske je moderna raba tal izbrisala večino starejših sledov kulturne krajine. Urejanje hmeljnih nasadov v drugi polovici 19. st. in komasacije so bistveno spremenili sliko pokrajine. Bronastodobnih grobišč s tega prostora še ne poznamo. Velja pa na tem mestu spomniti na ve- liko starejšeželeznodobno gomilno grobišče med Grižami in Sv. Lovrencem pri Preboldu, ki obsega okoli 180 gomil in pripada prazgodovinski nasel- bini na Homu. Posamezni železnodobni grobovi so bili odkriti tudi na vzhodnem delu šempetrske nekropole, neposredno ob rimskih, in v Drešinji vasi. V Petrovčah, od koder je tudi plavutasta sekira148 (kat. št. 60), pa so konec 19. st. odkrili plano grobišče iz latenske in zgodnje antične dobe ter navajali, da naj bi že v prazgodovinski dobi tu potekala cesta.149 KOZJANSKO Kozjansko pokrajino zamejujejo reke Voglajna, Savinja, Sava in Sotla. V njej se prepletajo predalp- ske in subpanonske značilnosti, zato jo delimo na 144 Poročilo Praprotnik 2017; poročilo Merc 2015; 2019; poročilo Sovdat 2023. 145 Brišnik, Bricelj 2008, 236–237. 146 Novšak et al. 2006 s tam navedeno literaturo. 147 Poročilo Bricelj et al. 2011. 148 Šinkovec 1995, 57, št. 72. 149 Klemenc 1961, 429 s tam navedeno literaturo. Kozjansko hribovje, včasih imenovano tudi bukova dežela ali kar pragozd (Urwald), in Srednjesotelsko gričevje z veliko obdelovalnih površin.150 Kozjansko v bronasti dobi (sl. 1: 62–82) Pri topografskih rekognosciranjih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ekipa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pozorna tudi na najstarejše prazgodovinske lokacije, saj je Brodar ta prostor primerjal s tistim okoli Krapine. Ogledi jamskih lokacij sicer niso prinesli arheološko pozitivnih rezultatov, je bil pa v neposredni bližini Jurkloštra, v zaselku Blatni Vrh, odkrit kremenov retuširan odbitek, kar je Brodarju služilo kot dokaz za prvo plano paleolitsko najdišče v Sloveniji.151 Sledove iz neolitskega obdobja so največkrat predstavljale le kamnite sekire, najdene pri poljedelskih delih.152 Vendar so bile te uporabljene tudi v bronasti in starejši železni dobi, zato je datacija brez širšega konteksta lahko vprašljiva. Za šentjurski prostor je bil zelo pomemben center na Rifniku, poseljen v različnih časovnih obdobjih od zgodnje bakrene dobe, kar dokazujejo posamične najdbe,153 z naselbino in žganimi ter gomilnimi grobišči po pobočju v pozni bronasti in v starejši železni dobi154 ter s ponovno poselit- vijo v poznoantičnem obdobju (kat. št. 78, 79).155 Rifniške prazgodovinske grobiščne najdbe iz Naravoslovnega muzeja na Dunaju, Joanneuma v Gradcu in Pokrajinskega muzeja v Celju je obdelala Biba Teržan ter jih umestila v širšo kronološko shemo, v kateri je najstarejši horizont še del pozne bronaste dobe (Ha B1; 10. st. pr. n. št.), najmlajši pa sodi v starejšo železno dobo (Ha D; v razpon 6. st. pr. n. št.).156 Za naš prispevek so pomembne poznobronastodobne najdbe iz devetih, sicer pre- cej uničenih žganih grobov pod veliko halštatsko gomilo v Črnolici, severovzhodno pod Rifnikom (kat. št. 80). Izkopavanja pod vodstvom Alenke Vogrin sredi osemdesetih let 20. st.157 je ponovno 150 Polšak 2003, 79–81. 151 Brodar 1960–1961, 46–49. 152 Kamnite sekire v Železnem pri Gorjanah (Ciglenečki 2016a, 7, sl. 1), Mestinju in Lembergu pri Šmarju (Bolta 1975b, 293), na ledini Groblje na Bučah (Vogrin 1988, 192). 153 Bolta 1962–1963, 287–291. 154 Pirkmajer 1983; Teržan 1990, 49ss; Vrenčur 2018. 155 Bausovac 2011 s tam navedeno literaturo. 156 Teržan 1990, 19, 49–53, 90–106. 157 Vogrin 1986, 68. 699Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem osvetlil Iztok Vrenčur in obdelal bronastodobno lončenino, na osnovi katere je grobišče umestil v čas stopnje Bd D.158 Z raziskavami ob gradnji plinovoda smo v letih 2012–2014 pridobili zanimive indice za prazgodo- vinske poselitve med Šentjurjem in Rogaško Slatino. Na najdišču Primož pri Šentjurju – arheološko območje Pod cerkvijo (kat. št. 77) so se v večji kotanji na spodnji terasi sprva odlagale koluvialne plasti s prazgodovinsko lončenino in drobci oglja, ki domnevno izvirajo iz jugovzhodnih pobočij hri- ba Koblek. Te plasti so bile prekrite s pokopanimi tlemi poznosrednjeveške krajine. Na zgornji terasi pa so bile ohranjene rimskodobne naselbinske ostaline.159 V naselju Uniše pri Ponikvi (kat. št. 81) je bila v vrtači odkrita kulturna plast z drobci prazgodovinske keramike, ogljem, ožgano zemljo, kosi žlindre in kamnito grobljo, na robu vrtače še kamnito orodje in dva kamnita odbitka.160 V smeri proti vzhodu pa smo na precej strmem terenu sedla v Kačjem Dolu – arheološko območje Drofenik (kat. št. 72), med Rogaško Slatino in Mestinjem, delno raziskali prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške naselbinske ostaline. Prazgodovinska lončenina kaže na čas od bakrene do zgodnje in srednje bronaste dobe. Poleg dela kamnite sekire izstopajo predvsem odlomki keramičnih zajemalk, s precej kratkim vodoravno predrtim tulcem z nastavkom za lesen ročaj, značilne za lasinjski kulturni krog.161 Na osnovi tovrstnih lokacij se nam postopoma izrisujeta tudi poselitev in upo- raba krajine zunaj t. i. tradicionalnih naselbinskih najdišč ali grobišč. Severno od Rogatca dominira visoka Donačka gora – arheološko območje Dvor (kat. št. 75), nekoč imenovana Rogaška gora ali Rogač. Med letoma 2006 in 2016 je ekipa Pokrajinskega muzeja Celje skupaj z zunanjimi sodelavci občasno izvajala te- renske preveritve in pozneje sondažna izkopavanja. Številna prazgodovinska lončenina, keramične uteži in vijčki za statve ter v skalo vklesane terase kažejo, da je bila na južnem pobočju naselbina v času pozne bronaste in na prehodu v starejšo železno dobo.162 Poznoantične in srednjeveške najdbe pričajo tudi o poznejših poselitvenih in- tervalih. V neposredni bližini sta bili odkriti dve depojski najdbi: južno od Donačke gore manjši 158 Vrenčur 2011. 159 Bricelj et al. 2014, 204–205. 160 Bricelj, Košir 2018, 273–274. 161 Bricelj, Erjavec 2014, 90–92. 162 Poročilo Odar 2017. bronastodobni depo Cerovec pod Bočem (kat. št. 73), iz zgodnje stopnje kulture žarnih grobišč oz. horizonta I po Petru Turku,163 vzhodno pa depo Čermožiše (kat. št. 74), ki sodi med večje depoje mešane sestave oz. v horizont II po Turku.164 Potres na Kozjanskem leta 1974 je med drugim poškodoval poznogotsko cerkev sv. Janeza Krstnika v Orehovcu pri Zibiki (kat. št. 82). V nadaljnjih desetletjih se je stanje zelo poslabšalo, zato so v letu 2015 potekala statično vzdrževalna dela in arheološke raziskave. Poznobronastobno poseli- tev izpričujejo odlomki lončenine, glinene uteži za statve, drobci hišnega lepa in ostanki hodne površine, v katero so bile vkopane jame za navpič- ne stebre enega ali več lesenih objektov.165 Petra Vojakovič je na podlagi najdb naselbino datirala v pozno bronasto dobo oz. v časovni razpon od 13. do 8. st. pr. n. št.166 Iz okolice Orehovca smo prej poznali le poznobronastodobno skodelico z ročajem iz Zibike, prek katere je v antiki potekala komunikacija na rimsko cesto med Podčetrtkom in Mestinjem.167 V enakem obdobju pozne bronaste dobe je na skoraj 700 m visokem in zelo dobro zavarovanem najdišču Osredek pri Podsredi – Gradišče Veliki vrh (kat. št. 67) nastala naselbina z delno ohranjenim okopom. Na umetno narejenih terasah zahodno in vzhodno od vrha ter na južnem pobočju je prime- ren prostor za bivalne objekte. Z nekaj manjšimi sondami se je potrdilo, da je bilo gradišče utrjeno in na terasah poseljeno v prazgodovinskem obdobju ter ponovno uporabljeno za pribežališče v času pozne antike.168 Morda je bila sočasno poseljena tudi manjša, a naravno zavarovana vzpetina Zagorje pri Lesičnem – gradišče na hribu Gradišče (kat. št. 69), z delno še vidnim okopom na severovzhodni strani, na zahodni strani pa sta umetno oblikovani terasi.169 Podobno s prazgodovinskimi najdbami skromna je lokacija na nizkem in majhnem hribu Miza v Slatini pri Lesičnem (kat. št. 68); morda jo lahko razumemo kot zatočišče, medtem ko bi poselitev ali uporabo nižinskega dela pričakovali na zavarovanem okljuku rečice Bistrice.170 163 Čerče, Šinkovec 1995, 135–137; Turk 1996, 106–108. 164 Smodič 1955; Čerče, Šinkovec 1995, 138–147; Turk 1996, 108–113. 165 Poročilo Novšak et al. 2017. 166 Poročilo Novšak et al. 2017, 33–34. 167 Bolta 1975e, 287. 168 Ciglenečki 1981, 274; Ciglenečki, Vogrin 1986, 257. 169 Ciglenečki 1979, 277. 170 Ciglenečki 1984, 84; 2016a, 9, sl. 5. 700 Maja BRICELJ Na hribu Silovec nad Orešjem na Bizeljskem (kat. št. 64) oz. Sv. Marjeta, kot ga imenujejo domačini zaradi ostankov porušene cerkve, so leta 2004 potekale raziskave na eni od številnih teras na gradišču. Odkrite so bile naselbinske strukture ter najdbe iz pozne bronaste in predvsem iz starejše železne dobe. Na osnovi radiokarbonskih datacij in keramičnega gradiva je Otmar Kovač najdišče umestil v obdobje med Ha B3 in Ha D1/2.171 Za naš prispevek izpostavljam fasetirane sklede in sklede s poševnimi vrezi, ki so primerljive s skledami iz 4. plasti na Brinjevi gori in iz 1. stopnje na Po- šteli, datirane v obdobje Ha B2/B3.172 Z njive v Orešju na Bizeljskem poznamo žgani grob z žaro s sežganimi ostanki človeških kosti, ki jo je Stare primerjal s tistimi iz Dobove in Osijeka ter grob datiral v najstarejšo fazo kulture žarnih grobišč.173 Morda so s tega najdišča ali iz neposredne bližine tudi žarnogrobiščne in halštatske najdbe, ki jih je celjski Pokrajinski muzej dobil pod oznako 171 Kovač 2014. 172 Kovač 2014, sl. 29.4: 4, 6; Oman 1981, T. 33: 6; Teržan 1990, 31–32, 54–55. 173 Stare 1958–59, 319. “z Bizeljskega” ali Joanneum muzej v Gradcu z oznako “ob Sotli”. V Bistrici ob Sotli (kat. št. 62, 63) je bilo nestrokovno izkopano plano grobišče z žarnimi starejšeželeznodobnimi grobovi, za ob- močje Kunšperka pa je Peter Petru navajal sledove bronastodobne poselitve.174 To se je potrdilo leta 2018, ko so na širšem območju Bistrice ob Sotli izvajali izkope za infrastrukturne vode ter ob tem odkrili bakrenodobne in bronastodobne odlomke lončenine.175 Dve leti pozneje je bila ob arheoloških raziskavah za novogradnjo odkrita prazgodovinska kulturna plast z lončenino, kuriš- čem in kamnitim orodjem, datirana v čas pozne kulture žarnih grobišč oz. v začetek starejše železne dobe.176 Sledove manjše naselbine s platojem na vrhu in obdane z obrambnim jarkom poznamo tudi z najdišča Trebče – gradišče Bukovica (kat. št. 65), južno nad vasjo Spodnje Trebče, kjer so bili najdeni odlomki prazgodovinske lončenine in hišnega lepa.177 174 Petru 1975, 246. 175 Poročilo Murko, Arh 2018. 176 Poročilo Olić 2020. 177 Ciglenečki, Vogrin 1986, 257. Sl. 15: Izsek iz Franciscejskega katastra z označeno lokacijo jame SE 2012 na Blatu (Arhiv RS, sig. SI AS 177/C/F/C84/g/ A03, SI AS 177/C/F/C84/g/A07; leto karte 1824). Fig. 15: Extract from the Franciscan Cadastre with the location of the pit SE 2012 at Blato (archive RS, sig. SI AS 177/C/F/ C84/g/A03, SI AS 177/C/F/C84/g/A07; printed 1824). 701Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem ZAKLJUČEK Zgodnja in srednja bronasta doba sta v severo- vzhodni Sloveniji še vedno slabo pojasnjeni, saj so najdišča redka. Na zgodnjebronastodobno poselitev kažejo ostaline v Guzejevi jami v Libojah, srednja bronasta doba pa je izpričana v naselbini Šiman pri Gotovljah in z gomilo z Brezja pri Oplotnici s petimi skeletnimi grobovi, datiranimi v časov- ni razpon 16. st. pr. n. št.,178 ter maloštevilnimi srednjebronastodobnimi najdbami z Brinjeve gore. Za čas pozne srednje bronaste dobe oz. horizonta Oloris – Podsmreka (od Bd B2/C1 do Bd D/Ha A1) se na širšem prostoru kaže, da se je poselitev zgostila predvsem v nižinah. Gre za obdobje, ki ga je Ksenija Vinski-Gasparini prva predstavila kot začetno stopnjo kulture žarnih grobišč, in sicer kot virovitiško kulturno skupino z jedrom v medrečju Drave in Save.179 Na novo odkrita naj- dišča v Sloveniji in na Hrvaškem so pokazala na več sočasnih skupin, npr. Barice-Gređani v hrvaški Posavini in severni Slavoniji.180 Slovenska najdišča so bila sprva opredeljena v stopnjo Oloris-Rabelč- ja vas,181 pozneje v horizont Oloris-Podsmreka, predvsem zaradi serije radiokarbonskih datacij in keramičnega gradiva iz naselbine v Podsmreki pri Višnji Gori.182 Iz tega obdobja smo v zadnjih letih spoznali precej najdišč v Prekmurju183 ter na Dravskem in Ptujskem polju.184 Radiokarbonske datacije kažejo na dolg razpon, katerega začetki segajo že v drugo polovico 16. oz. v prvo polo- vico 15. st. pr. n. št., najbolj intenzivno obdobje od druge polovice 15. do konca 13. st., konec pa delno še v prvo polovico 12. st. pr. n. št.185 Glav- nina poselitve se kaže ob vznožju vzpetin in v bližini rek, medtem ko so bile višinske lege v tem obdobju bolj izjemoma poseljene, pa vendar so za 178 Črešnar, Koprivnik 2014, 299–303; Črešnar, Teržan 2014, 679–681. 179 Vinski-Gasparini 1973; 1983, 551–566. 180 Karavanić 2011; Ložnjak Dizdar 2011. 181 Dular et al. 2002. 182 Murgelj et al. 2013; Murgelj 2014, 437–450; Črešnar, Teržan 2014, 681–689; Murgelj 2022, 49–97. 