LES wood 52 (2000) 11
Raziskave in razvoj
369
UDK: 630*845.3
Pregledni znanstveni ~lanek (Review Scientific Paper)
Termiti - nevarni {kodljivci tudi v Sloveniji?
Termites - dangerous pests also in Slovenia? Franc POHLEVEN*, Miha HUMAR**
Povzetek
Termiti so socialni insekti. Samosvoje `ivijo v kolonijah v termitnjakih. Najbolj so raz{irjeni v tropih in subtropih, kjer so pomembni dekompozitorji odpadnega lesa. Posebej neza`eleno pa je njihovo pojavljanje na tehni~nem lesu, kjer povzro~ijo ogromno {kodo. Tudi na obalnem delu Slovenije jih najdemo, vendar ne povzro~ajo ve~je ekonomske {kode. Najdemo pa jih v naravi, kjer so pomembni razkrojevalci lesa, {e posebej na podrtih drevesih in lesnih odpadkih.
Klju~ne besede: termiti, Slovensko primorje
Abstract
Termites are social insects that live an unusual life in colonies. They populate in tropic and subtropics areas. In these regions, they are the most important decomposers of waste wood. Particularly discarded is damage on construction timber, caused by termites. Termites are present in Slovenia too, but caused damage is not economically important. We can found them as important decomposers of fallen trees and waste wood.
Keywords: termites, Slovenian coast region
Uvod
Zelo redko najdemo na svetu tako nebogljena bitja kot so termiti. Toda kljub temu se jim je s prilagoditvijo, instinktom in prirojeno inteligenco posre~ilo skovati oro`je, kakr{nega od vsega za~etka niso imeli niti sami niti ga nimajo druge `ivali. Ustvarili so si organizacijo, si zgradili neosvojljive trdnjave in vso skrb posvetili potomstvu. S selekcijo prilagojene vrste so se strahotno razmno`ili in se polagoma izoblikovali v najbolj `ilave prebivalce in osvajalce na{ega planeta (Maeterlinck, 1952).
Termiti (Isoptera) so insekti malih in srednjih velikosti z mehko prosojno kutikulo, ki je ve~inoma belkasta,
prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, Slove-
nija
dipl. in`., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, Slovenija
umazano bela ali rumenkaste barve. Na prvi pogled so podobni mravljam, zato jih pogosto nestrokovno imenujejo “bele mravlje”. Vendar so le po videzu in na~inu `ivljenju podobni mravljam, ne pa po sorodnosti. Termite namre~ uvr{~amo med ni`je razvite insekte, za katere je zna~ilen nepopoln razvoj in razmeroma enostavna telesna zgradba. Glava je prosta in dobro gibljiva. Na glavi imajo dobro razvit ustni aparat za grizenje, koni~aste tipalke in reducirane o~i. Noge so prilagojene hoji. Podalj{ana opnasta para kril sta enake oblike, zgradbe, barve in velikosti. Zaradi tega jih imenujemo enakokrilci ali Isoptera. Pri nekaterih vrstah se pri nimfah pojavijo zametki kril zelo zgodaj in se {ele tik pred rojenjem (izleta-vanjem) popolnoma razvijejo. Po kon~anem svatbenem plesu pa jih samec in samica (“`enin in nevesta”) odvr`eta in si ustvarita novo kolonijo, ki si zgradi svoj termitnjak (Pohleven in Garafol 1999).
