Pivialnl Iranko v cfrlav! SHS.
39. iiev.
V Llubliani, v sredo 18. februarla 1920.
Leto IV.
Uhaja razen pondeljka In dneva po prazniku
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise iiankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'80, osmrtnice in zahvale po K S'—, razglasi in poslano vrstica po K 2-50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust.
Posamezna Stev. stan«
—	60 vinarjev. —
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za meseo K 8. Za Nemčijo celo leto K114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravniatvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 81* Učiteljska tiskarna.
Glasilo JugcsSov. sodjalno - demokratične stranka, t«*.**.«.™.
Gospodarske težave.
Draginjo in velike težkoče v pre-akrbovanfu prehrane povzroča pri »as, med drugimi, tudi pomanjkanje vagonov. Vagonov in lokomotiv je pri nas vsak dan manj. V celi naši prostrani državi nimamo nobeno večje delavnice za vagone in lokomotive. Zato je kriza vedno večis. Inicijativa sodr. Kristana, ki je šla za tem, da dobimo nekaj vozov ta malin iz inozemstva, je bila dalekovid-na. Ravno tako j« z železniškimi delavnicami. Četudi so nakupljene, je vendar gotovo, da bo preteklo še mnogo Save v Donavo, predno bo mogoče nove delavnice pri nas uspo-stavitl in za končni obrat montirati. Ze stara država pet let ni popravljala ne železniških vozov ne lokomotiv. Kar je po državnem preobratu ostalo tega materijala na našem ozemlju, to je bil star. izrabljen materijah ki se do danes ni obnavljal, ni popravljal. In to le ena velikih težav ta težkoč pri nas.
Pomanjkanje premoga za industrijo in zasebno uporabo je v pomanjkanju vagonov. Že v stari državi. Avstriji, se je nabava tovornik železniških vozov zanemarjala na zahtevo agrarnih baronov in v korist industrije. V Angliji si je svojedobno industrija pomagala na ta način, da si je potrebni prevozni železniški materilal nabavila sama. V Avstriji industrija nikoli ni bila tako močna in pri nas sedaj o tem ni niti mogoče misliti. Naša industrija je zlasti danes tako šibka, da ne more nikamor naprej.
Nam manjka sedaj približno
30.000 tovornih vagonov. Kje jih vzeti? Nemška Avstrija ima 83.000 voz, manjka ii za redni promet še
16.000 železniških tovornih voz. Ce pogledamo v naše rudarske revirje, se lahko prepričamo, kako veliko je pomanjkanje železniških voz. Zgodilo se le že, da se je moral premog deponirati, to ie zmanjkalo le železniških voz, na katere bi se mogel že Izkopani premog naložiti. Pod tem Pomanjkanjem trpi vse narodno gospodarstvo, zlasti pa delavci, ki če-šče ne morejo nikamor naprej. Pomanjkanje premoga, hrane in železniških vozov je toraj v najožji zvezi. Pomniti moramo namreč, da je Slovenija pasivna dežela, ki potrebuje za redno prehrano svojega prebivalstva mesečnega uvoza za 500 vago-n?v Jtaevskih izdelkov, to ie koruze, Pšenice, zdroba Itd. Danes moremo Po^ oh0* dobi.ti le Iz dalinega Banata.
ker vČJa”1 d<Lnas le s»no težavna, ker vlada na Hrvaškem in v Slavo-
nih red. da le groza. Tam le mnogo
pndkunlieneea in korumniraneea in
tako prihaja, da hrvaški brat Indirektno skubi slovenskega trpina.
Tudi produkcijo premoga je le težko dvigniti, pa naj se našim hrabrim rudarjem dad6 še tako velike plače. Rudar mora biti izvežban, mora dobiti vse predpogoje za svoie delo, zlasti primerna stanovanja in drugo. Nadalje je v materijelnem pogledu treba gotovih novih investicij« v obratu samem, kar se ne da izvesti preko noči, ampak je potrebna za to daljša doba. Kljub vsem tem težko-čam je možnost prevoza še vedno velika in znaša proti mirovni dobi v letu 1914. še vedno kakih 55%. Toda ta številka pada od dne do dne. Bolj-seviki na Ruskem so zgradili doslej veliko tisoč kilometrov novib železnic, toda vse to ne pomaga nič, dokler ne dobe od zunaj (iz Nemčije) vagonov ta lokomotiv, katerih samih doma ne morejo izgotoviti. Nemška Avstrija izdela mesečno 8—900 novih železniških vagonov. Pri nas se ne izdelujejo nobeni kakor na Ruskem ne. Zato moramo ostati v prijateljskih stikih z Nemci, ki nam bodo mogli V danem trenotku priskočiti na pomoč.