183 Prim. Dolga vas pri Lendavi – Gornje njive (Šavel, Kerman 2008; 2014, 79–82); Pince – Pod Grunti (Kerman 2011; 2014, 31–63); Nedelica pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2014, 83–90); Gomila pri Lenartu (Tomaž 2010; 2014, 191–195); Sodolek (Kavur 2011). Glej tudi Kerman v tej publikaciji. 184 Prim. Rabelčja vas (Strmčnik Gulič 1988–1989, 160; Dular et al. 2002, 163–168); Zgornja Hajdina (Lubšina Tušek 2008a; 2008b; 2008c); grobišče ob Potrčevi cesti na Ptuju (Jevremov 1988–1989). Glej tudi Kramberger v tej publikaciji. 185 Črešnar, Teržan 2014, 681–688. naš prostor pomembne Brinjeva gora in Ljubična nad Zbelovsko goro ter najdbe iz žganih grobov v Črnolici, ki sodijo v konec tega obdobja (Bd D). Bistveno številčnejše se kažejo najdbe ter stavb- ne ostaline iz pozne bronaste dobe, in sicer tako iz horizonta Rogoza-Orehova vas (Ha A) kot iz horizonta mlajše kulture žarnih grobišč (Ha B). Izbira lokacij za poselitev se ni močno spremenila. Ključnega pomena so bile visoke rečne terase, od- maknjene od poplavnih ravnic in z zagotovljenim virom vode, ter vznožja vzpetin in nekateri redki višinski predeli.186 V Savinjski dolini izpostavljamo naselbino Šmatevž in skromne sledi dominantnega Miklavškega hriba v Celju, na Kozjanskem Rifnik, Donačko goro nad Rogatcem, Orehovec pri Zibiki ter Orešje na Bizeljskem. Težišče poselitve gradišč se kaže v zaključnem obdobju bronaste dobe. Na nekaterih se je življenje nadaljevalo tudi v starejšo železno dobo, posamezne grobne najdbe pa na- kazujejo že tudi naselitev v ravninskih delih – na primer žarna nekropola s planimi grobovi na polju v Bistrici ob Sotli, z elementi starejšeželeznodobne noše.187 V Zgornji Dravinjski dolini poznamo številne poznobronastodobne brinjegorske naselbinske najdbe in tiste z grobišča Gračič ter najdbe iz Ljubične nad Zbelovsko goro. Na robu nekoliko dvignjene dravinjske terase, v zaledju Konjiške gore, je znotraj časovnega razpona mlajše kulture žarnih grobišč delovala kratkotrajno poseljena naselbina na Blatu, ki – glede na najdbe in stavbne ostali- ne – ni segala v železno dobo. Nenavadna jama v bližini s številnimi keramičnimi posodami ima elemente strukturiranega deponiranja, značilnega za pozno bronasto dobo, a je v našem prostoru še brez primerjave. Poselitev na Blatu se je končala pred začetkom starejše železne dobe, ko sta v bližini postali pomembni novi naselbini Homec in Podob. Razloge za konec poselitve na Blatu morda lahko povežemo na eni strani s klimatskimi spremembami okoli leta 800 pr. n. št. in posledično s poplavo, ki je v nekem trenutku povzročila, da je Dravinja, kot se kaže v jami na Blatu, prestopila bregove terase. Podnebne spremembe so v odnosu z naravnimi in antropogenimi dejavniki vedno močno vplivale na poselitev posameznih območij.188 V večjem 186 Teržan 1999, 133; 2001; Dular 2013, 111–112. V analizi poznobronastodobne poselitve severovzhodnega dela Slovenije je Dular pokazal, da je od 34 naselbin kar 24 nižinskih in v bližini rek (Dular 2013, 84). 187 Petru 1975, 246; Ciglenečki 2016a, 9. 188 Šercelj 1987, 20. 702 Maja BRICELJ ZGORNJA DRAVINJSKA DOLINA Oplotnica 1. Brezje pri Oplotnici – domačija Sadek (531305,137410). Tip, datacija: gomilno grobišče (srednja bronasta doba). Lit.: Pahič 1983, 44; Pekovšek 2009, 12; Črešnar, Kopriv- nik 2014, 299–303. 2. Dobriška vas – Pungert (535439, 135938; EŠD 29853). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Bricelj et al. 2012 (neobjavljeno poročilo). 3. Malahorna – ob Gračnici (533401, 137356; EŠD 29858). Tip, datacija: posamezna najdba (kamnita sekira; praz- godovina), nižinsko najdišče (TP: prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Teržan 1983, 55–56, sl. 3: 7; Lubšina-Tušek 1993, 128; Bricelj et al. 2012 (neobja- vljeno poročilo). 4. Oplotnica – Prihova (535327, 137417; EŠD 29857). Tip, datacija: posamezna najdba (kamnita sekira z luknjo; prazgodovina), nižinsko najdišče (prazgodovina). Lit.: Pahič 1956, 235; Lubšina-Tušek 1993, 128; Merc 2015 (neobjavljeno poročilo); Merc 2019 (neobjavljeno poročilo). Poljčane 5. Bela pri Poljčanah – soteska potoka Bela (544662, 127835). Tip, datacija: posamezne najdbe (neolitik / eneolitik), depo oz. vodne najdbe (bronasta doba). Lit.: Saria 1939, 14; Pahič, 1962–63, 361; Gabrovec 1983, 74; Čerče, Turk 1996, 11; Čerče, Šinkovec 1995, 131–132; Črešnar 2010, 76–77, sl. 39, 40. 6. Spodnja Brežnica – arheološko območje V logu (544641, 131859; EŠD 29831). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Stergar 2013 (neobjavljeno poročilo). 7. Spodnja Brežnica – arheološko območje Brežnica (544609, 131375; EŠD 29832). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Stergar 2013 (neobjavljeno poročilo). KATALOG NAJDIŠČ V katalogu so najdišča razporejena znotraj občinskih mej v treh geografskih enotah, ki jih obravnavamo v besedilu. Nekatera imena najdišč v katalogu so nekoliko daljša, kot jih navajamo v besedilu, saj je v kataloškem delu imena poleg naselja navedeno še ledinsko ime ali ime domačije ali celotno ime iz registra kulturne dediščine. Najdišča imajo navedeni koordinati v Gauss-Krügerjevem sistemu (D48 GK), v primeru zavarovanih najdišč evidenčno številko dediščine (EŠD) ali številko lokacije iz Arheološkega katastra Slovenije (Arkas ID), tip najdišča, datacijo in ključne vire za prazgodovinske faze najdišč. Okrajšave: RKD – register kulturne dediščine; EŠD – evidenčna številka dediščine, vodena v Registru kulturne dediščine, INDOK; ARKAS – Arheološki kataster Slovenije, arhiv ZRC SAZU Inštitut za arheologijo; TP – terenski pregled, topografski pregled. delu bronaste dobe so prevladovale razmeroma tople klimatske razmere, vendar sta bili okoli 2140 pr. n. št. in 1600 pr. n. št. vsaj dve fazi močnega deževja z upadom temperatur, bolj vlažno obdobje z nižjimi temperaturami naj bi se ponovilo okoli 800 pr. n. št. s koncem bronaste dobe. Pred tem pa predvidevajo klimatski optimum med okoli 1000 in 800 pr. n. št.189 Podatki iz pelodnih vrtin v bližini velikih višinskih naselbin iz obmejnega ozemlja med Avstrijo in Slovenijo (Novine, Gornja Radgona, Königsberg bei Tieschen, Stadtbergen bei Altenmarkt) so pokazali, da so bile v času mlajše in pozne kulture žarnih grobišč (pribl. 1050–800 pr. n. št. oz. čas stopnje Ha B) na teh območjih večje površine pašnikov in drugih rastlin, velik je bil porast trav in travam podobnih rastlin.190 V tem kontekstu so zanimive tudi historične karte, na katerih so v dolini prikazani predvsem močvirni travniki, na pobočju Konjiške gore z naselbino Blato so pašniki in njive, medtem ko je 189 Scholz 2012, 161 s tam navedeno literaturo. 190 Lippert 2001, 51, t. 1. bila parcela na robu terase, kjer je bila jama SE 2012 s poznobronastodobno lončenino, še v 19. st. kartirana kot zaraščen teren z visokimi drevesi (sl. 15). To se zdi zanimivo v smislu razumevanja razvoja kulturne krajine in ohranjanja določenih struktur oz. posebnih prostorov, namenjenih kultnim ali verskim običajem, kaže pa tudi, kako so se informacije o njih prenašale skozi stoletja. Zahvale Za nasvete in korekture pri nastajanju prispevka se naj- lepše zahvaljujem akad. dr. Bibi Teržan. Izhodišče prispevka je najdišče Blato pri Slovenskih Konjicah, ki ga je raziskala ekipa podjetja Tica Sistem d.o.o. in mi je gradivo predala v obdelavo. Sodelavci Centra za preventivno arheologijo ZVKDS so izdelali risbe predmetov, določitev lesne vrste in dendrokronološko datacijo lesa je naredila dr. Katarina Čufar, analizo živalskih kosti dr. Borut Toškan, geološko analizo dr. Igor Rižnar. Srečko Firšt mi je posredoval podatke iz svojih topografskih pregledov Zgornje Dravinj- ske doline. Slikovno gradivo v prispevku so mi pomagali pripraviti dr. Eva Zorc, Nives Zupančič in Gašper Rutar. Dr. Philip Mason in Robert Krempuš sta poskrbela za prevod povzetka. Iskrena hvala vsem. 703Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem Slovenske Konjice 8. Blato pri Slovenskih Konjicah (533800, 132221; EŠD 29007). Tip, datacija: nižinska naselbina, keramični depo (pozna bronasta doba, rimsko obdobje, srednji vek). Lit.: Bricelj, Ravnik 2012; Bricelj 2014; 2016, 60–69; 2018. 9. Homec nad Žičami (536819, 131006; EŠD 25804). Tip, datacija: višinska naselbina (starejša železna doba). Lit.: Pekovšek 2009, 26; Firšt 2015, 29–30 (neobjavljeno poročilo); Ciglenečki 2016b, 36–47. 10. Konjiška vas – Podmočle (534761, 131716; EŠD 29008). Tip, datacija: posamezne najdbe (pozna bronasta doba), nižinska naselbina (rimska doba). Lit.: Tica, Ravnik 2016, 49. 11. Ljubična nad Zbelovsko goro (542100, 127448; EŠD 10200). Tip, datacija: višinska naselbina (pozna bronasta in železna doba, rimska doba, srednji vek). Lit.: Ciglenečki 1974, 245; Pirkmajer 1986, 252; Šinkovec 1995, 127, št. 15; Črešnar 2010, 76–77, sl. 39–40; Ciglenečki 2016b, 36–47. 12. Ljubična – Laze v Zgornjem Ljubičnem (542615, 127261). Tip, datacija: višinsko najdišče (TP: prazgodovina). Lit.: Pirkmajer 1986, 252; Firšt 2015, 37 (neobjavljeno poročilo). 13. Ljubična – Rančka (543570, 126801). Tip, datacija: vi- šinsko najdišče (TP: prazgodovina). Lit.: Firšt 2015, 38 (neobjavljeno poročilo). 14. Ljubična – Vrh nad Lazami (542809, 127124). Tip, da- tacija: višinsko najdišče (TP: prazgodovina). Lit.: Firšt 2015, 38 (neobjavljeno poročilo). 15. Loče – hrib Železnik (537911, 129039). Tip, datacija: višinsko najdišče (TP: prazgodovina). Lit.: Firšt 2015, 33 (neobjavljeno poročilo). 16. Loče – vas (538466, 128666). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: prazgodovina). Lit.: Firšt 2015, 35 (neo- bjavljeno poročilo). 17. Podob – gradišče Vrhek (538389, 131082; EŠD 10199). Tip, datacija: višinska naselbina (pozna bronasta doba – starejša železna doba). Lit.: Pahič S. 1985, 299; Teržan 1990, 343; Pekovšek 2009, 27–28. 18. Podob – na Lazah (538930, 130750). Tip, datacija: plano žarno grobišče (pozna bronasta doba – starejša železna doba). Lit.: Pahič V. 1984, 208–210; Pahič 1985, 299; Teržan 1990, 90, 343, 344. 19. Podob – na njivi (538277, 130740). Tip, datacija: ni- žinsko najdišče (TP: prazgodovina). Lit.: Firšt 2015, 32 (neobjavljeno poročilo). 20. Slovenske Konjice (532991, 132803). Tip, datacija: po- samezne najdbe (kamnite sekire, lončenina; neolitik / eneolitik, bronasta doba, rimsko obdobje, pozni srednji vek). Lit.: Pahič 1998, 162; Pekovšek 2009, 22–23. 21. Zbelovska gora nad Zbelovim (540415, 127972). Tip, datacija: višinsko najdišče (bronasta, železna doba). Lit.: Firšt 2015, 35–36 (neobjavljeno poročilo). 22. Žičnica – Klokočovnik (536978, 129868). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Bricelj 2009, 16–18 (neobjavljeno poročilo). Zreče 23. Brinjeva gora (531790, 136955; EŠD 889). Tip, datacija: višinska naselbina (bronasta in železna doba, rimsko obdobje). Lit.: Pahič 1955, 324; 1962–1963, 349; 1981; Oman 1981; Teržan 1990, 36–42, Sl. 4, 6; Črešnar 2010, 76–77, sl. 38–40. 24. Brinjeva gora – Gračič (532100, 136670). Tip, datacija: plano žarno grobišče (pozna bronasta doba). Lit.: Pahič V. 1988–1989, 181–216; Črešnar 2010, 77, sl. 40; Črešnar et al. 2014, 305–311; Koprivnik, Teržan 2021; Teržan 2021. 25. Zreče – Nova Dobrava, Župnikova hosta (530088, 136268; EŠD 10348). Tip, datacija: nižinska naselbina (pozna bronasta doba), gomilno grobišče (rimska doba). Lit.: Klasinc, Laharnar 2007 (neobjavljeno poročilo); Črešnar 2010, 77, sl. 40. 26. Zreče – Pavlakova jama (529200, 136588). Tip, datacija: jamska naselbina (pozna bronasta in zgodnja železna doba). Lit.: Pahič 1965, 170; 1998, 386; Pekovšek 2009, 18; Črešnar 2010, 76, sl. 39. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Ljubno ob Savinji 27. Ljubno ob Savinji (487322, 133899). Tip, datacija: ni- žinsko najdišče (TP: prazgodovina). Lit.: Draksler et al. 2010 (neobjavljeno poročilo). Mozirje 28. Brezje pri Mozirju – višinska naselbina Štrucljevo gradišče (5495983, 5132798; EŠD 4458). Tip, datacija: posamezna najdba (kamnita sekira; prazgodovina), naselbina (zgodnji srednji vek). Lit.: Kolšek, Bolta, 1962c, 218; Ciglenečki 1978; Draksler, Vučkovič 2008 (neobjavljeno poročilo). 29. Jazbine pri Selah – sv. Radegunda (5496169, 5135848; Arkas ID 140408.00). Tip, datacija: posamezna najdba (bronast srp; pozna bronasta doba). Lit.: Pahič 1975a, 269; Draksler, Vučkovič 2008 (neobjavljeno poročilo). 30. Šmihel nad Mozirjem – Mozirska planina (5494310, 5136376; Arkas ID 140409.03). Tip, datacija: posamezne najdbe (bronasta sulična ost; pozna bronasta doba). Lit.: Pahič 1975a, 269; Šinkovec 1995, 82; Horvat 2002a, 194; 2002b, 120; 2020; Draksler, Vučkovič 2008 (neobjavljeno poročilo). Nazarje 31. Čreta pri Kokarjah (497798, 126311; EŠD 30092). Tip, datacija: depo (bronasti srpi; pozna bronasta doba). Lit.: Šinkovec 1995, 147–148, t. 50A; Draksler 2008 (neobja- vljeno poročilo). 32. Dobletina – arheološko območje Dobletina (496010, 130013; EŠD 30097). Tip, datacija: posamezne najdbe (TP: keramika; prazgodovina), domnevna gomila (li- dar: domnevna datacija). Lit.: Kolšek, Bolta 1962a, 219; Draksler 2008 (neobjavljeno poročilo); Mlekuž 2011 (neobjavljeno poročilo). 