@ivljenje termitov
Termiti `ivijo socialno `ivljenje v ter-mitnjakih. Zaradi tak{nega na~ina `ivljenja je pri{lo do delitve dela in socialnega polimorfizma. Socialni polimorfizem se pojavlja tudi pri drugih socialnih insektih (mravlje, ~ebe-le). Tako se v kolonijah pojavljajo raz-li~ne oblike osebkov, specializiranih za posamezna opravila. Pri termitih so poleg samca in samice (kralja in kraljice) v termitnjakih {e delavci in vojaki pa tudi li~inke na razli~nih stopnjah razvoja. Termiti imajo nepopoln (himi-metabolni) razvoj brez stadija bube. Tako so `e li~inke podobne odraslim osebkom. V dolo~enem letnem ~asu pa se pojavljajo brezkrilate in krilate nimfe. ^e kraljica pogine, se lahko nimfa razvije v samico in nadomesti kraljico. Delavci s {ibkimi ~eljustmi so precej manj{i od spolnih insektov. Opravljajo vsa dela v koloniji. Gradijo termitnjake, skrbijo in negujejo potomstvo, oskrbujejo in prebavljajo hrano za odra{~ajo~e li~inke, vojake, nimfe ter kralja in kraljico. Vojaki skr-

LES wood 52 (2000) 11
Raziskave in razvoj
370
Slika 1. @ivljenski krog termitov z razli~nimi oblikami osebkov (prirejeno po Shupe in Dunn, 2000)
iz li~ink razvijejo pravi delavci in vojaki, pa kralj in kraljica skrbita le za rodnost oz. produkcijo potomstva. Delavci prevzamejo oskrbovalno funkcijo in celotna kolonija je sedaj odvisna od njih. Seveda pomenijo glavni del kolonije in jih je okoli 95 %. ^e jih primerjamo s ~love{ko zdru`bo, imajo termiti nedvomno prednost. Veliko ve~ je ustvarjalcev kot porabnikov. S svojimi izlo~ki ne hranijo le li~ink temve~ tudi vojake in seveda kraljico in kralja (trofalaksija). Gradijo tudi termitnjak. Iz skromne za~etne kamrice kmalu vznikne mogo~na, dobro organizirana zgradba.
Termitnjaki
bijo za obrambo kolonije, prav tako pa tudi varujejo kralja in kraljico (“telesna stra`a”). Pri nekaterih vrstah tropskih termitov zasledimo dve vrsti vojakov; manj{i skrbijo za notranji red (“policija”), ve~ji in obilnej{i z mo~-nimi ~eljustmi pa branijo vrstnike pred vdorom zunanjih sovra`nikov (“vojska”). Vojaki se namre~ od drugih osebkov bistveno razlikujejo po mo~-no razviti glavi, na kateri so dolge, ostre in z zobci opremljene ~eljusti (Archer s sodelavci, 1991).
V ~asu rojenja se iz termitnjaka dvigne gosti roj krilatih nimf (svatbeni let). V zraku se sre~ata `enin in nevesta, zaple{eta svatbeni ples ter se spustita na zemljo. Odvr`eta krila in si poi{~eta ustrezno votlinico za zasnovanje nove kolonije oz. izgradnjo novega termit-njaka. Obi~ajno je to vla`no mesto pod kak{nim kamnom. Tu si zgradita poro~no kamrico in {ele ko je ta izdelana, kopulirata. Kmalu nato samica za~ne izlegati jaj~eca. Samica je neverjetno plodna in se ji kasneje mo~no pove~a zadek, ki je poln jaj~ec. Pri nekaterih vrstah lahko vsake dve do tri minute izle`e jaj~ece, `ivi pa pribli`no deset let. Ko se iz jaj~ec razvijejo prve li~inke, zanje skrbita oba. Hranita jih s svojo predelano hrano. Kasneje, ko se
Ker se termiti nikoli ne poka`ejo na prostem (razen nimfe med rojenjem), jih opazimo le po zna~ilnih termitnja-kih. Od termitnjaka vodijo k izvoru hrane in vlage podzemni rovi in nadzemni pokriti hodniki (galerije). Nekatere vrste imajo le podzemne termit-njake, spet druge jih gradijo v drevesnih kro{njah ali v {torih. Najbolj impozantni pa so nadzemni termitnjaki v tropih in subtropih, kjer lahko dose-`ejo tudi do nekaj metrov vi{ine. Pogosto je znaten del termitnjaka {e pod zemljo. V tak{ni zgradbi `ivi na milijone osebkov.
Termitnjakih so svojevrstne gradbene mojstrovine. S svojimi izlo~ki zlepijo del~ke zemlje med seboj v ~vrsto strukturo, ki je pri nekaterih tropskih vrstah tr{a kot beton. Termitnjaki jih {~itijo pred vremenskimi vplivi in tudi pred sovra`niki. Razli~no od mravlji{~, termitnjaki nimajo zunanjih izhodov, ampak se {tevilni hodniki raz{irjajo pod zemljo ali v lesu. ^e se pojavijo odprtine, jih delavci nemudoma zatesnijo. Tudi na povr{ini napadenega lesa ni odprtin. Termiti nikoli ne prihajajo na povr{ino, razen v dobi parjenja (svatbeni ples spolnih osebkov). V termitnjaku lahko nekatere vrste termitov uravnavajo celo klimo.