Druge države si v tem pogledu pomagaio na ta način, da si manjkajoče železniške vozove izposodijo pri sosednih državah. Tudi pri nas se bo moralo misliti na to. Italijani imajo teh reči za sebe premalo. Romunija nam jih ne bo dala. Ogrska je dala svoie vozove na posojilo Nemški Avstriji. Francoska ima veliko tega materijala. ki ga je naropala na Nemškem. Najbrže Ie to edina država, ki nam more v tem pogledu priskočiti na pomoč. Ampak naši meščanski politiki se ne brigalo za takšne probleme in socilalist Je. ki mora v Interesu bodočnosti delavstva danes misliti na to.
Zakaj pripovedujemo vse to? Zato, da pokažemo, kako malo se za takšne reči brigajo meščanske stranke Mi pa imamo velikanski interes, da se naša domača industrija vzdrži in da ne pogine. Zakaj le potem smemo in moremo misliti na naše bodoče zahteve, na boljše življenje. Mi hočemo, da bo naše delavstvo dobro zaslužilo in dobro živelo. In nočemo, da bi padalo v vedno večjo bedo In gmotno odvisnost. Le gmotno dobro stoječi proletarijat pomeni kaj v tem materiialističnem svetu in le. če no bo zgoli berač, odvisen od miloščint, more izbojevati končno zmago ln tako ustvariti Sociialistično družbo, družbo, v kateri ne bo razrednih razlik, ne bo gospodujočega in tlačenega proletarskega razreda.
Strah klerikalcev pred volitvami.
68
LISTEK.
čimbolj se približujemo oni dobi, v koji naj se vrše volitve v konstitu-anto, tembolj besni — klerikalno časopisje. Ako vzamete v roko »Večerni List« ali »Slovenca«, ali »Domoljuba« ali njih štajerska glasila, vidite v njih čim dalje besnejše pisanje. Gospodje klerikalci vedo, da se bliža zanje dan obračuna. Gospodje klerikalci vedo. da slovensko ljudstvo ne more in ne sme pozabiti, kdo ga je navduševal za vojno, kdo Je vodil in blagoslavljal njegove sinove na poti v »junaško smrt«... Oo-spodje klerikalci vedo. da ni in ne more biti pozabljeno njihovo denun-ciranje in spoh njihovo ravnanje prvi dve leti nepozabljene vojne... Ker gospodje klerikalci vse to vedo in se vsled tega plašč ljudske sodbe, so lz-tuhtall, da je bolje biti med napadalci kot med onimi, ki se — branijo.
Volitve so se nameravale izvesti
V	^to.mesecu. Klerikalci so že v — volilni borbi Lažejo, obrekujejo, natolcujejo, žalijo, seve vse v oni obliki, ki je lastna tej v lažeh preiskujta gardi - namreč: samo laži, nekaj bo že ostalo...
Valutna reforma. Kaj se je zgodilo? Dosedanja vlada ie nameravala zamenjati krone in dinarje, in sicer: eno krono za eno krono; dinarje srpske, izdane od narodne banke pa en dinar za štiri krone. Nikomur se ne vzame nič. Kronski in dvekronski papirji še za sedaj ostanejo, drugi se zamenjajo za nove 'papirnate note, ki se glase 1 dinar ali 4 krone, 10 dinarjev ali 40 kron, 100 dinarjev ali 400 kron. Uredilo se te s tem samo to, da se uvede v celi državi enoten denar, da pade dosedanja razlika med nami in Srbijanci in da ne bo oni. ki pride v Srbijo, odvisen od menjalnic, ki so odirale pri menjavanju kron v dinarje. Kakor znano, se ie kurs dinarja vedno vzdigoval. Pred letom dni, recimo v februarju 1919. si dobil za 2 kron 50 vin. en dinar, pozneje si dobil za tri krone en dinar. V decembru lan* skega leta so zahtevali srbski menjalci že 4 K 85 vin. za en dinar. Sedaj ne bo tega več, ker v celi državi je sedal uvedeno 1 krona je 1 krona, dve krone sta dve kroni, en dinar je enak 4 kronam, pet dinarjev je enako 20 kronam.
Tako Je in nič drugače. Kaj so klerikalci vse lagali, kaj so vse na-čvekali — ako sedal ljudstvo ne uvidi. kje le resica in kje le laž. potem ne Vem, kedaj bo bolje. Vprašanje, da bo draginja naraščala pa ta v vzročni zvezi s to zamenjavo.
Korupcija. Koliko se le tu nasum-ničilo? AH — eneea dokaza niso
navedli. Nasprotno: dokazalo se je, da so one izvoznice, nad kojimi so se klerikalci zgražali, bile izdane za ministrovanja gg. dr. Ant. Korošca in Josipa Gostinčarja — obeh pravovernih klerikalcev.