33. Kokarje – arheološko najdišče Studenica (495997, 127834; EŠD 30094). Tip, datacija: najdišče (TP: keramika; praz- godovina). Lit.: Draksler 2008 (neobjavljeno poročilo). 34. Nazarje – Gradišče, Marijin grad (496778, 130667; EŠD 30096). Tip, datacija: posamezne najdbe (bronasta sekira, lončenina: prazgodovina), naselbina (srednji vek). Lit.: Pahič 1975a, 269; Draksler 2008 (neobjavljeno poročilo); Murko et al. 2021 (neobjavljeno poročilo). 35. Potok pri Kokarjah – arheološko območje Tlake (495431, 127784; EŠD 30095). Tip, datacija: najdišče (TP: keramika; prazgodovina). Lit.: Draksler 2008 (neobjavljeno poročilo). 36. Šmartno ob Dreti – arheološko območje Tiber (492094, 127104; EŠD 30091). Tip, datacija: najdišče (TP: keramika; prazgodovina). Lit.: Draksler 2008 (neobjavljeno poročilo). 37. Šmartno ob Dreti – arheološko območje Zgornje polje (492560, 126134; EŠD 30093). Tip, datacija: najdišče (TP: keramika; prazgodovina). Lit.: Draksler 2008 (ne- objavljeno poročilo). 704 Maja BRICELJ Rečica ob Savinji 38. Korita (x: 494096, y: 131370). Tip najdišča: posamezne najdbe (bronasta igla; bronasta doba). Lit.: Draksler, Vučkovič 2008 (neobjavljeno poročilo); Horvat 2020, 17. 39. Kugla pri Rečici ob Savinji – gomila Florjan (5494033, 5132009; EŠD 29790). Tip, datacija: gomilno grobišče (verjetno starejša železna doba). Lit.: Teržan 1990, 112; Draksler, Vučkovič 2008 (neobjavljeno poročilo). 40. Praznikove njive pri Rečici ob Savinji (5493776, 5130988). Tip, datacija: najdišče (TP: keramika; prazgodovina, zgodnja rimska doba). Lit.: Kolšek, Bolta, 1962b, 196; Draksler, Vučkovič 2008 (neobjavljeno poročilo). 41. Šentjanž pri Rečici ob Savinji – arheološko najdišče Sv. Janez (5492027, 5130407; EŠD 4462). Tip, datacija: plano žarno grobišče (starejša železna doba). Lit.: Bolta 1965, 174; Teržan 1990, 112–113; Draksler, Vučkovič 2008 (neobjavljeno poročilo). 42. Šentjanž pri Rečici ob Savinji – Gradišče nad Šentjanžem (492027, 130407; EŠD 19660). Tip, datacija: gradišče (prazgodovina). Lit.: Draksler, Vučkovič 2008 (neobja- vljeno poročilo). SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Braslovče 43. Orla vas – arheološko območje Juhartove njive (505903, 124225; EŠD 29206). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: keramika; prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Bricelj et al. 2011 (neobjavljeno poročilo). 44. Šmatevž – prazgodovinska naselbina (503720, 123700; EŠD 10403). Tip, datacija: naselbina (bronasta doba, mlajša železna doba). Lit.: Tica, Djurić 2007. 45. Trnava – arheološko območje Ciglarca (504750, 123174; EŠD 29569). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: keramika; prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Bricelj et al. 2011 (neobjavljeno poročilo). 46. Trnava – arheološko območje Ob cesti (505588, 124768; EŠD 29207). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: keramika; prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Bricelj et al. 2011 (neobjavljeno poročilo). Celje 47. Celje – Miklavški hrib (520500, 119849; EŠD 56). Tip, datacija: višinska naselbina (pozna bronasta doba, starejša železna doba). Lit.: Kolšek 1975, 279; Teržan 1990, 106–108. 48. Celje – Savinja (520501, 120363; EŠD 56). Tip, datacija: posamezne najdbe (pozna bronasta doba). Lit.: Kolšek 1975, 280; Teržan 1990, 354; Šinkovec 1995, 49–50, 85–86, 116. 49. Celje – Polule (519667, 118972; EŠD 56). Tip, datacija: posamezne najdbe (bronasta igla; pozna bronasta doba). Lit.: Kolšek 1975, 279. 50. Celje – Ložnica pri Celju (519265, 121844; EŠD 56). Tip, datacija: posamezne najdbe, naselbina ? (bronasta doba, mlajša železna doba). Lit.: Praprotnik 2017 (neo- bjavljeno poročilo); Merc 2020 (neobjavljeno poročilo); Perko et al. 2021 (neobjavljeno poročilo); Sovdat 2023 (neobjavljeno poročilo). 51. Tremerje – nad Savinjo (518478, 117444). Tip, datacija: posamezna najdba (bronasta tulasta sekira; pozna bro- nasta doba), cesta (rimska doba). Lit.: Bolta 1975c, 282. Dobrna 52. Strmec nad Dobrno – Sv. Jošt na Kozjaku (515244, 138001). Tip, datacija: grobišče (žgani žarni grobovi; pozna bronasta doba, starejša železna doba). Lit.: Teržan 1990, 114, t. 79: 14. 53. Vinska Gorica – Stražiškove njive (517871, 131602; ARKAS ID: 160313.02). Tip, datacija: naselbina (TP: prazgodovina). Lit.: ARKAS. Vojnik 54. Vojnik – arheološko najdišče (523995, 127497; EŠD 4254). Tip, datacija: naselbina (prazgodovina), grobišče, cesta (rimsko obdobje). Lit.: Brišnik, Bricelj 2008, 236. Vransko 55. Čeplje – Čepljansko polje (498166, 122870; Arkas ID 163701.01). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: keramika; prazgodovina). Lit.: Djurić, Pinter 1994 (neobjavljeno poročilo). 56. Ločica pri Vranskem (494020, 120560; Arkas ID 163704.01). Tip, datacija: posamezna najdba (bronasta sulična ost; pozna bronasta doba). Lit.: Božič, Turk 1984, 202–203; Šinkovec 1995, 140. Žalec 57. Gotovlje – bronastodobna naselbina Šiman (512673, 125009; EŠD 10397). Tip, datacija: naselbina (bakrena doba, bronasta doba). Lit.: Tomažič, Olić 2009, 256–257. 58. Levec – arheološko območje Za grabnom (516542, 121519; EŠD 29558). Tip, datacija: nižinsko najdišče (TP: keramika; prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Bricelj et al. 2011 (neobjavljeno poročilo). 59. Liboje – Guzejeva jama (514390, 117355; Arkas ID: 161307.02). Tip, datacija: jamska naselbina (bronasta doba). Lit.: Dirjec, Turk 1988, 207. 60. Petrovče (515380, 122115; Arkas ID: 161309.02). Tip, datacija: posamezna najdba (bronasta plavutasta sekira; bronasta doba). Lit.: Šinkovec 1995, 57. 61. Žalec (512865, 123216; Arkas ID: 163910.01 in 163910.02). Tip, datacija: posamezne najdbe (dvoje bronastih sekir s tulom; pozna bronasta doba), gomilno grobišče ? (praz- godovina), grobišče, cesta (rimska doba). Lit.: Šinkovec 1995, 58, 69; Merc 2010 (neobjavljeno poročilo). KOZJANSKO Bistrica Ob Sotli 62. Bistrica ob Sotli (551609, 101682). Tip, datacija: plano grobišče z žarnimi grobovi (pozna bronasta doba, starejša železna doba). Lit.: Petru 1975, 246; Ciglenečki 2016a, 9. 63. Bistrica ob Sotli – Kunšperk (101595, 551685; znotraj vasi EŠD 4594 in trškega jedra EŠD 4592). Tip, datacija: najdišče (bakrena doba, bronasta doba, železna doba). Lit.: Murko, Arh 2018 (neobjavljeno poročilo); Olić 2020 (neobjavljeno poročilo). 64. Silovec nad Orešjem na Bizeljskem (101081, 555463; EŠD 30445). Tip, datacija: naselbina (pozna bronasta doba, starejša železna doba). Lit.: Kovač 2014, 505–514. 65. Trebče – gradišče Bukovica (549608, 99783; EŠD 4610). Tip, datacija: naselbina (prazgodovina). Lit.: Ciglenečki, Vogrin 1986, 257. Kozje 66. Kozje (543396, 103230; Arkas ID: 160904.02). Tip, datacija: posamezne najdbe (neolitik, bronasta doba). Lit.: Bolta 1975a, 283. 67. Osredek pri Podsredi – gradišče Veliki vrh (548125, 97247; EŠD 4604). Tip, datacija: naselbina (pozna bronasta doba, pozna rimska doba). Lit.: Ciglenečki 1981, 274; Ciglenečki, Vogrin 1986, 257. 705Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem ANSl = Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana, 1975. BAUSOVAC, M. 2011, Študija poznoantične lončenine iz utrjene višinske naselbine Rifnik pri Šentjurju. – Do- ktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). BOLTA, L. 1959, Ilirska naselbina na Rifniku pri Šentjurju. – Celjski zbornik 1959, 258–276. BOLTA, A.1965, Šentjanž pri Rečici. – Varstvo spomenikov 9 (1962–1964), 174. BOLTA, L. 1962–1963, Neolitska naselbina na Rifniku (The neolithic Settlement at Rifnik). – Arheološki vestnik 13–14, 287–291. BOLTA, L. 1975a, Kozje. – ANSl, 283. BOLTA, L. 1975b, Lemberg pri Šmarju, Mestinje. – ANSl, 293. BOLTA, L. 1975c, Tremerje. – ANSl, 282. BOLTA, L. 1975d, Zbelovska gora. – ANSl, 284. BOLTA, L. 1975e, Zibika. – ANSl, 287. BOŽIČ, D., I. TURK 1984, Ločica pri Vranskem. – Varstvo spomenikov 26, 202–203. BRICELJ, M. 2014, Slovenske Konjice. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 287–298. BRICELJ, M. 2016, Arheologija na trasi plinovoda Slovenske Konjice – Šmarje pri Jelšah. – V: A. Boldin (ur.), Konjice: 870 let prve pisne omembe, 60–69, Slovenske Konjice. BRICELJ, M. 2018, Poselitev pod Konjiško goro v času kulture žarnih grobišč. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). BRICELJ, M., M. RAVNIK 2012, Vodna jama pri poznob- ronastodobni naselbini Blato pod Konjiško goro. – V: A. Gaspari (ur.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 379–384, Ljubljana. BRICELJ, M., R. ERJAVEC 2014, Kačji dol. – Varstvo spomenikov 49, 90–92. BRICELJ, M., U. KOŠIR 2018, Uniše. – Varstvo spomenikov 53, 273–274. BRICELJ et al. 2014 = M. Bricelj, S. Vučković, R. Erjavec 2014, Primož pri Šentjurju. – Varstvo spomenikov 49, 204–205. BRIŠNIK, D., M. BRICELJ 2008, Vojnik. – Varstvo spome- nikov 43, 236–237. BRODAR M., 1960–1961, Slučajna paleolitska najdba (Trouvaille paléolithique, faite par hasard). – Arheološki vestnik 11–12, 46–49. BROSSLER, A. 2001, Reading Business Park. The results of phase 1 and 2. – V: J. Brück (ur.), Bronze Age Lands- capes. Tradition and Transformation, 129–139, Oxford. CIGLENEČKI, S. 1974, Zbelovska gora nad Ločami. – Varstvo spomenikov 17–19/1, 245. CIGLENEČKI, S. 1978, K problemu kulturne in časovne opredelitve nekaterih utrjenih prostorov v Sloveniji (On the problem of the definition and dating of several forti- fied sites in Slovenia). – Arheološki vestnik 29, 482–494. CIGLENEČKI, S. 1979, Zagorje. – Varstvo spomenikov 22, 277. 68. Slatina pri Lesičnem – hrib Miza (539310, 107345; Arkas ID:161109.01). Tip, datacija: naselbina (keramika, kremenovi odbitki; prazgodovina in pozna antika). Lit.: Ciglenečki 2016a, 9. 69. Zagorje pri Lesičnem – gradišče na hribu Gradišče (538406, 105547; EŠD 4613). Tip, datacija: naselbina (pozna bronasta doba). Lit.: Ciglenečki 1979, 277. Podčetrtek 70. Rudnica – gradišče Rudna (542200, 111600; EŠD 4606). Tip, datacija: naselbina (prazgodovina, pozna rimska doba). Lit.: Ciglenečki 1987, 281. Rogaška Slatina 71. Zgornji Gabernik – arheološko območje Kota 481 (543749, 125784; EŠD 22899). Tip, datacija: naselbina (prazgodovina). Lit.: RKD. 72. Kačji Dol – arheološko območje Drofenik (546063, 120771; EŠD 29519). Tip, datacija: naselbina (bakrena doba, bronasta doba, rimska doba, srednji vek). Lit.: Bricelj, Erjavec 2014, 90–92. 73. Cerovec pod Bočem (550830, 124070; EŠD 30583). Tip, datacija: depo (mlajša bronasta doba). Lit.: Smodič 1955, 88; Turk 1996, 106–108. Rogatec 74. Čermožiše (560069, 126757; Arkas ID: 182401.02). Tip, datacija: depo (bronasta doba). Lit.: Smodič 1955; Turk 1996, 108–113. 75. Donačka Gora – arheološko najdišče Dvor (557650, 124100; EŠD 30583). Tip, datacija: naselbina (pozna bronasta doba, železna doba, pozna rimska doba, srednji vek). Lit.: Odar 2017 (neobjavljeno poročilo). 76. Rogatec (554417, 120882; Arkas ID: 162405.02). Tip, datacija: posamezne najdbe (kamniti sekiri, bronasta plavutasta sekira, kosi litega brona; srednja bronasta doba). Lit.: Šinkovec 1995, 42. Šentjur 77. Primož pri Šentjurju – arheološko območje Pod cerkvijo (531541, 121898; EŠD 29520). Tip, datacija: nižinska naselbina (prazgodovina, rimska doba, srednji vek). Lit.: Bricelj et al. 2014, 204–205. 78. Rifnik (531757, 117194; EŠD 622). Tip, datacija: višinska naselbina (pozna bronasta doba, starejša železna doba, poznorimska doba). Lit.: Bolta 1959; Teržan 1990, 366–367. 79. Rifnik – Osetovo posestvo, Koroščevo posestvo, Rataj- čevo posestvo (531705, 117255; EŠD 622). Tip, datacija: grobišče (pozna bronasta doba, starejša železna doba). Lit.: Teržan 1990, 366–367; Vrenčur 2018. 80. Rifnik – Črnolica (531924, 117658; EŠD 622). Tip, datacija: grobišče (mlajša bronasta doba, starejša železna doba). Lit.: Vogrin 1986; Vrenčur 2011. 81. Uniše pri Ponikvi (533680, 122221). Tip, datacija: naj- dišče (prazgodovina). Lit.: Bricelj, Košir 2018, 273–274. Šmarje pri Jelšah 82. Orehovec pri Zibiki (115056, 541143; EŠD 30653). Tip, datacija: naselbina (pozna bronasta doba). Lit.: Novšak et al. 2017. 706 Maja BRICELJ CIGLENEČKI, S. 1981, Osredek pri Podsredi. – Varstvo spomenikov 23, 274. CIGLENEČKI, S. 1984, Arheološka podoba. – V: M. Ža- gar, A. Svetina, J. Liška, R. Lešnik (ur.), Med Bočem in Bohorjem, 82–91, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. CIGLENEČKI, S. 1987, Rudnica. – Varstvo spomenikov 29, 281. CIGLENEČKI, S. 2016a, Drobci iz najstarejše preteklosti Kozjanskega. – V: I. Jug (ur.), Zgodovina Kozjega. Pod Bredičem in Kozjakom, 5–26, Kozje. CIGLENEČKI, S. 2016b, Ljubična nad Zbelovsko goro in Homec nad Žičami: dve mogočni, a slabo poznani ar- heološki postojanki na Štajerskem. – V: A. Boldin (ur.), Konjice: 870 let prve pisne omembe, 36–47, Slovenske Konjice. CIGLENEČKI, S., A. VOGRIN 1986, Osredek pri Podsredi. – Varstvo spomenikov 28, 257. CREMASCHI et al. 2021 = M. Cremaschi, C. Griggs, C. Kocik, A. Mutti, A. Zerboni, S. W. Manning 2021, Dating the Noceto Vasca Votiva, a unique wooden structure of the 15th century BCE, and the timin of a major societal change in the Bronze Age of northern Italy. – PLoS ONE 16(6): e0251341. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0251341 ČERČE, P., I. ŠINKOVEC 1995, Katalog depojev pozne bronaste dobe / Catalogue of Hoards of the Urnfield Culture. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Sloven- skem 1 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1, Katalogi in monografije 29, 129–333. ČERČE, P., P. TURK 1996, Depoji pozne bronaste dobe – najdiščne okoliščine in struktura najdb / Hoards of the Late Bronze Age – The Circumstances of their Discovery and the Structure of the Finds. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 30, 7–30. ČIŽMÁŘOVÁ, J. 1978, Předběžná zpráva o záchranném výzkumu v Brně – Starém Lískovci (okr. Brno - město). – Přehled výzkumů 1976, 122–123. ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji v ruški žarnogrobiščni skupini / Die neuen Urnengräber aus Ruše und das Bestattungsritual in der Ruše Gruppe der Urnenfelderkultur. – Arheološki vestnik 57, 97–162. ČREŠNAR, M. 2007, Wooden house construction types in Bronze Age and Early Iron Age Slovenia. – V: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 321–340. ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield period of Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor / Nova spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne Slovenije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru. – Arheološki vestnik 61, 7–119. ČREŠNAR, M. 2014, Rogoza pri Mariboru / Rogoza near Maribor. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 225–248. ČREŠNAR, M., V. KOPRIVNIK 2014, Brezje pod Brinjevo goro / Brezje below Brinjeva gora. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 299–303. ČREŠNAR et al. 2014 = M. Črešnar, V. Koprivnik, C. Bonsall, J.-L. Thomas 2014, Gračič pod Brinjevo goro / Gračič below Brinjeva gora. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 305–311. ČREŠNAR, M., M. MURKO 2014, Miklavž na Dravskem polju. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 205–215. ČREŠNAR, M., B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 661–702. DIRJEC, J., I. TURK 1988, Liboje. – Varstvo spomenikov 30, 207. DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera instituti archaeologici Sloveniae 27. https://doi. org/10.3986/9789612546038 DULAR et al. 2002 = J. Dular, I. Šavel, S. Tecco Hvala 2002, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronze-zeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5. https://doi. org/10.3986/9789612544980 GABROVEC, S. 1983, Kasno brončano doba (kultura polja sa žarama). Ostave. – V: A. Benac et al. (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja IV. Bronzano doba, 72–87, Sarajevo. GRAHEK, L. 2014, Slivnica pri Mariboru, Orehova vas / Slivnica near Maribor, Orehova vas. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 249–273. GRAHEK et al. 2015 = L. Grahek, T. Tolar, N. Zupančič, B. Djurić 2015, Orehova vas. –Arheologija na avtocestah Slovenije 46. GUTJAHR, C., G. TIEFENGRABER (ur.) 2011, Beiträge zur Mittel- und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelder- zeit am Rande de Südostalpen. Akten des 1. Wildoner Fachgespräches vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon/ Steiermark, Österreich, Internationale Archäologie 15. HELLERSCHMID, I. 2006, Die Urnenfelder- / Hallstattzeitliche Wallanlage von Stillfried an der March. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 63. HILL, J. D. 1995, Ritual and Rubbish in the Iron Age of Wessex. A study in the formation of a specific archaeolo- gical record. – British Archaeological Reports. British Series 242. HORVAT, J. 2002a, Arheološki sledovi v slovenskem viso- kogorju. – Kamniški zbornik 16, 193–202. HORVAT, J. 2002b, Archäologische Zeugnisse im Slowe- nischen Alpengebiet. – La culture matérielle –sources et problemes, Histoire des Alpes 7, 117–133. HORVAT, J. 2005, Poselitev na Pivškem in ob zgornjem toku Reke od pozne bronaste dobe do pozne antike. – V: A. Mihevc (ur.), Kras. Voda in življenje v kamniti pokrajini, 220–249, Ljubljana. HORVAT, J. 2020, Arheološke sledi v slovenskem viso- kogorju. – V: Življenje v Alpah. Življenje v Alpah nekoč in danes – od prve obljudenosti visokogorskega sveta pred več tisoč leti do trajnostnega turizma danes, 11–25, Bohinjska Bistrica. JEVREMOV, B. 1988–1989, Grobovi z začetka kulture žarnih grobišč (Gräber vom Anfang der Urnenfelderkultur aus Ptuj). – Arheološki vestnik 39–40, 171–179. KAERNER, J. 1988–1989, Chronologische Probleme der Rušegruppe der Südostalpinen Urnenfelderkultur (Kro- 707Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem nološki problemi ruške skupine jugovzhodnoalpske kulture žarnih grobišč). – Arheološki vestnik 39–40, 217–234. KARAVANIĆ, S. 2011, The end of the Middle Bronze Age and the beginning of the Urnfield Culture in Central Croatia. – V: C. Gutjahr, G. Tiefengraber (ur.) 2011, 11–36. KAVUR, B. 2011, This is how we do it. The pottery depot from Sodolek as an external memory storage device. – V: C. Gutjahr, G. Tiefengraber (ur.) 2011 / Steiermark, Österreich, 81–88. KERMAN, B. 2011, Die spätbronzezeotliche Siedlung Pod Grunti-Pince (Slowenien). – V: C. Gutjahr, G. Tiefen- graber (ur.) 2011, 89–102. KERMAN, B. 2014, Pod Kotom – sever. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 159–176. KLEMENC, J. 1961, Celeia v antiki. – Celjski zbornik 1961, 427–456. KOLŠEK, V. 1975, Celje. – ANSl, 279–282. KOLŠEK, V., A. BOLTA 1962a, Dobletina pri Nazarju. – Varstvo spomenikov 8 (1960–1961), 219. KOLŠEK, V., A. BOLTA 1962b, Rečica ob Savinji. – Varstvo spomenikov 8 (1960–1961), 196. KOLŠEK, V., A. BOLTA 1962c, Štrucljevo gradišče pri Mozirju. – Varstvo spomenikov 8 (1960–1961), 218. KOPRIVNIK, V., B. TERŽAN 2021, Gračič pod Brinjevo goro – Nekropola kulture žarnih grobišč. II. Analiza sestavov grobnih pridatkov in družbena struktura / Gračič below Brinjeva gora – A necropolis of the Urnfield Period. II. Analysis of the grave-good compo- sitions and social structure. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millenia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. – Katalogi in monografije 44, 279–298. KOVAČ, O. 2014, Orešje na Bizeljskem. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.)2014, 505–514. KRAMBERGER, B. 2018, Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro / Funde und Besiedlungsspuren aus der Kupferzeit unter dem Grabhügel in Brezje unterhalb der Brinjeva gora. – Arheološki vestnik 69, 69–133. KREMPUŠ et al. 2007 = R. Krempuš, A. Gaspari, M. Novšak 2007, Die neuen spätkeltischen und frühkaiserzeitlichen Heiligtümer von Celeia. – V: Götterwelten. Tempel, Riten, Religionen in Noricum, Katalog zur Sonderausstellung, 39–44, Klagenfurt. LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka skica prazgodovin- ske naselbine v Ormožu (Chronologische Skizze der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož). – Arheološki vestnik 39–40, 235–276. LAZAR, I. 2009, Vera Kolšek – celjska arheologinja in muzealka (1930–2007). – Arheološki vestnik 60, 333–344. LIPPERT, A. 2001, Zur späturnenfelder- und eisenzeitlichen Besiedlung der Landschaft zwischen Mur und Raab. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 78, 49–55. LOŽAR, R. 1930, Poročilo o arheološkem delu Narodnega muzela v Ljubljani v letih 1928–1930. – Glasnik muzej- skega društva za Slovenijo 11, 13–35. LOŽNJAK DIZDAR, D. 2011, Starija faza kulture polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi (Early Urnfield Culture in Northern Croatia – New Challenges). – V: M. Dizdar, D. Ložnjak Dizdar, S. Mihelić (ur.), Starija faza kulture polja sa žarama u sjevernoj Hrvatski – novi izazovi (Early Urnfield Culture in Northern Croatia – New Challenges), 12–33, Zagreb, Osjek. LUBŠINA-TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Sloveniji. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik. Ob 100-letnici muzeja in muzejskega društva, 31–158, Ptuj. LUBŠINA-TUŠEK, M. 2008a, Zgornja Hajdina – arheološko najdišče Gajče. – Varstvo spomenikov 44 (2007), 313–315. LUBŠINA-TUŠEK, M. 2008b, Zgornja Hajdina – arhe- ološko najdišče Za vrtom. – Varstvo spomenikov 44 (2007), 321–323. LUBŠINA-TUŠEK, M. 2008c, Zgornja Hajdina – arheološko najdišče Štuki. – Varstvo spomenikov 44 (2007), 319–321. MELIK, A. 1957, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. – Slovenija. Geografski opis II. Opis slovenskih pokrajin 2, Ljubljana. METZNER-NEBELSICK 2002, Der »Thrako-Kimmerische« Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hallstatt- zeit im südöstlichen Pannonien 1. – Vorgeschichtliche Forschungen 23. MLAKAR, M. 2005, Regionalnogeografske značilnosti doline Dravinje z vidika problematike poplav. – Dip- lomsko delo / Diploma thesis, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). MLEKUŽ, D. 2014, Na poti nikamor? Razpletanje prepletov ugreznjenih poti. – Arheo 31, 7–18. MUCHAR, A. von 1844–1847, Geschichte des Hertzogthmus Steiermark I–IX. – Graz. MURGELJ, I. 2014, Podsmreka pri Višnji Gori / Podsmre- ka near Višnja Gora. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 437–450. MURGELJ, I. 2022, The pottery from the Bronze Age settlement at Podsmreka in the Dolenjska region / Keramika iz bronastodobne naselbine v Podsmrekina Dolenjskem. – Arheološki vestnik 73, 49–97. MURGELJ, I. et al. 2013 = I. Murgelj, D. Svoljšak, M. Culiberg, P. Leben Seljak, T. Verbič, A. Šemrov 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheologija na avtocestah Slovenije 42. MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronlogie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römis- ch-germanische Forschungen 22. NOVŠAK et al. 2006 = M. Novšak, M., B. Djurić, L. Orengo, F., Philippe 2006, Trnava. – Arheologija na avtocestah Slovenije 2. OMAN, D. 1981, Brinjeva gora – 1953. Obdelava prazgodo- vinske keramike (Brinjeva gora near Slovenske Konjice, excavation 1953). – Arheološki vestnik 32, 144–216. PAHIČ, S. 1955, Prazgodovinska seliščna najdba v Zrečah (Urgeschichtliche Fundstelle in Zreče). – Arheološki vestnik 6/2, 258–263. PAHIČ S. 1956, Neolitske Jame v Brezju pri Zrečah (Neolit- hische Siedlungsreste in Brezje bei Zreče). – Arheološki vestnik 7/3, 227–241. PAHIČ, S. 1962–1963, Bronastodobna gomila pod Brin- jevo goro (Das bronzezeitliche Hügelgrab von Brinjeva gora). – Arheološki vestnik 13–14, 349–373. 708 Maja BRICELJ PAHIČ, S. 1965, Nova Dobrava pri Zrečah. – Varstvo spomenikov 9 (1962–1964), 170. PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6. PAHIČ, S. 1975a, Brezje, Jazbine, Mozirska planina, Dob- latina, Vrbovec. – ANSl, 269. PAHIČ, S. 1975b, Neolitsko in eneolitsko obdobje. – ANSl, 45–79. PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora 1953. – Arheološki vestnik 32, 71–143. PAHIČ, S. 1983, Bistriški svet v davnini. – V: J. Čar et al. (ur.), Zbornik občine Slovenska Bistrica 1, 39–90. PAHIČ, S. 1985, Podob. – Varstvo spomenikov 27, 299. PAHIČ, S. 1998, Topografski zapiski 1953. – Doneski k pradavnini Podravja 11. – Maribor. PAHIČ, S. 2000, Lojze Bolta (1923–1998). – Arheološki vestnik 51, 254–256. PAHIČ, S., V. KOPRIVNIK 2002, Sledovi davne preteklosti. Brinjeva gora z okolico. – Maribor. PAHIČ, V. 1984, Koble. – Varstvo spomenikov 26, 208−210. PAHIČ, V. 1988–1989, Žarno grobišče na Brinjevi gori (Das urnenfelderzeitliche Gräberfeld von Brinjeva gora). – Arheološki vestnik 39–40, 181–216. PAKESCH, P., H. MUHITSCH (ur.) 2011, 200 Jahre Uni- versalmuseum Joanneum 1811-201. – Graz. PALATOVA, H., M. SALAŠ 2002, Depoty keramických nádob doby bronzové na Moravě a v sousedních zemích. – Pravěk. Supplementum 9. PAVIŠIĆ, I. 1993, Kasnobrončanodobno naselje Špičak u Bojačnom – prilog poznavanju Ruške grupe. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik. Ob 100–letnici muzeja in muzejskega društva, 171–189, Ptuj. PEKOVŠEK, M. 2009, Arheološka najdišča in ljudsko izročilo ob zgornjem toku Dravinje. – Diplomska naloga / Diplo- ma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). PERKO, D., M. OROŽEN ADAMIČ 2001, Slovenija – po- krajina in ljudje. – Ljubljana. PETRU, P. 1975, Bistrica ob Sotli. Kunšperk. – ANSl, 246. PICHLER, F. 1865–1875, Repertorium der steierischen Münzkunde I–III. – Graz. PICHLER, F. 1867, Numismatische Karte von Steiermark in der Römerzeit mit Rücksicht auf die Antiken–Fundstellen überhaupt. – Graz. PICHLER, F. 1879, Text zur Archaeologischen Karte von Steiermark. – Graz. PICHLER, F. 1880, Archäologische Karte von Steiermark. – Graz. PIRKMAJER, D. 1983, Prazgodovinska naselbina na Rif- niku, Materialne ostaline iz arheoloških izkopavanj v letih 1956–1961. – Diplomska naloga / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). PIRKMAJER, D. 1985, Konjiška vas. – Varstvo spomenikov 27, 193, sl. 4. PIRKMAJER, D. 1986, Zbelovska gora. – Varstvo spome- nikov 28, 252. POLŠAK, A. 2003, Nekatere regionalnogeografske značilnosti Kozjanskega. – V: Kladnik, D. (ur.), Slovenija. – Vodniki Ljubljanskega geografskega društva 3, 79–94. SARIA B., J. KLEMENC 1936, Archaeologische Karte von Jugoslavien. Blatt Ptuj. – Beograd, Zagreb. SARIA B., J. KLEMENC 1939, Archäologische Karte von Jugoslavien. Blatt Rogatec. – Zagreb. SCHOLZ, H. 2012, Hoard Find Places in the Context of Climatic and Environmental Changes. – V: J. Kneisel, W. Kirleis, M. Dal Corso, N. Taylor, V. Tiedtke (ur.), Collapse or Continuity? Environment and Development of Bronze Age Human Landscapes, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 205, 153–167. SMOLNIK, R. 1994, Der Burgstallkogel bei Kleinklein II. Die keramik der vorgeschichtlichen Siedlung. – Veröf- fentlichungen des vorgeschichtlichen Seminars Marburg, Sonderband 9. – Münster, Hamburg. SMODIČ, A. 1955, Bronaste depojske najdbe v Črmožišah in v severovzhodni Sloveniji (Bronzene Depotfunde in Črmožiše und im Nordöstlichen Slowenien). – Arheološki vestnik 6/1, 82–96. STARE F. 1958–1959, Dobova. – Varstvo spomenikov 7, 279. STRMČNIK GULIČ, M. 1988–1989, Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju (Der bronzezeitliche Siedlungskomplex in Rabelčja vas auf Ptuj). – Arheološki vestnik 39–40, 147–170. ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Murska Sobota. ŠAVEL, I., B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 6. ŠAVEL, I., B. KERMAN 2014, 3. Dolga vas pri Lendavi / Dolga vas near Lendava. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 79–82. ŠAVEL, I., S. SANKOVIČ 2014, 4. Nedelica pri Turnišču / Nedelica near Turnišče. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 83–90. ŠERCELJ, A. 1987, Podnebje in rastlinstvo. – V: N. Trampuž Orel, B. Teržan, D. Svoljšak (ur.), Bronasta doba na Slovenskem, 18.–8. st. pr. n. š., Razstavni katalog, Ljubl- jana, 19–24, Ljubljana. ŠIFRER, M., 1974, Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in bližnjega obrobja. – Geografski zbornik 14, 103–178. ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe / Catalogue of Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1 / Hoards and Individual metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1, Katalogi in monografije 29, 29–127. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014, Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). TERŽAN, B. 1983, Das Pohorje – ein vorgeschichtliches Erzrevier? (Pohorje – prazgodovinski rudarski revir?). – Arheološki vestnik 34 (1984), 51–84. TERŽAN, B. 1987, Verovanje in obredi. – V: Bronasta doba na Slovenskem,18.–8. st. pr.n.š. Razstavni katalog, 65–78, Ljubljana. TERŽAN, B. 1990, Starejša Železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25. TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia / Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. – Arheološki vestnik 50, 97–143. 709Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem TERŽAN, B. 2001, Die spätbronze- und früheisenzeitliche Besiedlug im nordöstlichen Slowenien. Ein Überblick. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 78, 125–135. TERŽAN, B. 2021, Gračič pod Brinjevo goro – Nekropola kulture žarnih grobišč. III. Kronološki oris / Gračič below Brinjeva gora – A necropolis of the Urnfield Period. III. Chronological outline – V: B. Teržan, M. Črešnar 2021 (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millenia ago. Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. – Katalogi in monografije 44, 299–328. TERŽAN, B., M. ČREŠNAR (ur.) 2014, Absolutno dati- ranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Age in Slovenia, Katalogi in monografije 40. TICA, G., B. DJURIĆ 2007, Šmatevž. – Arheologija na avtocestah Slovenije 4. TICA, G., M. RAVNIK 2016, Rimskodobni objekt v Konjiški vasi. – V: A. Boldin (ur.), Konjice: 870 let prve pisne omembe, 48–58, Slovenske Konjice. TIEFENGRABER, G. 2005, Untersuchungen zur Urnen- felder- und Hallstattzeit im Grazer Becken. – Univer- sitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 124. TOMAŽ, A. 2010, Gomile pri Lenartu v Slovenskih Goricah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 11. TOMAŽ, A. 2014, 8. Lenart v Slovenskih Goricah / Lenart in Slovenske Gorice. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 191–195. TOMAŽIČ, S., S. OLIĆ 2009, Šiman pri Gotovljah. – Ar- heologija na avtocestah Slovenije 9. TURK, P. 1996, Datacija poznobronastih depojev / The Dating of Late Bronze Age Hoards. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1, Katalogi in monografije 30, 89–124. TURK, P. 2012, Die Horte der Bronzezeit und ihre Fundp- lätze im “Kreuzungsbereich der Welten”. – V: S. Hansen, D. Neumann, T. Vachta (ur.), Hort und Raum. Aktuelle Forschungen zu bronzezeitlichen Deponierungen in Mitte- leuropa, Berlin Studies of the Ancient World 10, 211–226. VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. – Monografije 1. VINSKI-GASPARINI, K. 1983, Virovitička grupa. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, Bronzano doba, 547–647, Sarajevo. VOGRIN, A. 1986, Črnolica pri Rifniku. Gomila iz starejše železne dobe. – Arheološki pregled 27, 68. VOGRIN, A. 1988, Buče. – Varstvo spomenikov 30, 192. VRENČUR, I. 2011, Črnolica pod Rifnikom. Bronastodobno grobišče in železnodobna gomila. – Diplomsko delo / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakul- teta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). VRENČUR, I. 2018, Prazgodovinska naselbina Rifnik pri Šentjurju. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). Neobjavljena poročila / Unpublished reports BRICELJ, M. 2009, Poročilo o arheološkem nadzoru pri izgradnji plinovoda R21A Šmarje pri Jelšah – Slovenske Konjice (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). BRICELJ et al. 2011 = M. Bricelj, Š. Karo, N. Veršnik, B. Nadbath, R. Erjavec, M. Murko, M. Lavrič, M. Arh 2011, Ocena arheološkega potenciala območja DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji savinjski dolini (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). BRICELJ et al. 2012 = M. Bricelj, N. Veršnik, M. Černe, T. Mulh, G. Rutar, B. Nadbath 2012, Ocena arheološkega potenciala na območju DPN za prenosni plinovod Zanka Zreče, metodi 5–6, II. faza (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). ČUFAR et al. 2015 = K. Čufar, L. Krže, M. Merela, 2015, Raziskava lesa z bronastodobnega najdišča Blato pri Slovenskih Konjicah (hrani: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani / kept by: Biotechnical Faculty, University of Ljubljana). DJURIĆ, B., E. I. PINTER 1994, Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu 2 (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). DRAKSLER, M. 2008, Arheološka topografija Zgornje savinjske doline, občina Nazarje (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). DRAKSLER, M., S. VUČKOVIČ 2008, Arheološka topogra- fija Zgornje Savinjske doline, občini Mozirje in Rečica ob Savinji (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). DRAKSLER et al. 2010 = M. Draksler, I. Vrenčur, L. Rožič 2010, Arheološka topografija občine Ljubno ob Savinji (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). FIRŠT, S. 2015, Arheološka topografija zgornjega dela Dra- vinjske doline v času od mlajše kamene dobe do srednjega veka (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). KLASINC, R., B. LAHARNAR 2007, Poročilo o arheoloških raziskavah na lokaciji Terme Zreče – Nova Dobrava (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). MERC, V. 2010, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah v Žalcu (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). MERC, V. 2015, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah v Oplotnici na območju dediščine Oplotnica – arheološ- ko območje Oplotnica (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). MERC, V. 2019, Poročilo o opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah na arheološkem območju Oplotnica (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). MERC, V. 2020, Poročilo o predhodnih arheoloških razis- kavah – arheološka raziskava ob gradnji na projektu izgradnje objekta »kablovod 20 Kv, RTP Lava – TP magistrala zahod«, na območju arheološkega najdišča Celje (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). MLEKUŽ, D. 2011, Arheološka interpretacija lidar posnet- kov. – V: N. Veršnik, D. Mlekuž, M. Bricelj, B. Nadbath, Š. Karo, G. Rutar, M. Lavrič, M. Murko, R. Erjavec, M. M. Horvat, M. Vinazza, J. Rihter, V. Mozetič, A. Inkret 2011, Ocena arheološkega potenciala območja DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji savinjski dolini, metode 1–6 (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). MURKO, M., M. ARH 2018, Poročilo o izvedenih arheološ- kih raziskavah ob gradnji zaradi dograditve optičnega 710 Maja BRICELJ The paper presents sites from the area of the Upper Dravinja Valley, the Savinja Valley and the Kozjansko area (NE Slovenia), which date to the Bronze Age and the transition to the Early Iron Age (Fig. 1). This area has been considered in previous topo- graphical surveys of the region of Štajerska (Lower Styria). The development of the understanding of the archaeological landscape of the area under consideration is best reflected by the archaeological map of Friedrich Pichler (1879, 1880), the archaeo- logical map of Balduin Saria and Josip Klemenc (1939) and the contributions of Stanko Pahič in the Arheološka najdišča Slovenije (The Archaeological Sites of Slovenia) publication (1975). The survey of prehistoric sites is more extensive and chronologi- cally heterogeneous now. THE UPPER DRAVINJA VALLEY It forms a major part of the Dravinjske gorice and is characterised by the eponymous river drainage system. In its upper stream, the Dravinja River flows rapidly through a steep gorge, but in the middle and lower streams, the valley widens gradually, and the riverbed finally meanders through flat lowlands. 1 The settlement at Blato below the Konjiška gora ridge It was possible to reconstruct four small vertical wooden post-built, single-roomed buildings of similar size and orientation in the settlement at Blato (Fig. 2–4). Despite the small number of finds, above all of cooking and storage vessels, clay spindle whorls, clay daub and animal bone, the author suggests that this site represents an agricultural settlement with a predominantly stock-raising economy, which was supplemented by cloth and pottery production for local consumption. The existence of a northwest- southeast oriented path is also posited close to the Blato settlement on the river terrace beneath Konjiška gora. It represents a border zone between the seasonally flooded Dravinja river valley in the north and the forested area of the Konjiška gora 1 Melik 1957, 363; Šifrer 1974, 105; Mlakar 2005, 18. Bronze age sites in the upper Dravinja Valley, Savinja Valley and in the Kozjansko region Summary omrežja na območju FL Bistrica ob Sotli – GPON Bistrica ob Sotli (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). MURKO et al. 2021 = M. Murko, T. Mulh, N. Veršnik 2021, Poročilo o izvedenih arheoloških raziskavah na območju gradnje parkirišča in rekonstrukciji ceste ob samostanu Nazarje (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). NOVŠAK et al. 2017 = M. Novšak, M. Pekovšek, T. Verbič, T. Leskovar, I. Bekljanov Zidanšek, P. Vojaković, A. Šemrov, R. Erjavec, J. Brečić, B. Plohl, J. Skorupan, J. Lorber, Poročilo o arheoloških raziskavah ob statični sanaciji podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Orehovcu pri Zibiki (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). ODAR, B. 2017, Poročilo o izvedbi arheoloških raziskav na Donački gori (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). OLIĆ, S. 2020, Poročilo o arheološkem testnem izkopu in raziskavi ob gradnji na lokaciji Bistrica ob Sotli (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). PERKO et al. 2021 = M. Perko, M. Draksler, S. Hvalec 2021, Arheološke raziskave ob izgradnji več enostanovanjskih hiš v Ložnici pri Celju (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). PRAPROTNIK, T. 2017, Poročilo o izvedbi arheoloških raziskav na lokaciji komunalne ureditve parcel 1149/6, 1149/11, 1151/1 in 1076 k. o. Medlog (OPPN Babno – Ložnica IV) (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). RIŽNAR, I. 2015, Geološka analiza najdišča Blato pri Slovenskih Konjicah (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). SOVDAT, N. 2023, Poročilo o arheološkem nadzoru pri projektu Gradnja večstanovanjskih objektov Babno 1 (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). STERGAR, P. 2013, Poročilo o predhodni arheološki raziskavi na območju OPPN za ureditev izven–nivojskega križanja železniške proge Maribor-Zidani most in prestavitev regionalne ceste R1-219/1236 v Brežnici (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). TOŠKAN, B. 2009, Živalski ostanki s poznobronastodobnega najdišča Blato 2 pri Slovenskih Konjicah (hrani: arhiv ZVKDS / kept by: archive ZVKDS). 