Prehrana termitov
Hrana termitov je zelo raznovrstna, vendar je ve~inoma rastlinska. Znatno {tevilo vrst se hrani z lesom. Napadajo lahko tudi stoje~a drevesa ter druge materiale, ki vsebujejo celulozo, kot so papir, platno, bomba`, juta... Nekateri tropski termiti se hranijo celo z `ivalsko hrano. Avstralski termit Ma-stotermes darwiniensis se poleg lesa na primer prehranjuje celo s slonovi-no, keratinskimi snovmi in ko`o. Spet druge vrste se hranijo s humusom ali pa v termitnjakih na gredicah gojijo posebne vrste gliv. Znani so primeri, ko je bila rast micelija glive tako intenzivna, da so iz termitnjaka pognali celo trosnjaki (gobe). Izolirali so kulturo micelija glive Termitomyces letestui, ki jo sedaj, podobno kot {ampinjone, za prehrano gojijo celo na farmah. Nekatere lesojede vrste posebno cenijo deloma strohnel les, ki je zanje prava poslastica (Pereni~, 1991, Kra{o-vec, 1991).
Ne glede na vrsto hrane pa delavci zau`ite hrane ne morejo sami prebaviti. To namesto njih opravijo pra`ivali (Protozoa) iz skupine bi~karjev (Flagel-lata), ki kot endosimbionti `ivijo v vre~asto raz{irjenem delu zadnjega ~revesa, tik pred analno odprtino (rectum). Simbionti drobno zdrobljene del~ke hrane absorbirajo in celulozo presnovijo do sladkorja. Bi~karji in nastali sladkorji v obliki proktodealne ka{e se kot iztrebek izlo~ijo prek analne odprtine in pomenijo obrok hrane sodelavcu, vojaku, nimfi, li~inki ali spolnemu osebku. Vsi ti, razen delavcev, so nesposobni prebavljati hrano, pa ~etudi je ta na razpolago v izobilju. Tako na primer bi vojaki ob obilici hrane poginili od gladu, ~e bi jih delavci ne bi hranili. S svojimi tipalkami potrepljajo delavca po zadku in ta jim izlo~i obrok hrane. Prek prehrane naj bi se prena{ale tudi druge informacije, ki so pomembne za razvoj in organizacijo celotne kolonije.
Koristnost in {kodljivost termitov
V tropskih predelih so termiti nedvomno glavni dekompozitorji lesa. V gozdovih povzro~ijo hitro razgradnjo
LES wood 52 (2000) 11
Raziskave in razvoj
371
podrtih strohnelih dreves. Glede na ogromno {tevilo osebkov, opravijo svoje delo zelo hitro in u~inkovito. Prav tako na stoje~ih drevesih osu{ene in trhle veje po`rejo do zdravega dela in na ta na~in zaustavijo prodiranje trohnobe v notranjost vitalnega dela drevesa (Grace in Yamamoto, 1994).
Slika 2. Po{kodbe ki so jih na lesu povzro~ili termiti (Foto: F. Pohleven)
Vsekakor pa so termiti na uporabnem lesu ekonomsko pomembni {kodljivci (poslopja, drogovi, pragovi) (Hickin, 1968, Kervina, 1976, Kervina-Hamo-vi}, 1989, Creffield s sodelavci, 1998) (slika 2). Gospodarska {koda je {e toliko ve~ja, ker jih je zelo te`ko pravo~asno odkriti. V les prodrejo na mestu, kjer se ta dotika ali pa je vgrajen v zemljo. Po {kodi, ki jo povzro~ijo termiti, jih na termitskih obmo~jih (tropih in subtropih) uvr{~amo med naj-huj{e {kodljivce lesa. Ob gradnji cest, ali ~e se preve~ pribli`ajo vasem in obdelovalnim povr{inam, kjer delajo na posevkih in hi{ah preveliko {kodo, jih po predhodnem dovoljenju dr`av-nih naravovarstvenih institucij odstranijo. Ker so termitnjaki mo~no zbiti, pa to ni ravno enostavno. Najprej jih polijejo z bencinom in se`gejo, strukturo pa poru{ijo z miniranjem (razstre-litvijo) (Borgen, 1999). Nekatera plemena v Centralni Afriki se hranijo s termiti. Ker imajo velike zaloge rezervnih snovi, pomenijo hrano visoke kalori~ne vrednosti (Maeterlinck, 1952).