Obleka. Zlasti »Večerni List« kriči. da ni obleke, da so ljudje slabo oblečeni. Res je to. Ali: kdo je hujskal, ko je ljubljanski poverjenik so-drug Prepeluh napravil velepotezno akcijo, da dobimo obleko oz. oblačilno hlago iz Italije. Kdo je lagal radi izvoza presičev, kdo je obrekoval ljudi, ki so hoteli, da se naš delavec in naš kmet oblečeta? I seve, kdo drugi nego »Večerni List«, »Slovenec« in podobni klerikalni žurnall.
Prehrana. Dr. Korošec je bil pred več časa prehranjevalni minister. Naročal je kot tak v Ameriki najrazličnejše »potrebščine«, ki še-le sedaj prihajajo v našo državo. Kakor vemo iz pozitivnega vira, je nedavno prispela taka pošiljatev, ki seve obsega najnujnejše potrebščine za naš narod, to je: puder za lepotice, mo-derce. kravate in tako robo. Ako nam »Slovenec« ne verjame, naj vpraša minister dr. Veljkoviča ln Bukšega, ki bodeta za to kot pričL navedena.
»Slovenec« vedno vpile. da s prehrano ne gre, ter kaže, da le socija-list Bukšeg — minister za prehrano. Mi pa konstatiramo to-le: vodja pre-hranbenega urada v ministrstvu za prehrano je še vedno gosp. župnik Janko Jovan, mož; ki ga je tja postavil minister dr. Korošec, in ki prav tako vodi ta oddelek pod socija-listom Bukšegom kot ga Je vodil pod
—	ministrom Korošcem. »Slovenec« dobro ve. kaj je vzrok sedanjemu stanju prehrane in predobro ve, da Je minister Bukšeg kot mravlja priden in da dela noč in dan. »Slovenec« in »Večerni List« dobro vesta; načelnik ministra Bukšega, gosp. župnik Jovan, gotovo informira gospode okolu »Slovenca« o delu v prehrani, ali — kaj njim, pobožnim lažnivcem resnica, ko Je vendar prvo njihovo geslo: lagati in obrekovati, samo da dosežemo svoj namen.
Invalidi. »Slovenec« ln »Večerni List« vpijeta, da minister Korač nič ne stori za Invalide, da ministrstvo za soc. politiko v tem oziru nič ne dela . . . Kakšna laž ta kakšno grdo obrekovanje 11
V	ministrstvu za soc. politiko vo* di vse invalidsko delo kot šef (načelnik) oddelka za invalide dr. Jež. član SLS iz Ljubljane — mož, ki je agilen in požrtvovalen. Psovke »Slovenca* radi nedela za Invalide lete na njegovega pristaša dr. Ježa. ki jih sevo
ne zasluži. »Slovenčevi« uredniki vse to vedo, ali kaj njim resnica, ko, hočejo lagati, ko hočejo obrekovat).., pred volitvami — socijaliste!
Carina. »Slovenec« ta »Večerni. I.ist« vpijeta nad carino in njenim neblagim uplivom za naše ljudstvo. Ne povesta pa. kdo jo je podpisal ta kedaj le bila izdana ... in kakšno usodo so gospodje iz Jugoslov, kluba določili v privremenem Nar. pred« stavništvu izpreminjevalnemu pred« logu naših sodrugov?!
Itd. itd. »Slovenec« in drugi klerikalni listi od »Večernega« do »Do-i moljuba« namenoma lažejo in huj« skajo. Seve v istem času. ko klerP kalni listi obrekuieio dosedanjo vlado ta zlasti socijaliste v njej, pa hodi’ dr. Korošec po Belgradu in hoče e Istimi ministri — biti v vladi . . . Umevna je taka smešna politika le lzi enega vzroka, namreč iz strahu, ki ga imajo gospodje pred bližajočimi se volitvami.
Upajmo, da vse laži. vsa natolcevanja in obrekovanja ne najdejo tal In da volilci obračunajo s to gospodo.
V	Belgradu ie sicer vladna kriza, o kateri še ta jasno, kako se reši. Ali eno le gotovo, da mora ljudstvo napraviti v naši državi konec neznosnim razmeram, čemur naj bodo prvi korak volitve, ki Jih hočefo na površje prihajajoči reakciionarcS vsekakor odgoditi za nedogledetl čas.
Izšel Je prvi zvezek Propagandne knjižice »Kmetsko-dCri lavske zveze«
Kaj hoče
»Kmetsko delavska
zveza?«
Priredil Jurij Skop e c.
Brošura Ima naslednjo vsebino?