711Bronze age sites in the upper Dravinja Valley, Savinja Valley and in the Kozjansko region uplands to the south. The settlement analysis also takes into account the relationship between the settlement at Blato and the contemporary upland settlements, especially Brinjeva gora. The large pit SE 2012 A large pit (7.4 × 9.5–10 m, max. depth 2.5 m) was located on the edge of the terrace, approxi- mately 250 m from the settlement at Blato. It was cut into the water table and contained a consider- able amount of Late Bronze Age pottery, large river cobbles, animal bone, charcoal and wood fragments. A relatively well-preserved waterlogged oak trunk lay on the base of the pit (Fig. 5–7). Its form and location close to the edge of the river terrace, as well as the large quantity of pottery fragments in the fill, indicate the anthropogenic origin of the pit. The silty clays in the lower part (SE 2005, SE 2015, SE 2004) are deposits from standing water derived from groundwater, whilst the latest prehistoric fill is a flood sediment of the Dravinja River (SE 2014). Thus, the pit represents a closed prehistoric context up to the level of modern plough soil and turf line (SE 2002, SE 2001). The interpretation of the Dravinja River filling the pit with sediments during a flood is based on the study of the wider watershed in the Upper Dravinja Val- ley and the natural narrows between Homec and Vrh above Podob (Fig. 8: A) and around Mlače and Zbelovo (Fig. 8: B, C). Typological–chronological analysis of the pottery from pit SE 2012 The density of pottery finds peaked in the cen- tral part of the pit.2 Reconstructions suggest that it contained at least 126 different vessels and two pyramidal loom weights.3 The pottery assemblage in the pit was dominated by storage vessels, including large jars of various forms, often decorated with a finger-tipped rib and furnished with tongue-shaped lug handles, smaller jars, two-handled jars (amphorae) in characteristic fine ware with a variety of incised decorations, numerous bowls, occasional examples of small cups, jugs and trays (Pl. 1–3). On the basis 2 Out of a total of 5192 fragments of pottery in the pit, 4859 were prehistoric; the remaining 333 finds belong to the Roman, Late Medieval and Modern periods. 3 Bricelj 2018, 79–80, t. 1. The finds are numbered the same as in the catalogue in the Bricelj 2018 dissertation, where the catalogue descriptions are given. The most nu- merous were pots (50), bowls (26) and smaller pots (12), there was less amphorae (7), small cups (4), two pyramidal loom weights and a jug. of comparative analysis, the results of the typologi- cal and chronological analysis were embedded in the network of the other sites that are known so far in the regions of Podravje, Posavinje and Pomurje, which permitted the inclusion of the Blato site in the wider area of the Ruše cultural group. Many of the vessels are of relatively long-lived types, but they can be dated to the chronological period of the Hallstatt A (Ha A) – Hallstatt B (Ha B) phases, with emphasis on the latter. Some of the best-preserved vessels are on display at the Celje Regional Museum. Globular L1 (Pl. 1: 98) and oval jars L2 (Pl. 1: 97) with an everted rim are among the long-living types, appearing in inventories of almost all settlements and cemeteries of the Late Bronze and Early Iron Age.4 The bucket-shaped jars with a more or less everted rim L3a, L3b (Pl. 1: 19,141) are more likely to be associated with the Ha A phase (the Rogoza– Orehova vas horizon),5 although individual ones also appear in the Late Urnfield Culture horizon, as do the pots from Grajski grič in Ptuj.6 The same applies to the large belly-shaped storage pots L5 (Pl. 1: 171), which were found in Ha A and Ha B deposits, but seem to show an older tradition of the Ha A phase.7 One such pot from Blato has a tongue-shaped handle with three vertical holes on the greatest circumference, which have been filled with resin (Pl. 1: 171). Pinholes on the grips are not very common, three of them being an excep- tion.8 A large biconical pot with a conical neck and a strongly twisted rim L4 (P. 1: 116) dates to the Ha B2 phase.9 4 See pot analogies for degree Ha A from Ormož (Lamut 1988–1989, 237–239, t. 1: 12, t. 15: 1), Rogoza (Črešnar 2010, 35, sl. 14, tip L4, t. 1: 2, t. 10: 5; 11: 6,7), Orehova vas (Grahek et al. 2015, 34, G103, G251, G228) and for degree Ha B from Poštela (Teržan 1990, 31–32, sl. 1: 2,4, t. 22: 1), Pobrežje (Pahič 1972, t. 3: 8), Grajski grič – Ptuj (Dular 2013, 145–146, t. 29: 1,3,5,8, t. 12: 3, t. 30: 1), Stillfried (Hellerschmid 2006, 168, t. 2/1, 36/4, 86/5, 98/7, 4/2, 101/4, 92/6, t. 72/6, 92/6, 98/7) and Burgstallkogel (Smolnik 1994, t. 64: 8, t. 8: 11, 62: 2). 5 See pot analogies from Rogoza (Črešnar 2010, t. 10: 6) and Orehova vas (Grahek et al. 2015, G286, G287). 6 Dular 2013, 32–33, sl. 8: L9, t. 5: 1; see Bricelj 2018, t. 22: 99. 7 See finds from Brinjeva gora (Oman 1981, 145, t. 14: 1) and from the I. cultural horizon from Gornja Radgona (Šavel 1994, 90). 8 One or two vertical holes are known from handles on pots from Brinjeva gora (Oman 1981, t. 57: 10,11), Oloris by Dolnji Lakoš (Dular et al. 2002, t. 21:1, t. 55: 3) and from Grajski hrib in Gornja Radgona (Dular 2013, t. 64: 6). 9 See finds from Ruše (Müller–Karpe 1959, 118, t. 108: C, 114: A), Pobrežje (Pahič 1972, t. 1: 15, 2: 1, 31: 8) and 712 Maja BRICELJ Smaller globular Ml1 (Pl. 2: 96) and oval pots Ml2 (Pl. 2: 82) are dated to the Ha A–Ha B phases.10 The pot from Grajski grič in Ptuj11 is decorated with incised zigzag lines and a spruce branch motif, similar to the pot from Blato (Pl. 2: 96). A smaller belly-shaped pot Ml3 (Pl. 2: 83) and pots with a conical neck, some with a pronouncedly everted rim Ml4 (Pl. 2: 12,164) show characteristics of the Late Urnfield culture horizon.12 Similarities can also be found in the material from the flat crema- tion necropolis at Miklavž na Dravskem polju, Grave 2, which also contains a twisted iron torque, a fragmented bronze bracelet with incisions, and a blue glass bead. A radiocarbon-dated sample of burnt bone is available, which places the grave in the 9th century BC.13 Bowls are the second most numerous vessel type in the pit SE 2012. Bowls with an everted rim S3a, S3b belong to the Rogoza–Orehova vas horizon (Ha A; Pl. 2: 93,111).14 Closed contexts from Rogoza15 and Orehova vas16 containing similar bowls have been radiocarbon dated to the same period. Shallow S1a (Pl 2: 89,143) and deep S1b (Pl. 2: 92) bowls with inverted rims belong to the broader time range of Ha A–Ha B phases and to the transition to the Early Iron Age. A shallow bowl with an inverted rim, as well as a horizontal and stripes of vertical furrowed incisions combined by zigzag incisions, all filled with white incrustation (Pl. 2: 143) and a bowl with oblique grooves (Pl. 2: 89) are important for a narrower dating to the Ha B phase. The closest comparisons to both are found in the bowls from Ljubljana cemetery SAZU (Škvor Jernejčič 2014, 16–17, sl. 4.2). 10 See finds from the third settlement layer on Brin- jeva Gora (Oman 1981, t. 28: 5), Oloris by Dolnji Lakoš (Dular et al. 2002, 148, fig. 5, t.1: 6,7, t. 15: 11), from I. in II. cultural horizon from Gornja Radgona (Šavel 1994, 90, app. 48: 3, app. 50: 9). 11 Dular 2013, t. 54: 10. 12 See finds from settlement Stillfried (Hellerschmid 2006, 158, 209, t. 42/4). 13 Črešnar, Murko 2014, 207–209, fig. 10.4: 6, fig. 10.5; Črešnar, Teržan 2014, 697, fig. 32: 10_KIA39670. 14 See finds from Brinjeva gora (Oman 1981, 144, 149, t. 5: 3, 9: 3), Ormož (Lamut, 1988–1989, 237, t. 1: 17), Batina in southeastern Pannonia (Metzner–Nebelsick 2002, 137, Abb. 52: 4) and in ceramic depots from the site Pavlov 1 (Palatova, Salaš 2002, fig. 18: 59, t. 12 A) and Stari Liskovec 2 (Palatova, Salaš 2002, fig. 18: 73, 43–44, t. 15 B: 6,7; Čižmarova 1978). 15 Črešnar 2010, 18–19, fig. 6: So5, t. 2: 5; 8: 2; 9: 5; Črešnar 2014, 242, 693–694, fig. 13.20, 30. 16 Grahek 2014, 255–256, 260, 268, fig. 14.1.8: 4, 14.1.12; Črešnar, Teržan 2014, 693–694, fig. 30. Brinjeva gora layers 4 and 5 (Ha B) and other sites in Podravje.17 B. Teržan pointed out the connec- tions with cultural groups of the Early Iron Age of the Danube and the Balkans when discussing the decorative features of pottery from Brinjeva gora.18 Among the fine ware, we highlight a small cup with a high handle, as well as short parallel oblique impressions filled with white incrustation on the shoulder Sk1 (Pl 2: 156), which dates to the early Ha B period,19 as does the only jug from the pit SE 2012 (Pl. 2: 112). The finds also included biconical amphorae with high conical necks, with everted rims and various decorations on the neck-to-shoulder transition A1 (Pl. 3: 158,160,161,8,117), which belong to the Ha B phase.20 Smaller wide-bodied amphorae with low necks A2 (Pl. 3: 95) are simi- lar examples from Brinjeva gora21 and Pobrežje.22 Among the finds were fragments of various bak- ing lids with handles P1, P2 (Pl. 2: 107,108; 137) and two pyramidal loom weights (Pl. 3: 81,139), to which we find analogies in many of the already mentioned sites. Dendrochronological analysis and radiocarbon dating of samples from the pit SE 2012 The wood from the bottom of the pit (Fig. 7) is oak (Quercus sp.) with 156 preserved annual rings, without sapwood.23 Eight radiocarbon-dated sam- ples of charcoal, wood and animal bones from the pit SE 2012 have been published individually,24 so here we present an additional radiocarbon analysis of two oak samples from the bottom of the pit (SE 2005). Due to the narrow annual rings and the poor preservation of the wood, 10 annual rings were removed from the two extreme parts of the sample (Beta-431718 is a sample of ten annual rings next 17 Oman 1981, 145–151, t. 3: 17, 20; 7: 9, 11; 34: 3; 40: 1–2. 18 Teržan 1990, 36–42. 19 See finds from Rogoza (Črešnar 2010, 29, Skd4, t. 4: 5), Ruše (Müller–Karpe 1959, t. 108: A; 109: M; 110: D; Kaerner 1988–1989, 228, fig. 9: 11; Črešnar 2006, 128, Skd3) and cemetery Kalsdorf (Tiefengraber 2005, 107, Abb. 36: IXa). 20 See finds from Ormož (Lamut 1988–1989, 237–239, t. 5: 3; 7: 2; 2: 16 [Ha B1 – B2]; t. 12: 21 [Ha B3]), Ruše, grave 99 (Müller–Karpe 1959, t. 111: J3), Maribor (Mül- ler–Karpe 1959, t. 122: 20; S. Pahič 1966, 117) and Pobrežje (Müller–Karpe 1959, t. 123: 16; Pahič 1972, t. 25: 10). 21 Oman 1981, t. 55: 1. 22 Pahič 1972, t. 4: 14. 23 Čufar et al. 2015, 1–3, fig. 1. 24 Bricelj 2014, 287–298. 713Bronze age sites in the upper Dravinja Valley, Savinja Valley and in the Kozjansko region to the cut, Beta-431719 is a sample of ten annual rings closer to the bark; Fig. 9). The sample from the outer part of the trunk (Fig. 10: B) is important for approximating the time of the cutting, and the second sample, which we know is 146 years older, as there were 146 annual rings between them, narrows the interval (Fig. 10: A). Since the sample has no sapwood, we assume that the tree was felled at least 15 years after the radiocarbon date. Modelling using the wiggle-match method to narrow the interval of the two dated samples and for the calculation of the probable time the tree was cut down showed that the oak tree was cut between 916–876 BC (68.3% probability) or between 962–831 BC (95.4% probability) (Fig. 10: C).25 Next, we wanted to understand the entire con- text better by modelling the dating of samples from SE 2004, SE 2005, SE 2015, created within one phase.26 Despite the expected narrower time range, the modelled dating still points to an ap- proximate time span from the second half of the 10th to the first half of the 8th century BC, with an emphasis on the 9th century BC. We believe that the most reliable older dating limit is represented by the dendrochronologically modelled oak sam- ple (between 916–876 BC [68.3% probability] and 962–831 BC [95.4% probability]) and that the cave context is chronologically completed by the youngest samples animal bones from approximately the first half of the 8th century BC (Fig. 11). The reasons for the demise of the Blato settlement may be linked to the climate changes around 800 BC and more precisely to a flooding event, which caused the river Dravinja to cross the banks of the terrace, as the deposits in the pit confirm. Climate changes, in relation to natural and anthropogenic factors, have always strongly influenced the settlement of individual areas.27 Deposition of pottery in the pit SE 2012 The pit is exceptional in terms of its shape, position, waterlogged character and finds, but it is more difficult to explain its purpose. Taking into account the various environmental and archaeologi- cal factors, an attempt has been made to explain 25 Čufar et al. 2015, 3, fig. 1. 26 The geological analysis of the pit with the defini- tion of water-bearing layers and the assembly of ceramic vessels indicate probably different events within one phase – within Late Urnfield culture horizon (Bricelj 2018, 161–162, fig. 76). 