Sistematska opredelitev termitov in najzna~ilnej{e evropske vrste
Do danes je opisanih okoli 2000 vrst termitov. Delijo se v {est dru`in, in sicer so to: Mastotermitidae, Calotermi-
tidae, Termopsidae, Hodotermitidae, Rhinotermitidae in Termitidae (Hickin, 1968, Krishna in Weesner, 1969). V Evropi `ivijo le tri vrste termitov, od katerih sta dve avtohtoni, in sicer: Reticulitermes lucifugus in Kalotermes flavicollis. V Italiji, predvsem pa v Franciji, `ivi Reticulitermes santonnen-sis, ki naj bi bil po trditvah nekaterih strokovnjakov podvrsta R. lucifugus. Avtohtoni vrsti s podvrsto sta omejeni na podro~je Sredozemlja in jih seveda najdemo tudi ob na{i obali. Terenska opazovanja so pokazala, da napravijo na{i termiti precej {kode, ki pa ostane dalj ~asa neopa`ena ali pa se jo pripisuje drugim vrstam `u`elk, predvsem mravljam ([tirn, 1963, Kervina, 1976, 1981).
Uvo`ena (alohtona) evropska vrsta Kalotermes flavipes (rumenonogi termit) pa je omejena na podro~ja dr`av z atlantsko klimo. Ta termit je pov-zro~il pred desetletji ogromno {kodo v Hamburgu ter ga zato nekateri imenujejo hambur{ki termit. Po nekaterih virih se je pojavil pred leti tudi na Dunaju in v Salzburgu (Vasi}, 1971), vendar so ga po navedbah kolegov iz Avstrije sedaj tam izkoreninili, v predmestjih Hamburga pa je {e vedno strah in trepet tamkaj{njih prebivalcev.
Termiti v Sloveniji
V Sloveniji se v ozkem obalnem pasu pojavljata dve vrsti termitov, in sicer: termit vla`nega lesa ali zemeljski termit (Reticulitermes lucifugus Rossi) ter rumenovrati termit ali termit suhega lesa (Kaloterrmes flavicollis Fab.).
Termit vla`nega lesa ali zemeljski termit (Reticulitermes lucifugus Rossi)
Raz{irjen je v toplej{ih predelih Evrope, predvsem v celotnem Sredozemlju. Pojavlja se v Mali Aziji, Severni Afriki, Gr~iji, na Portugalskem, v [paniji, Italiji, Franciji, Dalmaciji in tudi pri nas v ozkem pasu ob morju. Najdemo ga pa tudi na obalah ^rnega morja in v Izraelu ter Palestini. V Makedoniji, ju`no od Skopja ob Vardarju, ga je prvi~ opisal Gradojevi}, v Dalmaciji in na nekaterih otokih ter v Istri in Slovenskem primorju pa [tirn (1963) in Kervinova (1976). V velikem obsegu
se termiti vla`nega lesa pojavljajo tudi v Piranu.
Termit vla`nega lesa je velik od {est do osem milimetrov, odvisno od oblike. Delavci so najmanj{i in merijo do pet milimetrov. So mle~nobele barve s cilindri~no glavo. Vojaki so nekoliko ve~ji in temnej{e barve. Od delavcev se najbolj razlikujejo po glavi, ki ima v kle{~e podalj{ane rjave mandibule (slika 3). Nimfe so ~rne barve, tudi krila so ~rna. So precej ve~je kot dru-gii osebki v termitnjaku in merijo pri-bli`no centimeter. [e ve~jo dol`ino pa na ra~un podalj{anega in raz{irjenega zadka dose`e kraljica (13 mm).
% X
Slika 3. Termita suhega lesa [Reticulitermes luciiugus). Na sredini je vojak z močnimi čeljustmi, obkrožajo pa ga delavci. [Foto: F. Pohleven).