1. Le vkup, le vkup uboga gmajna!
2. Kaj hoče »Kmetsko delavska zveza?«
3. Pravila »Kmetsko delavske zveze.«
4. Kako ustanovimo »Kmetsko delavsko zvezo?«
5. Kako vodimo »Kmetsko delavsko zvezo?
Sodrugi! Zaupniki po deželi! Naročite takoj to brošuro ter jo jazširite v tisočih izvodih med naše ljudstvo. Osvobodimo kmetski proletarijat dosedanjega suženjstva, organizirajmo ga.
Razpošilja se najmanj po 10 Izvodov. Izvod stane 60 vin. Naročite takoj!
GLAD.
Spisal Knut ilamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)
. , Eesetkronskl bankovec! Tiho sem zažviž-«61? e kod prišl° P*sm°* Ka le prinesel . Sele v tem hipu sem lasno razmišljal o in hipoma zaslutil, s čim le vse to bilo y •vezi. Bil sem ves bolan od bolesti in osramo-v»osti, *®šepetal parkrat s hripavim glasom * "lajali« ta zmajal z glavo. Sem 11 bil jaz tisti, “ Je še včeraj sklenil, da poidem ponosno mimo "le. ako jo srečam ter Ii pokažem svojo popolno ravnodušnost? Mesto tega pa sem vzbu-“** v nji samo sočutje in ji Izvabil samo milo-bn l, žrtev'> Ne, ne. ne, mojemu ponižanju ni «uo konca! Niti napram nji nisem mogel zavzeti dostojnega položaja: padel sem, padel na vse strani, kamorkoli sem se okrenil. padal Prav na kolena, prav na prsi. se vtapljal v rezčastnosti In se nisem nikdar, nikdar več mogel Izkopati! To le bilo vrhunec! Jemati deset kron kot miloščino, zgrabiti z obema ro-n«,TI ‘k*® beraSke Vinarje, kjerkoli so se Ponudili, obdržati lih, plačati ž njimi stanarino, vzlie vsej najglohlii odpornosti.,,
Ali si nemara nisem mogel spet preskrbeti tistih deset kron na kakršenkoli način? Da bl šel k gospodinji in zahteval denar nazaj — to bi pač nič ne pomagalo.
A moral se je vendar še najti leak izhod, ako premislim, samo če se pošteno potrudim ta premislim. Za boga, tu ni bilo dovolj preudarjati na navaden način, mora! sem premišljati, tako da se vsega pogreznem v to misel, samo da sl spet preskrbim tistih deset kron. Sčdel sem torej, da b5 premislil.
Bilo je nemara približno štiri: v nekaj urah bl morebiti sreeal gledališkega ravnatelja, samo ko bi biia moja drama že končana. Potegnil sem rokopis iz žepa ta hotel z vso silo in na vso moč dovršiti "oslednje tri prizore: mislil sem in sa potil ta čital še enkrat spočetka, a nisem prišei dalje Le nobenih neumnosti! si pravim, le zdaj nikakšne trmoglavosti! In pričel sem pisarili kcnec svrvle drame, pisariti vse, karkoli mi ie prišlo na um. samo da bi čimprej dovršil; tako sem nadaljeval. Hotel sem se preveriti, da me je spet obsenči! veliki hip. lagal sem sl kar na debelo ta očitno varal samega sebe in pisaril, ko da bi mi sploh nebilo treba isktti besed. To le dobro! To je seveda odkritje! sem si zašepetal od časa do časa: kar zapiši to!
Navsezadnje pa so se mi moje zadnje replike zazdele nekam sumljive: tako zelo so sc odražale od replik v prvih prizorih: razentega ni bilo v besčdah menihovih popolnoma nič srednjeveškega. Razgrize! sen) svoj svinčnik, sko-
čil kvišku, raztrgal svoj rokopis, raztrgal vsak ‘kjposebej. zalučil svoj klobuk na cesto ta ga pohodil. Izgubljen sem! sem zašepetal, gospoda moja. jaz sem izgubljen! Samo te besede sem Izgovarjal in stal še vedno tam in hodil po svo-lem klobuku.
Nekaj korakov stran stoji policijski sluga in me opazule: sredi ceste stoji in pazi z očmi samo name. Ko pogledam nanj. se srečata najina pogleda nemara je že dolgo časa stal tam m gledal samo ndme. Pobral sem svoj klobuk, si ga del na giavo in stopim k možu.
»Ali mi lahko poveste, koliko Je ura?« ga vprašam.
Za hip se obotavlja, predno potegne svojo uro Iz žepa In me medtem ne Izpusti iz oči.
»Skoro štiri.« pravi.
»Natanko!« pravim Jaz. »skoro štiri, čisto pravilno. Vi razumete svojo stvar, kot vidim, mislil bom na vas.«
S temi besedami sem Sel. Ves osupel radi mene ie policist obstal, gledal z odprtimi ustml za mano in ie še vedno držal uro v roki. Ko sem prišel do Rovala, sem se okrenil in pogledal nazaj : stal je še vedno na istem mestu ta gledal za mano.