27 Šercelj 1987, 20. the formation and function of the pit and sug- gest a series of hypotheses. The large quantity of pottery vessel sherds suggests that the pit may be interpreted as a storage pit or rather as a form of cooler, in which large jars and pythoi containing foodstuffs were placed in cold water. Varieties of pits in settlements are also often interpreted as rubbish pits. However, those on contemporary sites in Slovenia are usually smaller in dimension, closer to the other buildings and rarely contain complete vessels. Based on the range and large quantity of complete and broken vessels, the non-local quarry stone and river cobbles, as well as the oak trunk on the pit base, an interpretation of the complex as a ritual deposit associated with the adjacent Late Bronze Age settlement is suggested (Fig. 12). We assume that it was not a single event, but rather a series of ritual activities related to the settlement. The analysis of the finds showed a difference between the method of depositing older and younger types of vessels. It is assumed that initially broken vessels or their parts were deposited in the pit, but later, the method of the practice changed and whole, mostly finely made and decorated vessels with organic contents were deposited in the pit. Traces of organic remains are preserved on the walls of some containers. There were also 39 animal bones in the cave, which lay individually in layer SE 2004 and slightly fewer in layer SE 2005.28 Therefore, we interpret the pit SE 2012 in Blato as a ceramic depot, typical of the Late Bronze Age but still unparalleled in our area. Ceramic hoards were usually deposited in a variety of contexts, such as pits, natural depres- sions, or submerged in water. Entire vessels with their contents may have been deposited, or only their parts; often there were also other ceramic objects, animal bones, stones, or other artefacts.29 The analysis of radiocarbon dates, dendrochro- nology and the pottery assemblage show that the deposition in Blato was carried out in a relatively short period – presumably in a range of 100 years, within the Late Urnfield Culture horizon (Ha B1– B2 or the second half of the 10th and 9th centuries BC, Fig. 11). A similar but larger structure made of wood, which Italian archaeologists called a “pool” (vasca), was discovered in Noceto, in the Emilia-Romagna region. Among other things, a 28 report Toškan 2009 (specimens of domestic animals predominate (domestic cattle, pig, piglet, dog), specimens of wild animals are rare (wild pig, doe?)). 29 Bricelj 2018, 221–257. 714 Maja BRICELJ large quantity of completely preserved ceramic vessels belonging to the Middle Bronze Age (15th century BC) was ritually deposited there.30 UPPER DRAVINJA VALLEY IN THE BRONZE AGE (Fig. 1: 1–26) There is still only superficial knowledge about the Early and Middle Bronze Ages in this area. The chronologically heterogeneous composition of a batch of six bronze objects from the gorge of the Bela stream near Poljčane (cat. no. 5) indicates the deposition of objects over a long period of time, from the Early to the Late Bronze Age (Bd A/B1 – Ha B1). A small number of finds from Brinjeva gora (cat. no. 23), finds from the barrow at the homestead Sadek in Brezje near Oplotnica (cat. no. 1) and some pottery fragments from Pavlakova jama (cave) near Zreče are belonging to the Middle Bronze Age (cat. no. 26).31 In the Urnfield Culture of Ha A phase increased occupation of the hilltop settlement at Brinjeva gora (cat. no. 23) is attested, continuing into the Late Urnfield Culture horizon and into the time of the Early Iron Age (Ha B, Ha C). Finds from Ljubična above Zbelovska gora (cat. no. 11), from the lowland settlement Blato (cat. no. 8) and from Nova Dobrava near Zreče (cat. no. 25), as well as a small number of fragments of pottery from Pavlakova jama (cat. no. 26) also belong to the Late Bronze Age. Excavations in the village Gračič below Brinjeva gora (cat. no. 24) revealed a flat cremation cemetery from this period. On the basis of typo-chronological comparative analysis, Teržan attributed the finds from Gračič between the Ha A2/B1 and Ha B1/B2 phases, which was confirmed by radiocarbon dates; it is, therefore, a relatively short-lived burial site of three or four generations.32 Occupation of the settlements on Brinjeva gora and Blato, which are only 5.3 km apart, was contemporaneous during the Late Bronze Age. The settlement on the mountain developed and expanded over time, but on the other hand, the stratigraphy and the absence of traces of any building repairs on Blato indicate a short-term settlement with a single occupation phase. 30 Cremaschi et al. 2021. 31 Pahič, Koprivnik 2002. 32 Črešnar et al. 2014, 305–311; Črešnar, Teržan 2014, 695–697, fig. 32; Teržan 2021. The hilltop settlement at Ljubična above Zbe- lovska gora (cat. no. 11) played a dominant role in the southeastern part of the valley. It had several settlement phases of varying lengths, dating from at least the 11th century BC to the 10th century AD. The area of the prehistoric enclosure is almost entirely visible in the LiDAR image.33 In addition to a fragment of a bronze sickle,34 an anthropo- morphic bronze pendant, a bronze spear, a sword and a long-handled sickle,35 which are believed to be contemporaneous with the material from Blato, attention should also be drawn to three new hoard finds: two completely extant sickles, found on the southern slopes of Ljubična,36 a hoard of three bronze axes with lugs and a hoard of 25 bronze ingots.37 This places Ljubična among the important sites during the 11th and 10th centuries BC. The settlement retained its importance even at the beginning of the Iron Age, as parts of Thraco- Cimmerian horse equipment, an iron tubular axe, a kettle with double-cross handle holders and an iron needle with a biconical head were found.38 The importance of the Ljubična area (Fig. 13) is also confirmed by individual finds of prehistoric pottery and stone tools from the topographical tours on Laze in Zgornje Ljubično (cat. no. 12), on Vrh above Laze (cat. no. 14) and on Rančka (cat. no. 13). The Early Iron Age hill settlements at Vrhek nad Podobom (cat. no. 17; the associated flat cre- mation cemetery from the Ha C period at Laze, cat. no. 18) and at Homec above Žiče (cat. no. 9) have as well been occupied since the transition of the Late Bronze Age into the Iron Age. East of Loče, the hill Zbelovska gora above Zbelovo (cat. no. 21) rises steeply, a site sporting artificial terraces on the western peak, where prehistoric pottery finds were collected during topographi- cal surveys. The Železnik hill in Loče (cat. no. 15), with its artificially transformed plateau and fragments of prehistoric pottery, was also a suit- able place for settlement along the Dravinja. The individual finds in Malahorna (cat. no. 3), Konjiška vas – Podmočle (cat. no. 10), Slovenske Konjice (cat. no. 20), Železnik in Loče (cat. no. 15) and next to the church of Sv. Duh (the Holy Spirit) in 33 Ciglenečki 2016b, 38–39, fig. 6. 34 Šinkovec 1995, 127, t. 144: 15. 35 Ciglenečki 2016b, 40, fig. 8. 36 Ciglenečki 2016b, 40, fig. 8. 37 Turk 2012, 211–226; Ciglenečki 2016b, 40. 38 Ciglenečki 2016b, 41. 715Bronze age sites in the upper Dravinja Valley, Savinja Valley and in the Kozjansko region Loče (cat. no. 16) indicate some land use of the lowland area as well. On the river terrace below Konjiška gora, south of the Blato settlement, we assume the course of one of the paths to the northwest to Brinjeva gora and southeast to Homec, Podob, Loče and further to Ljubična gora. It is a border zone of a wide terrace between the flood valley of Dravinja in the north and the forested slopes of Konjiška gora in the south, which we name Corridor A (Fig. 14: A). Due to modern land use, past traces in the Corridor A area have already been heavily blurred, so LiDAR imaging is not of much help. This changes when we approach the slope of Konjiška gora, where at least two traces of hollow ways are clearly visible crossing Konjiška gora (Corridors B and C). Archaeological finds from the Corridor B (Fig. 14: B) area are absent for the time, but due to the strenuous steepness, it was only recently called “Kill Horse” among the locals. In the Corridor C area (Fig. 14: C), a polished stone axe was found at the hunting lodge above Konjiška vas. THE UPPER SAVINJA VALLEY IN THE BRONZE AGE (Fig. 1: 27–42)39 The Upper Savinja Valley is an extensive Al- pine landscape in the heavily forested area of the Kamnik-Savinja Alps, in the basin of the upper reaches of the Savinja River. Streams and rivers in higher areas create narrow valleys, depositing different sediments in lower locations. This paper considers the lower part of the Upper Savinja Valley, the area of the municipalities Ljubno ob Savinji, Mozirje, Rečica ob Savinji and Nazarje. Although Bronze Age settlements are not at- tested in this area, the locations of individual finds indirectly indicate that human presence gradually increased in density, pointing to potential settle- ment sites. These are mostly naturally somewhat elevated and sometimes levelled spaces, such as the terrace at the confluence of Ljubnica and Savinja rivers, which rise above Ljubno (cat. no. 27). Finds of prehistoric pottery, a bronze axe and pieces of bronze and iron slag attest human activity on Gradišče hill at the confluence of the Savinja and Dreta rivers in Nazarje (cat. no. 34). A probable Early Iron Age tumulus (cat. no. 39) is situated 39 The literature for the mentioned sites is listed in the site catalogue. near Rečica ob Savinji. On the Prazikove njive plot near Rečica ob Savinji (cat. no. 40) prehistoric pottery fragments were found. A small part of an Early Iron Age flat cremation cemetery is known from Šentjanž near Rečica ob Savinji (cat. no. 41), dating from the second half of the 8th century to the mid-7th century BC by Teržan. The associated settlement might be located on the Gradišče above Šentjanž hill (cat. no. 42), which is distinguished by artificial terraces and drystone ramparts. The two bronze flame-formed spears from Šmihel nad Mozirjem (cat. no. 30) and a bronze sickle from Jazbine near Sela–St. Radegunda (cat. no. 29) belong to the Late Bronze Age (Bd D/Ha A). On the small plateau at the top of Štrucljevo gradišče (cat. no. 28), two ditches are visible on the northwest side. In 1960, two test trenches were cut, one crossing the ditches, the other on the edge of the plateau; a stone axe was found in addition to medieval remains, thus far the sole prehistoric remnant. We obtained some potential prehistoric sites in the vi- cinity of Nazarje, Potok near Kokarji and Šmartno ob Dreti (cat. no. 32–33, 35–37), where Bronze Age and/or Early Iron Age pottery fragments were discovered during topographic surveys, added by a flint tool in the case of Dobletina. Also, in the area of Dobletina, V. Kolšek and L. Bolta mentioned finds of amorphous ceramic fragments. The sole metal hoard from the Urnfield Culture period, composed of three bronze two-handed sickles with three ribs on the handle, was discovered in Čreta pri Krokarjah (cat. no. 31). THE LOWER SAVINJA VALLEY IN THE BRONZE AGE (Fig. 1: 43–61)40 The Lower Savinja Valley comprises the west- ern and central part of the Celje basin, decisively shaped by the Savinja River and its tributaries. Most of the central part of the area on both sides of the Savinja valley is covered with unconsolidated quaternary deposits.41 During excavations prior to road construction of a highway, a Bronze Age settlement was dis- covered on the slope above the Ložnica stream, at the site Šiman near Gotovlje (cat. no. 57). The remains of residential buildings, numerous frag- 40 The literature for the mentioned sites is listed in the site catalogue. 41 Perko, Orožen Adamič 2001. 