Razvoj zemeljskega termita je dokaj kompliciran. Iz jajčeca se razvijejo ličinke I. stopnje, ki so med seboj popolnoma enake. Po prvi levitvi pa se pri ličinkah II. stopnje pojavijo razlike; razvijejo se ličinke z majhno in veliko glavo. Iz slednjih se razvijejo le nespolni osebki - delavci in vojaki. Iz ličink z majhno glavo pa v nadaljnjem razvoju nastanejo delavci, vojaki in nimfe z manjšimi ali pa z že razvitimi krili, ki po zadnji levitvi postanejo spolno zrele. Nimfe z manjšimi krili pa lahko postanejo spolno zrele le z ne-otenijo. Tako so v kolonijah R. lucifu-gus naslednje oblike osebkov: jajčeca, ličinke v različnih razvojnih stadijih, delavci, vojaki, nimfe s kratkimi in dolgimi krili ter spolni osebki (kralj in kraljica). V koloniji živi nekaj tisoč osebkov, od tega je več kot 90 % delavcev in ličink.
R. lucifugus ljubi tople in vlažne predele. Termitnjake gradi deloma v lesu in deloma v zemlji iz krhke sivkaste mase, ki jo izloča. S to maso obloži
LES wood 52 (2000) 11
Raziskave in razvoj
372
tudi napadeni les. Zaradi potrebe po vlagi je navezan na zemljo, od tukaj pa po rovih in galerijah prodira v les, kjer v mehkej{em delu branike dolbe bolj ali manj urejene koncentri~ne rove. Napada stoje~a drevesa listavcev in iglavcev pa tudi tehni~ni les in zgradbe, posebno {e v zemljo vgrajeni les (drogove, pragove, stebre, manj{e kole...). Skupine delavcev pa so bile najdene tudi na koreninah trav in drugih zeljnatih rastlin ter grmov ([tirn, 1963, Adams, 1998). Hrano delavci prebavljajo s pomo~jo simbiontov -bi~karjev (Flagellata). Ko se v koloniji razvije veliko {tevilo osebkov ali pa ko za~ne primanjkovati hrane, se v ter-mitnjaku razvije ve~je {tevilo krilatih nimf, ki v maju ali v za~etku junija izletijo iz termitnjaka. Pred tem se vsaka namesti v posebno vzletno ni{o oziroma rov, po katerem bo zapustila termitnjak. Izhodi so pred rojenjem {e popolnoma zadelani in jih {ele pri izletu prebijejo. Takoj zatem pa jih delavci temeljito in kompaktno zatesnijo.
Termita vla`nega lesa najdemo v Sloveniji le v ozkem pasu ob morju. Ker v tem predelu gradijo hi{e iz opeke in kamna, ne povzro~a ve~ tako velike {kode kot neko~. Ve~ina ljudi v Primorju ga sploh ne pozna. Morda mu prav zaradi nepoznavanja ne pripisujejo pomembne gospodarske {kode, ki jo morda povzro~a na rastlinah, pripisujejo pa jo drugim {kodljivcem. Vsekakor pa je v naravi zelo koristen in pomemben za razgradnjo organskega materiala oz. dekompoziciji.
Les jedrovine je bistveno odpornej{i proti termitom vla`nega lesa kot belja-va. Razkrojen ali delno razkrojen les termitom bistveno bolj ustreza. Jedro-vina evkaliptusa (Eucalyptus saligna Sm.) je odporna proti napadom termita. ^e pa je bila jedrovina izpostavljena oku`bi z lesno glivo pisano plosko-cevko (Trametes versicolor) so termiti povzro~ili bistveno ve~jo izgubo mase 17 % kot pri neoku`enem lesu 7 %. Razkrojenost beljave ni bistveno vplivala na izgubo mase zaradi delovanja termitov (Pereni~, 1991) (slika 4).
