------ 318 ------ Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Celovca. Poslopje za izdelovanje cigar je že dodelano, in ko bo vse potrebno orodje postavljeno, bodo začeli delavke zapisovati, kterih bo blizo 1000 treba. Upravnik fabrike je že v Celovcu, ostali uredniki so imenovani in v sredi prihodnjega mesca bodo začeli delati. Iz Beršeea v primorski Istri 18. sept. — Govorili so večkrat to leto slovenski in nemški časopisi od veliko dežja in strašnih povodinj v mnogih avstrijanskih deželah; nas pa nasproti je letos taka suša stiskala in še stiska, da nam ni samo v kapnicah že davno vode pomanjkaio, temuč tudi velika lokva (^luža) se nam bode kmalo posušila, ako ----- 319 ----- se nas Bog ne asmili; ljudje so prisiljeni že vec mescov perilo v morji prati, ker nikjer več ni druge vode* Neki prijatel, ki je v sredi preteklega mesca popotoval po Istri, pripoveduje, da je v več krajih za škaf vode, napojiti konjiča, mogel šestieo dati in po pedi visok prah gaziti okoli Pole in Vodinjana. Po Rovinjščini, Poreščini itd. so bili ladje, posebno siromaki, v taki zadregi zavolj vode, da je žalostno slišati; ta mesec je pa le sem ter tje nekterikrat pohleven dež žejno zemljo ohladil in oživil. Ni čuda tedaj, da so naši poljski pridelki letos vsi le pičlo srednji, pa se tolažimo s tem, da žito na Reci ni drago, kamor ga polne barke dan na dan memo naše male deželice, ki ne dela ne cene ne draginje, od vseh krajev po sinjem morji nanašajo. — Oljke, čeravno so lepo cvetele, ne bojo dosti olja dale, ker hud vihar jih je otresel in le malokterim jagodam prizanesel. — 15. t. m. se je pri nas tergatba začela. Al tudi vin^^ka terta se nam je letos slabo obnesla; namesto veselega petja smo culi le žalostni glas, da je več kakor polovico manj grojzdja kakor lani. Staro vino pa se je zbirsilo (pokvarilo) več kmetom, ki so ga hotli za prihodnje leto prihraniti. Kamorkoli se tedaj obernemo, ni dosti veselja. — 10. t. m. so naš verli rodoljub, miiostljivi porečki škof, gosp. dr. D ob rila, v naši soseščini v Plo-minu delili zakrament sv. birme, in Ijubeznjivo izpraševali otroke v našem jeziku nauke svete vere; povsod, kodarkoli so bili, so pokazali, da ljubijo materni jezik, in da so ona svitla zvezda, ki ima na novo razsvetljiti vso Njih škofijo s pravimi žarki milosti, pravice in gorečega duha skerb-nega dušnega pastirja. — V 28. listu letošnjih „Novic" na 223. strani dvomi gosp. dopisnik iz Krasa A. U. zastran zavarovavnice poljskih pridelkov pred škodo toče v Te rs tu, iz Beršeca v 27. listu „Novic" tega leta priporočane. Za gotovo mu moremo povedati, da v Terstu ni samo le ena takošna asekuraclja, ampak da jih je več; govorili smo o tem s samim gospodom, ki ima s tem opraviti, kakor družbenik; čudil se je, da ga za to prašam, kar more biti vstkemu lahko znano, posebno blizo Tersta bivajočemu; tudi ^Novice" same tega leta na 178. strani govore, da se morejo poljski pridelki pred škodo toče zavarovati v Terstu. — 13. t. m. je bila pri nas šolska preskušnja; dijakov je bilo vseh skupaj 63; 19 v pervem razredu zgornjega oddelka, 44 v pervem razredu dolnjega oddelka; vsi so terdi Jugosloveni razun jednega, ki je Talijan iz Padove, ki se je pak v pol leta dobro naš jezik navadil govoriti, pisati in brati, čeravno nekteri mislijo ali saj terdijo, da Talijanu ne gre v glavo naš mili jezik. Sajovec Jakob. V Pazimi 25. sept. F. C. — Oznanujem Vam zopet žalostno zgodbo, ki je vstala od tod, da se otroci puščajo brez varha pri ognji. 17. t. m. je vstal zavolj tega v Zejanah strašen ogenj, ki je nagloma pokončal 37 hiš z vsemi pristavami. Ker so bile skoraj vse poslopja lesene in ravno s poljskimi pridelki napolnjene, je imel ogenj obilo hrane; ustaviti se je toliko manj mogel, ker v vasi nimajo sikalnice'^*), pa tudi vode ne, razun studenca, ki pa je precej daleč od vasi. Politična gosposka Novograška je škodo brez odloga pozvedla, ki znaša čez 25000 for. S pohvalo moramo pristaviti, da si omenjena gosposka po moči prizadeva, pogorelcom, kterim ni ostalo nič, revni njih stan zlajšati. Oklicala je brez odloga bero po bližnjih soseskah, prosila je višje gosposke za pomoč in poskerbela je, da so pogorelce deloma v Zejanah, deloma v Munj ah pod streho spravili. — Z letino se pri nas ne moremo hvaliti; ostra zima je škodovala terti, huda suša je zamorila druge pridelke; vina bo sploh manj od lani; terganje se pričenja; krompirju je močno červ nadlegoval, skopan pa rad gnjije. Sadja, razun češpelj, ni bilo veliko. Bog! *) Sikalnica zz: Feuerspritze, se cuje v loških hribih, raorebiti tudi še