716 Maja BRICELJ ments of pottery and stone tools bear witness to multiple settlements in the prehistoric and later Roman periods. Ceramic finds indicate settlement in the Middle Bronze Age horizon: the Bronze Age tumulus culture and possibly the Virovitica group (Pl. 4). The cave Guzejeva jama in Liboje (cat. no. 59) was also inhabited in the Early Bronze Age, where a clay floor, pottery, bone awls, a stone axe, a flint chip, a grindstone, charcoal, and animal bones were found. The outset of the settlement at Šmatevž (cat. no. 44) dates to the beginning of the Late Bronze Age, but it was abandoned for some time at the end of the Virovitica-group period, only to be reoccupied during the Ha B phase and again in the Early La Tène period. The Miklavški hrib above Celje (cat. no. 47) settlement, rising above the Savinja, which then flowed further north than today, was also inhabited from the end of the Bronze Age and during the Earlier Iron Age. Late Bronze Age (Bd D/Ha A) individual metal finds were also found in the Savinja River (cat. no. 48) and in nearby Polule (cat. no. 49). In the north- western part of Celje, in the area of Ložnica (cat. no. 50), fragments of prehistoric pottery have been discovered in recent years in addition to numerous remains from the Roman period. Scarce Bronze Age settlement remains and fragments of pottery were also found in Vojnik (cat. no. 54). On the basis of Bronze Age and/or Iron Age pottery, the following potential lowland sites Ciglarca (cat. no. 45), Ob cesti (cat. no. 46) and Juhantove njive near Orla vas (cat. no. 43) can be listed, which show that the valley along with road and water communications was used continuously. Bronze Age burials from this area are not yet known, but it is worth noting the presence of the large Early Iron Age cemetery between Griže and Sv. Lovrenc near Prebold, comprising circa 180 tumuli, which is associated with the prehistoric settlement on the Hom hill. KOZJANSKO IN THE BRONZE AGE (Fig. 1: 62–81)42 Kozjansko is situated in the eastern part of Slovenia, between the rivers Voglajna, Savinja, Sava, and Sotla. An important settlement centre was at Rifnik (cat. no. 78, 79), occupied in the 42 The literature for the mentioned sites is listed in the site catalogue. Early Copper Age (individual finds), in the Late Bronze Age and in the Early Iron Age (settle- ment, flat cremation and mound burials along the slopes; Ha B1–Ha D) and again in the Late Antique period. In Črnolica, northeast of Rifnik (cat. no. 80), Late Bronze Age finds from the Bd D phase were discovered, the inventory of nine flat incremation graves lying buried under a large Hallstatt tumulus. At the site of Primož pri Šentjurju (cat. no. 77), colluvial layers with prehistoric pottery and fragments of charcoal were deposited in a larger basin on the lower terrace, presumably originating from the southeastern slopes of the Koblek hill. At the Uniše near Ponikva settlement (cat. no. 81), a layer was discovered in a karstic valley containing fragments of prehistoric ceramics, charcoal, burnt earth, pieces of slag and a stone structure; on the edge of the valley, a stone tool and two chipped stone flakes were found. In the direction to the east, on a rather steep terrain of a mountain pass in Kačji dol, between Rogaška Slatina and Mes- tinje, prehistoric, Roman, and medieval settlement remains were partially excavated (cat. no. 72). The prehistoric pottery dates from the Copper Age to the Early and Middle Bronze Age. In addition to a stone axe, fragments of ceramic ladles, with a rather short horizontally pierced sleeve with a wooden handle attachment, typical of the Lasinja cultural circle, stand out. Such locations and finds aid in understanding the past use of the land outside the classical sites like settlements or cemeteries. The area of Rogatec is dominated by the mountain of Donačka gora (cat. no. 75). Numerous prehistoric pottery fragments and fired clay loom weights and spindle whorls and rock-hewn terraces show that the southern slope was inhabited during the Late Bronze Age and at the transition to the Early Iron Age. Two bronze hoards were discovered in the vicinity of Donačka gora. The smaller one, from Cerovec pod Bočem (cat. no. 73), dates to the early stage of the Urnfield culture or Horizon I according to P. Turk; in Čermožiše a larger hoard of mixed composition was found (cat. no. 74), dating to Horizon II according to Turk. The Late Gothic church of St. John the Baptist in Orehovec near Zibika (cat. no. 82) was partially damaged in an earthquake in 1974. In the follow- ing decades, the situation worsened, so in 2015, maintenance work and archaeological research were carried out, which revealed a Late Bronze Age settlement in the period from the 13th to the 8th century BC. The settlement at Veliki vrh near 717Bronze age sites in the upper Dravinja Valley, Savinja Valley and in the Kozjansko region Osredek pri Podsredi (cat. no. 67) with a partially preserved ditch and artificial terraces dates to the same period. Perhaps the smaller but naturally protected Gradišče near Gaberje in Zagorje near Lesično (cat. no. 69), with a partially visible ditch and terraces, and the small hill of Miza in Slatina pri Lesičnem (cat. no. 68) were also inhabited at the same time. On the hill Silovec above Orešje (cat. no. 64), research was carried out in 2004 on one of the terraces, where settlement structures and finds from the Late Bronze Age and especially from the Early Iron Age were discovered. Based on radiocarbon dating and pottery finds the site can be dated to the Ha B3 and Ha D1/2 phase. In Bistrica ob Sotli (cat. no. 62, 63), an Early Iron Age flat cremation cemetery was damaged, and in the wider area, Copper Age and Bronze Age fragments of pottery were discovered. Traces of a small settlement with a plateau at the top and sur- rounded by a ditch are also known at the Bukovica hilltop settlement (the Reber hill), located south above the village of Spodnje Trebče (cat. no. 65), where fragments of prehistoric pottery and house decoration were found. CONCLUSION There is only superficial knowledge available for the Early and Middle Bronze Ages in the study area because sites from these periods are rare. The Guzejeva jama (cave) in Liboje was occupied in the Early Bronze Age, whilst a settlement was present at Šiman near Gotovlje in the Middle Bronze Age. In addition to these two sites, a small number of finds from Brinjeva gora exist, as well as finds from five graves from the barrow near the Sadek farmstead in Brezje near Oplotnica and some pottery fragments from the Pavlakova jama (cave) near Zreče. In the late part of the Middle Bronze Age (the Oloris – Podsmreka Horizon; Bd B2/C1 – Bd D/ Ha A1), settlement activity appears to have been concentrated mainly in the lowlands, at the foot of the hills and near the rivers, while the upland areas were more sparsely populated. However, Brinjeva gora and Ljubična above Zbelova gora were important settlement areas in this period. This is also indicated by the grave goods in the nine flat cremation graves from Črnolica. This period was first interpreted by Ksenja Vinski-Gasparini as the initial stage of the Urnfield Culture period, the Virovitica-Sirova Katalena horizon, which was concentrated in the area between the Drava and Sava rivers.43 In recent years, excavations in Slo- venia (the Prekmurje region,44 the Ptuj area,45 the wider Ljubljana area and the Dolenjska region46) and Croatia (Podravina in northern Slavonia, Posavina and parts of eastern Slavonia, which are attributed to the Barice-Gređani group47) have revealed a number of new sites from this period. Remains from the Late Bronze Age are signifi- cantly more numerous. However, the preference for settlement location did not change much. High river terraces, set back from the floodplains and with a guaranteed water source, were crucial, as were the foothills of the escarpments and some rare high-altitude areas.48 In the Savinja Valley, attention should be particularly drawn to the lowland settlement at Šmatevž. Hilltop settlements at Rifnik, Donačka gora, Orehovec near Zibika and Silovec above Orešje were important in the Kozjansko area. In the Upper Dravinja valley, the hilltop settlements Brinjeva gora and Ljubična above Zbelovska gora played a dominant role, as did the lowland settlement at Blato for a short period (presumably in a range of 100 years within the Late Urnfield Culture horizon or the second half of the 10th and 9th centuries BC). An unusually large pit SE 2012, located approximately 250 m from the settlement at Blato, is exceptional in terms of its shape, position, waterlogged character and finds. On the basis of the large quantity of complete and fragmented vessels, the non-local quarry stone, and river cobbles, as well as the oak trunk in the base of the pit, an interpretation of the complex as a ritual deposit, pottery hoard, associated with the adjacent Late Bronze Age settlement is sug- gested. It is assumed that it does not represent a single event, but rather a series of ritual activities related to the settlement. The reasons for the end 43 Vinski-Gasparini 1973. 44 See Dolga vas pri Lendavi – Gornje njive (Šavel, Kerman 2008; 2014, 79–82); Pince – Pod Grunti (Ker- man 2011; 2014, 31–63); Nedelica pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2014, 83–90); Gomila pri Lenartu (Tomaž 2010; 2014, 191–195); Sodolek (Kavur 2011). See also Kerman in this publication. 45 See Rabelčja vas (Strmčnik Gulič 1988–1989, 160; Dular et al. 2002, 163–168); Zgornja Hajdina (Lubšina Tušek 2007a; 2007b; 2007c); Potrčeva cesta in Ptuj (Jevre- mov 1988–1989). See also Kramberger in this publication. 46 Murgelj et al. 2013; Murgelj 2014, 437–450; Črešnar, Teržan 2014, 681–689; Murgelj 2022, 49–97. 47 Karavanić 2011; Ložnjak Dizdar 2011. 48 Teržan 1999, 133; 2001; Dular 2013. 718 Maja BRICELJ Maja Bricelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška 4 SI-1000 Ljubljana maja.bricelj@zvkds.si Slikovno gradivo: Sl. 1, 13 (izdelava: G. Rutar). – Sl. 3, 6, 7 (foto: arhiv Tica Sistem, d. o. o.). – Sl. 4, 5 (izdelava: M. Golob, E. Zorc). – Sl. 8 (izdelava: I. Rižnar). – Sl. 12 (foto: N. Sovdat, PMC). – T. 1–3 (risba: N. Svenšek, ZVKDS CPA). – T. 4 (risba: N. Spudič). Illustrations: Fig. 1, 13 (elaborated by: G. Rutar). – Fig. 3, 6, 7 (photo: arhiv Tica Sistem, d. o. o.). – Fig. 4, 5(elaborated by: M. Golob, E. Zorc). – Fig. 8 (elaborated by: I. Rižnar). – Fig. 12 (photo: N. Sovdat, PMC). – Pl. 1–3 (drawing: N. Svenšek, ZVKDS CPA). – Pl. 4 (drawing: N. Spudič). of settlement at Blato can perhaps be linked, on the one hand, to climate change around 800 BC and consequently with flooding caused by the Dravinja at some point, visible in the pit SE 2012. Climate change, in relation to natural and anthro- pogenic factors, has always had a strong impact on settlement in specific areas.49 Relatively warm climatic conditions prevailed during most of the Bronze Age, but there were at least two phases of heavy rainfall with falling temperatures around 2140 BC and 1600 BC. A wetter period with lower temperatures is suggested for the period at the end of the Bronze Age, around 800 BC. Prior to this, a climatic optimum was posited between around 1000 and 800 BC.50 Data from pollen cores in the vicinity of hilltop settlements in the border area between Austria and Slovenia (Novine, Gornja Radgona, Königsberg bei Tieschen, Stadtbergen bei Altenmarkt) have shown that in the Late Urnfield 49 Šercelj 1987, 20. 50 Scholz 2012, 161 with the literature cited therein. period (approximately 1050–800 BC) there were larger areas of grassland and other plants, and a major increase in grasses and grass-like plants.51 In this context, the historical maps are also in- teresting. They show mainly marshy meadows in the valleys, pastures and fields on the slope of Konjiška gora with the settlement Blato, whilst the cadastral plot on the edge of the terrace, where the pit SE 2012 was located, was defined as an overgrown terrain with tall trees as late as the 19th century (Fig. 15). This seems interesting in terms of understanding the development of the cultural landscape, the preservation of certain structures or specific spaces dedicated to cult or religious practices and how information about them has been passed down over the centuries. Translation: Phil Mason, Robert Krempuš 51 Lippert 2001, 51, t. 1. 719Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem T. 1: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012. Lonci: 98, 97, 171 (SE 2004), 19 (SE 2005), 116 (SE 2015), 141 (SE 2004, 2015). Vse lončenina. M. = 1:5. Pl. 1: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012. Jars: 98, 97, 171 (SE 2004), 19 (SE 2005), 116 (SE 2015), 141 (SE 2004, 2015). All pottery. Scale = 1:5. 720 Maja BRICELJ T. 2: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012. Mali lonci: 96 (SE 2004, 2005), 82, 83 (SE 2005, 2015), 12 (SE 2005), 164 (SE 2004). Sklede: 93, 89 (SE 2004, 2005), 111 (SE 2015), 143 (SE 2004), 92 (SE 2005). Skodelica: 156(SE 2004). Vrč: 112 (SE 2015). Pokrovi: 107, 108 (SE 2004, 2005), 137 (SE 2015). Vse lončenina. M. = 1:5. Pl. 2: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012. Smaller pots: 96 (SE 2004, 2005), 82, 83 (SE 2005, 2015), 12 (SE 2005), 164 (SE 2004). Bowls: 93, 89 (SE 2004, 2005), 111 (SE 2015), 143 (SE 2004), 92 (SE 2005). Small cup: 156(SE 2004). Jug: 112 (SE 2015). Lids: 107, 108 (SE 2004, 2005), 137 (SE 2015). All pottery. Scale = 1:5. 721Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem T. 3: Blato pri Slovenskih Konjicah, jama SE 2012. Amfore: 158, 160, 161 (SE 2004), 8 (SE 2005), 117 (SE 2015), 95 (SE 2004, 2005). Uteži: 81 (SE 2005), 139 (SE 2015). Vse lončenina. M. = 1:5. Pl. 3: Blato near Slovenske Konjice, pit SE 2012. Amphorae: 158, 160, 161 (SE 2004), 8 (SE 2005), 117 (SE 2015), 95 (SE 2004, 2005). Loom weights: 81 (SE 2005), 139 (SE 2015). All pottery. Scale = 1:5. 722 Maja BRICELJ T. 4: Šiman pri Gotovljah. Izbor srednjebronastodobnih najdb (po Tomažič, Olić 2009, G250, G367, G368, G373, G378, G385, G386, G383). Pl. 4: Šiman near Gotovlje. A representative sample of Middle Bronze Age finds (after Tomažič, Olić 2009, G250, G367, G368, G373, G378, G385, G386, G383).