Slika 4. Po{kodbe, ki jih je povzro~il termit vla`nega lesa na jedrovini, z glivo oku`eni jedrovini, beljavi in oku`eni beljavi evkaliptusa. Za primerjavo so v spodnji vrsti kontrolni vzorci beljave bora. (Foto: F. Pohleven)
Pomemben kazalec odpornosti lesa je tudi dele` pre`ivelih termitov. Pri tem moramo vedeti, da je v laboratorijskih pogojih smrtnost termitov ve~ja, ker so ti v umetno ustvarjenih razmerah veliko bolj ob~utljivi kot v naravi. Termiti vla`nega lesa `ivijo v naravi v velikih skupinah. Majhne skupine so velikokrat obsojene na smrt (Becker, 1965). Vsi termiti, ki so se prehranjevali z nerazkrojeno jedrovino, so `e po dveh mesecih poginili, v primerjavi s 65 % pre`ivelimi termiti na razkrojeni jedrovini evkaliptusa. Po {tirih mesecih izpostavitve razkrojenega lesa termitom, je bilo `ivih le {e 16 % termitov. Tudi globina in intenziteta po{kodb je bila na razkrojenem lesu bistveno ve~ja kot na neoku`enem lesu Verjetno so termiti porabili ves razkrojeni les in nato za~eli odmirati (Pereni~, 1991). ^e je les preve~ strohnel, postane neu`iten tudi za termite. (Becker, 1965) Vendar vse glive
ne napravijo lesa enako privla~nega za termite. Les, oku`en z nekaterimi vrstami plesni Aspergilus sp., je za termite neu`iten (Lenz, 1969). Glive iz rodu Aspergilus lesa ne razkrajajo, zato bi ga lahko namenoma izpostavili oku`bi s to glivo in ga na tak na~in za{~itili pred napadom termitov, ne da bi uporabili kemi~na sredstva..
Termit suhega lesa ali rume-novrati termit (Kaloterrmes fla-vicollis Fab.)
Rumenovrati termit je raz{irjen na istih podro~jih kot zemeljski termit, tudi v Sloveniji. Vendar se vrsti jasno razlikujeta. K. flavicollis so ve~ji, robustnej{i in manj okretni. Njihovo telo je po vsej dol`ini enako {iroko in so rumenkaste barve. Delavci so veliki do osem milimetrov, vojaki z mo~nimi ~eljustmi pa dose`ejo celo 10,5 milimetrov.
Osebki `ivijo v manj{ih kolonijah od 50 do 100 osebkov. V tak{ni koloniji sta spolna osebka (samec in samica) li~inke, nimfe in la`ni delavci, ki so dejansko starej{e li~inke. ^rne nimfe s krili pa imajo na vratni regiji rumen obro~ek. Po tem obro~ku je ta vrsta termitov dobila tudi ime (slika 5).
Slika 5. Krilate nimfe rumenoglavega termita (Kaloterrmes flavicollis)z zna~ilnim rumenim vratnim {~itom (Foto: F. Pohleven)
^eprav ga imenujemo termit suhega lesa, se predvsem pojavlja na rasto~ih drevesih, zelo redko pa na tehni~nem lesu ([tirn, 1963). Napada vse vrste lesa, predvsem pa ima rad suh les. Na drevesih ga tako najdemo na po-su{enih delih stebla, {trcljih suhih od-lomljenih vej in koreninah. Ogromno {kodo lahko povzro~ijo tudi na lesenih muzejskih eksponatih. Iztrebki imajo zna~ilno obliko podolgovatih valjev s {esterokotnimi stranicami.
LES wood 52 (2000) 11
Tudi rumenoglavi termit ne mara jed-rovine. Z laboratorijskimi poskusi so ugotovili, da je v {tirih tednih poginilo kar 50 % termitov, ki so se prehranjevali z jedrovine robinje. Na povr{ini vzorcev so bile opa`ene komaj vidne po{kodbe kot posledice delovanja termitov. Termiti, ki pa so se prehranjevali z beljavo robinje, so povzro~ili hude povr{inske in globinske po{kod-be na povr{ini vzorcev. Med poskusom je pre`ivelo kar 82 % vseh termitov (Kra{ovec, 1991).
Les robinje, predhodno izpostavljen oku`bi z glivo pisano ploskocevko, je postal bistveno manj odporen proti termitom kot neoku`en les. Na vzorcih iz delno razkrojene jedrovine robinje so se `e po {tirih tednih opazile povr-{inske po{kodbe. Pre`ivel je tudi ve~ji dele` termitov (68 %) kot na nerazkrojenem lesu (50 %). Na razkrojenem lesu beljave pa so termiti povzro~ili najve~je globinske po{kodbe. Za termite je torej mnogo bolj dovzeten delno natrohleni les kot neoku`eni. Celo jedrovina, ki je sicer odporna proti termitom, po izpostavitvi glivam postane neodporna. (Kra{ovec, 1991).