Ha, ha. tako je bilo treba krotiti zveri! Z naiizbraneišo nesramnostjo! To jmponira zve-rčm, to str&ši zVeri... Zelo sem bil zadovoljen s samim seboj in pričel sem požvižgavati pe-semco. Vse živce vsled razburjenja napete, nc da bi čutil kakšno bolest, celo brez vsakršnega
nepriletnega občutka sem stopa! lahko kot peresce preko celega trga, šel mimo bazarjev krog ogla ta se spustil poleg Rešnje cerkve na klop.
Kal ta bilo precej vseeno, nal li vrnem tistih deset kron ali ne. Ako sem iih bil preiel. so bile mole. in tam. odkoder so prišle, gotovo niso trpeli pomanikamia. Vzeti sem lih vendar moral. ker so mi bile pač poslane, da bi lih prepustil postreščku, bi vendar ne imelo nobenega smisla. Temmani bi imelo pomena to. da vrnem diugih deset kron nego tiste, ki sem jih bil prejel. Torej ni bilo Dri vsem tem nič storiti.
Poskušal sem opazovati drvenje pred sabo na trgu in se pečati v svojih mislih z ravnodušnimi rečmi; toda ni se mi posrečilo in veono sem moral misliti samo na tistih deset kron. Navsezadnje sem skrčil pesti in se ujezil. Užalilo bi io, sem rekel, če bi iih vrnil: čemu torel storiti to? Venomer sem hodil okoli ta se smatra! za vse mogoče za predobrega, stresal z glavo in si pravil: Ne. hvala lena! Zdaj na sem videl, kam to pelie — spet sem bil na cesti. Ce’o ko sem imel dovolj povoda za to. si nisem obdržal svojega dobrega, toplega bivališča: bil sem ponosen, skočil pri prvi besedi kvišku, plačal tistih deset kron na desno in levo in šel svojo pot).).). Z vso ostrostjo sem se pričel obsojati. ker sem bil zapustil svoje stanovanje ta se spet pahni! v takšno zadrego,
(Dalje prih.)
F. E.:
O političnih šolah.
Po končani vojni in preobratu so se vračali domov tisoči in tisoči našega ljudstva iz strelskih Jarkov s popolnoma izpremenjenimi nazori. Kot zaslepljeni klerikalci so odrinili leta 1914. navdušeno na razna bojišča. a dogotrsjna volna jih Je izpa-metovala. Izpoznali so, da se ne bile-io za vero. dom in cesarja, kakor so jim trobili klerikalni govorniki, ampak da prelivajo svojo kri le za dinastijo. kapitalizem in imperijalizem.
Nič ni tedai čudnega, če so se ob povratku na svoje domove trumoma priglašali v organizacije socijalno demokratične stranke.
Naša stranka, ki je Izgledala še pred vojno le kot peščica nezadovoljnežev. je postala čez noč mogočen faktor v političnem življenju našega naroda, s katerim so morale resno računati nasprotne stranke. Naše šibke predvojne organizacije so narasle v mogočne armade, zato ni čudno. Če smo bili v prvih mesecih nekoliko deseriientirani saraL Kaj nal začnemo z vsemi temi masami, kako nal jih usposobimo — rekrute — za politične boje. ki nas čakajo. Jasno Je namreč, da ie z novinci, rekruti, vedno težava. Pripeljalo jih Je v stranko nezadovoljstvo z vsem obstoječim. želja po nečem boljšem, zato pričakujejo, da se bodo razmere čez noč obrnile na boljše, če se vpišejo v sociialistično stranko. Taki ljudje so seveda tudi najbolj dostopni raznim aventuram, hipnim vplivom, ne da bt vpoštevali dejanski položaj, nedosta-ja jim časi hladne preračunljivosti, one«a vpogleda in vpoštevanja razmer in ustrola človeške družbe, z eno besedo: one dolgotrajne socijali-stične šole in vzgoje, ki je tako potrebna v bojih za proletarske pravice.
Kaj torej začeti s temi novimi so-drugi ? Odgovor na to vprašanje jc našla stranka kmalu. Upoštevaje, da ne morejo imeti ti novi sodrugi o so-dializniu in socialističnem pokretu dovelj pregleda in pojma, le smatrala za svoio pr' 0 in poglavitno dolžnost, da Hh naipreie usposobi za proletarski boi. za sociialistične vrste, sicer bi se ta neizvežbana armada razkropila ob prvem navalu nasprotnikov, kakor naša slovenska armada lansko spomlad na Koroškem ob nemški ofenzivi. Naša stranka Je pa vedela, da se more to usposobljenJe izvršiti le potom sistematične sociialistične vzgoje in pouka, zato le šla in osnovala po vseh industrijskih centrih političnešole.