kje drugod? Je dobra beseda. Pis. Iz Pole. 4. oktobra o pol dne je zderčala perva cesarska linijna barka „Cesar" vpriča Njih c. kr. visokosti, nadvojvoda Ferdinanda Maksimiliana in nadvojvodnje Sari o te srečno in ponosno v morje. Iz Ljubljane. J. V — c. Marsikdo je že skusil, da ljudem, ki veliko govore in le sebe hvalijo, ni dosti verjeti. Pa skušnja nas tudi uči, da tisti, ki resnico ljubijo in še malokdaj ali pa nikoli niso nalagani bili, radi vse verjamejo, akoravno bi lahko z obema rokama zagrabili, da je laž. To je spet očitno bilo konec unega mesca, ko so starši, svoje sinke v šolo pripeljavali; marsikdo je vidil tu in tam, kako čedno oblečeno babico sem ter tje hoditi in barati take, ki se ji so zdeli, da še nimajo štanovališča: jjAli že imate kvartir?^' Ako so odgovorili, da ne, se hitro začne prilizovati, ter praša: je li fantič že hodil v šolo? — pripoveduje od slabih stanovališč, se laže, kako dolgo da ima že študente, kako grozno radi so pri nji, da kakor mati za-nje skerbi, in poslednjič, da ji ravno le enega še manjka. Potem jih pelje seboj, jim razkaže gosposko našopirjeno sobo, visoke, lepo belo pregernjene postelje itd.5 pripoveduje, kako da je suho, svetlo in vse pripravno, blizo v šolo in več takega. Kakor so se pa za plačilo pogodili, jih skuša kmalo odpraviti, da more iti že druzega in tretjega lovit, dokler jih ne nažene vkupaj kakor pastir ovac v hlev. In res se ta soba kmali v hlev premeni : rahle zagrinala čez okna se nakade od lešerbe, na videz lepe pregrinala na posteljah se skrijejo, zid je moker, tla blatnene; okno vedno zaperto, da ne uide kaj smerd-Ijive toplote iz izbe; jedi so bolj spacane kakor skuhane: tako, da bi bilo boljše tam bivati, kjer imajo teleta v hiši kakor v takem nečednem berlogu. Na kmetih je saj zunej zdrav zrak, in ljudje so večidel zunej; vse drugač je pa pri takih babah. Ona jih le redko iz zatuhle luknje na kako smerdljivo dvoriše spusti; po večirji jih žene berž spat; namesto molitve in lepega izgleda vidijo le kreg in mnogo neokornosti. — Nektere druge pa, ki so po eni strani bolje (^ali se saj bolje mislijo}, po drugi so pa še dostikrat slabeje, hodijo k učenikora, kvantajo od lepega reda v njih stanovališih in od druzih reči, tožijo čez fante, delajo iz pezdirja brune, in oslepe s svojim medenim jezikom tudi kakega učenika, da svetuje ali še celo sili študente v take kvartire. V takih stanovališih se res večidel vsaki večer moli, toda pred in po molitvi, včasih tudi med molitvijo gospodinja namesti da bi k pobožnosti spodbujevala, po pasje zmirja. Naj bi tedaj starši za štanovališča svojih sinov dobro skerbeli, in poiskali takih, ki so v dušno in telesno srečo otrokom. Ze se dobi tudi dobrih, pri kterih se za lepo izrejo in zdravje skerbi. Toda takim gospodinjam ni treba študentov po ulicah loviti ali z lažmi k sebi vabiti; oni so sami radi pri njih in grejo le redko kdaj preč; pa take gospodinje si tudi lahko in sploh še pred šolskimi prazniki drugih dobe. Iz Ljubljane. Ravno zdaj so prišle bukvice „Stari in novi d n ar j i" na svitlo, ktere bodo zdaj, ko bomo mogli kmali se z novimi dnarji dobro seznaniti, toliko bolj vsakemu ustregle, ker natanko^ razkladajo stare dnarje, kteri bodo tudi po vseh Svetih še ostali, kakor tudi nove, kteri bodo une s časom spodrinili. Mnogo viž, kako stare dnarje v nove, in te v une prerajtovati, potem mnogi izgledi za to preraj to vanje, kakor tudi najpotrebneje tabele priporočajo te bukvice vsakemu. Verh tega so jim pridjane še podobe novih denarjev. Dobivajo se pri gosp. Janezu Giontini-tu po 6 kr. starega dnarja. Iz Ljubljane. God presvitlega našega Cesarja seje obhajal v pondeljek z navadno cerkveno slovesnostjo v stolni cerkvi. — Šole so se včeraj začele. Sliši se, da zlasti v gimnazij (latinske šole) vre spet veliko mladine. — Iz Benetk smo zvedili, da majorja Dupoisat-a, ki je ondi v obupu, da njegov kamen ni demant, v morje skočil, pa so ga oteli, so po večkratnem zaslišanji spet iz bolnišnice izpustili, kamen pa je še gosposka obdeižala. — Na sej-mišu se kažejo spet zverine, med kterimi so posebnega pomina vredni krokodili, vjeti v reki Misisipi v severni Ameriki. Dva, on in ona, sta velika, trije so manjši, eden pa je še celo mlad. Ta sila požrešna žival, ktera deloma v vodi, deloma pa na suhem živi, je vredna, da se dobro ogleda, posebno nje žrelo, ki se loči od drugih v tem, da je jezik na spodnji čeljusti prirašen. Ker se krokodili malokdaj živi viditi morejo, naj jih nobeden ne zamudi ogledati, ki pride v mesto; kakih 10 dni bojo v Ljubljani. ------ 320 ------