Ker je na~in `ivljenja rumenovratega termita slabo raziskan, {e ni dovolj poznan njegov pomen pri razgradnji oziroma dekompoziciji odpadnega materiala. Prav tako pa mu ne pripisujejo ve~jega gospodarskega pomena, ~eprav vedno pogosteje ugotavljajo su{enje sadnega drevja, ki je morda posledica njegovih napadov (Kervina-Hamovi}, 1989).
Zahvala
Avtorja se zahvaljujeta prof. dr Ljerki Kervina-Hamovi} za bogato posredovanje znanja o termitih v Sloveniji, ki jih je vrsto let uspe{no preu~evala in jim je posvetila svoje raziskovalno delovanje.
Literatura:
1.    Adams A.: Subterranean termite control. Pesticide-Outlook, 1998, 9: 21-25
2.    Archer KJ, Fowlie DA, Preston AF.: A termite field test with diffusion treated timber. Internation Research Group for Wood Preservation, Stockholm, IRG/WP
Raziskave in razvoj
3648, 1991, 13
3.   Becker, G.: Über Haltung von Termiten im Laboratorium. Zeitschhrift für angewandte Zoologie, 1965, 52, 385-398
4.   Borgen R.: Termite detection system on its way to your home. Louisiana Agriculture 1999, 42: 42-49
5.   Creffield JW, Thornton JD, Johnson GC.: Occurrence of termite species on decaying heartwood specimens exposed 18 to 23 years at an Australian site. Internation Research Group for Wood Preservation, Stockholm, IRG/WP/98-10270, 1998, 13
6.   Doi S, Kurimoto Y, Ohmura W, Aoyama M, Ohara S.: Attractive factors of steam-treated larch wood to termite feeding. Internation Research Group for Wood Preservation, Stockholm, IRG/WP/98-10256, 1998, 9
7.   Grace JK, Yamamoto RT.: Natural resistance of Alaska-cedar, redwod and teak to formosian subterranean termites. Forest products Journal, 1994, 44: 41-45
8.   Hickin, E. N.: The Insect Factor in Wood Decay. Hutchinson of London, London, 1968, 344
9.   Kervina, Lj.: Reticulitermes lucifugus(Rossi) i Kalo-termes flavicollis(Fab.) - {tetnici u Slovenskem primorju. Acta entomologica Jugoslavica, 1976, 12, 103-107.
10. Kervina, Lj.: Unsere Termite Reticulitermes lucifugus (Rossi), ihre Begleiter und Feinde. Acta entomologi-ca Jugoslavica, 1981, 17, 127-130.
11. Kervina-Hamovi}, Lj.: Patologija lesa - lesna etomo-logija. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo,
373
Ljubljana, 1989, 173
12. Kra{ovec, M.: Odpornost nepoškodovanega in z glivo napadenega lesa robinje (Robinia pseudoacacia) na rumenovratega termita (Kalotermes flavicollis) . Vi{je{olska diplomska naloga, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 1991, 37
13. Krishna, K. in Weesner F. M.: Biology of Termites. Academic Press, New Jork and London, 1969, 598
14. Lenz, M.: Zur schadigende Wirkung einiger Schimmelpilze auf Termiten. Materila und Organismen, 1969, 4, 109-122
15. Maeterlinck, M.: @ivljenje termitov (La vie des termites - prevod Bo`idar Borko). Slovenski knji`ni zavod - Mala knji`nica, Ljubljana, 1952, 155
16. Pereni~, A.: Naravna odpornost evkaliptusovega lesa (Eucalyptus saligna) na termita vla`nega lesa (Rec-ticultermes lucifugus) , Vi{je{olska diplomska naloga, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 1991, 36
17. Pohleven F, Garafol P.: Kovinski karboksilati za za{~ito lesa pred insekti = Metal carboxylates for preservation of wood against insects. Les 1999, 51: 45-48
18. Shupe TF, Dunn MA.: The formosan subterranean termite in Louisianna. Forest products journal, 50, 2000, 10-18
19. [tirn, J.: Zoogeografija in gospodarski pomen termitov v Jugoslaviji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1963, 239-269
20. Vasi}, K.: Za{tita drveta I. deo (Ksilofagni insekti). Nau~na knjiga, Beograd, 1971, 335