Te politične šole so bile začetek,
’ prvi poizkus, ki se le pa — obnesel dobro, sai le vladalo zanje med delavstvom največje zanimanje. Kaj Je tedaj naravneje, če napne stranka vse moči. da s to sistematično vzgolo so-cijalističnega proletarijata ne preneha. ampak io skuša na podlagi dosedanjih izkušeni še čim naiboll Izpopolniti in razširiti. Jasno le namreč, da sedanja oblika političnih šol v bodoče nikakor ne bo več zadostovala, ker le preenostranska, preozka in tudi premalo globoka. To seveda ni krivda sodrugov. ki so te politične šole vodili, ampak leži krivda v začetku. vsaj Je vsaj začetek težak in nepcpolen.
Kako naj pa reorganiziramo naSe politične šole. Mislimo, da bi btlo edino pravilno, da vzame to akcijo v roke naša prenovljena in preorgani-zirana izobraževalna organlzaclla »Svoboda«, pri kateri deluje poseben Izobraževalni odsek. Ta odsek naj sestavi za prihodnjo sezono (od septembra 1920 do aprila 1921) natančen
Klobasa.
Študija. Spisal Fr. Merljak.
Na prvi pogled se zdi človeku, da Je klobasa le klobasa torej nekaj, kar ne zasluži bogve kakih raziskovanj Jn razmotrivanj. Toda temu ni tako. Klobasa in vse. kar izvira iz .ije. zasluži veliko več pozornosti, kakor ti, dragi čitatelj. misliš.
Največ zanimanja do klobas kaže človeški želodec. Na skušnja nas uči, da sta ii velika prijatelja tudi pes in mačka.
Klobase delimo v neštevtlne vrste. So n. pr. jetrne, riževe in celo krvave klobase. Primorec te zelo ponosen na svojo sladko mulco. Italijani odlikujejo pred vsem salame. Nemci sofalade, frankfurtarice, krakovsko in dunajsko klobaso. Poslednji pa imalo poleg drugih tudi S* svojo ekstra. /t. j. posebno klobaso, ki <o nazivljaio »Ekstra-Wurst«, To so hoteli uveljaviti celo v svet. politiki.
Ni dvoma, da ne bi hneii tudi An-ideži, Francozi In drugi narodi kakih klobas posebne vrste.
načrt za politične Sole po vsefi najvažnejših proletarskih centrih. Nabere naj vrsto predavateljev in sestavi primeren program predavanj za vso sezono in iz vseh strok človeškega znanja, vsaj nam bo vsak priznal, da mora organiziran delavec poznati poleg Marxovega »Komunističnega manifesta« še marsikal drugega. Program teh predavanj mora biti seveda sistematičen, nikakor pa ne razmetan. brez zveze in stopnievanja.
Centralni odbor »Svobode« stopi nato v stik z vsemi svojimi podružnicami in te organizirajo v svojih okrožjih pol. šole. Dobe lokal, stalne obiskovalce ter določlio gotov dan (po večjih krajih tudi dva) v tednu in ure za pouk. Vsaka politična šola mora imeti seveda svojega voditelja, domačina, ki skrbi za vso to tehnično ureditev, tako da preskrbi centrali odbor v Ljubllani le učitelje-predavatelje.
Ti predavatelji moralo bW iz nai-raztičnejših strok: zdravniki, zgodovinarji. politiki, narodni gospodaril, zadrugarjl, strokovničarjl Itd. Vsak sestavi 2—3 predavanja, ki tvorijo zaključeno celoto in s temi predavanji gre po vseh političnih šoiah. Učen • ci posameznfli političnih šol bodo tako slišali v enem šolskem letu sistematično urejen ciklus predavanj iz najrazličnejših strok, ki bo tvoril le* po zaokroženo celoto, tako da bo vedel učenec koncem šolskega leta povedati nekaj Iz zgodovine, zdravstva. zadružništva, politike, organizacije itd.
Predavanja seveda ne smejo biti suhoparna, ampak mora biti v popolnem pomenu besede pouk, katerega bodo poživljale slike, skioptična prednašanla. pr akt. poizkusi itd. Le tako bo zavladalo za naše politične šole ono zanimanje, ki ga zasužijo ter rodilo sadove, Id Jih stranka od njih pričakuje, namreč, da pokaže novincem v naših sociialističnih vrstah ves pomen. va?rcst načina In upravičenost našega gibanja, da jih v pobil meri usposobi za bodoče boje. v katerih »h ne podere noben vr-har Jn da Hm znanstveno dokaže, da se borimo za pravico in resnico ie mi.
PARLAMNT BREZ KVORUMA.
LDU. Belgrad. 16. Vlada, sestavljena 1* poslanske zaednlce, bi tudi v primeru, ako bi ne imela kvoruma, delala z začasnim narodnim predstavništvom na ta način, da bi se začasnemu narodnemu predstavništvu predlagale zakonske osnove, o katerih bi imelo predstavništvo razpravljati; ker pa bi za pravoveljaven sklep ne bilo dovolj glasov, tedaj bi se zakonske osnove in ostalo proglašalo kot ministrske uredbe.
Zmanjšanje kurza tujlb valut.
LDU. Belgrad, 16. Finančno ministrstvo Je doseglo končni uspeh na borzi in zmanjšanje korz. tulih valut. Srbsko-francoska banka se je v tej borbi pokazala kot popolnoma nemočno Naš trgovski svet je s to situacijo ienavadno zadovoljen.
S.are kronske oovčanlee.
LDU. Belgrad. 16. Doznava se. da stare kronske novanice ne bodo več notirale na borzi, ker bomo od sedaj imeli svojo edinstveno kronsko-di-narsko valuto za celo državo.
Nitd za avtonomllo zasedene Dal-clie.
LDU. Pariz, 15. (DunKU.) Londonski poročevalec Usta »Matin« doznava baje iz dobrega vira. da ie Nftti koncem včerajšnje seje vrhovnega sveta podal važno izjavo. Sporočil da Je Llovd Georgeu In Mille-
Za nas Slovence Je posebne važnost naša mesena klobasa, zlasti \ o-sušena. ali suha kranjska klobi a, kakor k) vobče imenujemo.
Kdaj je človeški rod iznašel klobase. je zgodovinski težko dokazati, to pa lahko z vso gotovostjo trdimo, da bi se Noe gotovo ne bil tako strašno opil, ako bi bil imel poleg vina tudi grižljaj klobase. In ko so stari Egipčani zidali svoje piramide, gotovo še niso poznali klobas, kajti drugače bi ne bili pojedli toliko čebule In česna.
Judom in Turkom so morale biti klobase pa že znane. V neizpodbitni dokaz nam služi dejstvo, da tim njihov koran prepoveduje lesti prešičje meso. Brezdvomno se le moral pri njih kdo do smrti preobjestl klobas, drugače sl te prepovedi ne Ttoremo tolmačiti.
Da so tudi stari Grki poznali klobaso. nam dokazuje Ime sofalada, ki Izvira iz imena njihovega modrijana Sofokleja.
Ko Je Hanibal prekoračil Alpe ju prišel pred Rim, Je Izgubil v rimskih
randu, da bo Italija, ako bo prisiljena
pomagati si z londonskim dogovorom, dala zasedeni Dalmaciji popolno avtonomijo z vsemi iz tega izvirajočimi pravicami. Poročevalec dostavlja, da more ta izjava izpremc-niti vse posvetovanje o jadranskem problemu.
Italija nasprotuje Wilsonu.
LDU. Pariz, 15. (ČTU). Kakor
piše »Journal«, so italijanski krogi v Londonu zelo razburjeni, ker je predsednik Wilson ponovno interveniral v jadranskem vprašanju. Wilson Je sporočil Angliji jn Franciji, da ne pripusti ultimata in da obe predlagani rešitvi, namreč londonski dogovor in kombinacije od 20. januarja nasprotujeta sklepom mirovne konference. Ako se zavezniki na te sklepe ne bodo ozirali, bo dobila Amerika svobodne roke. Wilsonov korak se ne nanaša samo na Reko, temveč tu-cH na rešitev maloazijskega vprašanja.
ZA ZDRUŽITEV ZAPADNE OGRSKE Z AVSTRIJO.
LDU. Grade, 16. (DunKU.) Včeraj se je vršilo v Fiirstenfeldu pod milim nebom veliko zborovanje, ki ga Je sklicalo vodstvo socijalno-demokrat-ske stranke. Na dnevnem redu je bilo združenje Zapadne Ogrske z Nemško Avstrijo. Kot govorniki so nastopili župan iz Fiirstenfelda, Weixel-berger, mestni svetovalec Lindner te Gradca, poslanec Hans Muchitscn ln državni podtajnik dr. Eisler. Župan Weixelberger in drugi govorniki so protestirali zlasti proti temu, da te zaradi zborovanla madžarsko vojaštvo zasedlo ogrsko mejo pri Fiirstenfeldu in da ie celo streljalo na osebe, ki so od ogrske strani hotele prekoračiti mejo. da se udeleže zborovanja. Dr. Eisler je v daljšem govoru pojasnil vprašanje Zapadne Ogrske in razpravljal tudi o zadnj: noti ki lo ie madžarska vlada poslala kancelarju dr. Rennerlu. Ponudba madžarske vlade, ki lo vsebuie ta nota, je delal govornik, se mora zavrniti z vso odločnostjo, ker nimato obljube madžarske vlade, ki so v zvezi s to ponudbo, nobene vrednosti. — Zborovalci, katerih je bilo približno 2000 ln med katerimi so bili močno zastooani tudi tneSčanski sloji. so govornikom živahno pritrjevali.
Reparaciiska kontisiia o pomoči Av-strlii.
LDU. Pariz, 15. (Brezžičo.) Na snočnii seli organizacijskega komiteja reparacllske komisije, katere sta se udeležila državna tajnika dr. Reiscii in dr. Loewenfe1d-Ruse, je izjavil ameriški delegat, da želi vsa komisiia Avstriji pomnsrati. Od 50 miMjonov dolariev. namenjenih za Srednto Evropo, bo Avstrila dobila večji del. Angleški zastopnik le izjavil. da ie Anglija pripravljena takoj po odobritvi pomožnih kreditov po ameriškem kongresu prispevati znesek. ki bo polovico tako velik, kakor le bil v kongresu predlagan.
DOGOVOR MED ANGLIJO IN RUSIJO.
LDU. Kodanj, 15. (DunKU). Kakor doznava tukajšnji poročevalec Reuterjevega urada, se je med zastopnikom Velike Britanije O’ Oradyem ln t.itvinovim sklenil dogovor, ki določa med drugim, da se bodo izpustili vsi angleški civilni in vojaški ujetniki v Rusiji, ako Istočasno Anglija izpusti vse na Angleškem internirane ruske ujetnike. Dalje določa ta dogovor, da bo. ako se imenuje posebna mednarodna komisija za nadziranje
močvirjih levo oko. ker se ju podil za svinjami. k1 so se tamkaj valjate (oculum sinistrum perd'disse dLitur).
Kranjske klobase s kislim zeljem so zelo zapeljive. Iz kronike bogatega Rimljana Drusa čitamo. da se Je JuliJ Cezar strašno zadolžil, in sicer tako. da so ga radi ieea in nekaterih drugih pogreškov pregnali na Špan sko. Ni izključeno, da ni brala pri tem svoje vloge tudi klobasa, posebno, če pomislimo, da le Cezar kmalu poplačal vse svoje dolgove, č>m Je prišel na Špansko. Na kakšen način se mu Je to posrečilo, o tem nam ne povedo zgodovinski viri ničesar natančnega: kljub temu pa nam dane* lahko pojasni to vsak verižnik.
V	starejših nemških leposlovnih spisih nastopa skoraj povsod Janez Klobasa, rekte Hans Wurst S tem dejstvom je postala klobasa pole* konkretnega predmeta tudi abstraktno ime, t. J. postala Je neka! takega, kar lahko zapazimo z vsemi peterimi čuti, in sicer: pravo klobaso lahko vidimo, povohamo, okusimo in potlp-
rusklb ujetnikov v Nemčiji, AngHja delala na to, da bo pri tej komisiji zastopana tudi sovjetska Rusija, Ako pa komisija ne bo imenovana, se bo Anglija proti vila vsakemu dogovora glede ruskih vojnih ujetnikov, k j bi se sklenil med Nemčijo ln sovjetsko Rusijo.
Turško vprašanje.
''LDU. London, 15. (DunKU.) Reuterjev urad javlja: Vrhovni svet je dovršil posvetovanje o turškem vprašanlu In določil glavna načela za mirovno pogodbo s Turčijo. Ohrani se sultanu suverlniteta nad Carigradom. za zaveznike pa ostanejo veljavna jamstva In prostost morskih ožin. Sultan ne bo smel Imet! nobene armade.
Vzrok Lanslngove ostavk«.
LDU. Pariz, 14. (DunKU.) Agen-ce Ha vas poroča: Kakor javlja »Temps«, Je iskati razloge za ostavko državnega tajnika Lansinga v pisemski korespondenci med njim in predsednikom Wilsonom, ki se je izmenjala od 7. febr. do danes In kjer je očital predsednik Wilson Lan si n -gu, da je porabil njegovo bolezen za to, da sl je prilastil pravice, ki gredo edinole predsedniku.
Polk Imenovan za talnlka za zunanje posle Zedinjenih držav.
LDU. Pariz. 15. (DunKU.) Kakor javlja »Agence Ha vas c Iz Washlng* tona. Je F. Polk. poslednil delegat Amerike pri mirovni konierenci v Parizu. Imenovan provizornim državnim tainikom za zunanje posle.
Najbolj zanimiv in vsebinsko popoln je dnevnik
»Naprej"
ki zagovarja M brani izkoriščanega proti izsesovalcu. Zatorej, delavci in delavke, proč z meščanskimi Ustil
V Vaše družine spada le delavski list „Naprej0!
Novice.
— Tiskarska stavka v Zagrebu že vedno traja. Več dni se vrše že
Dogajanja med tiskarsko organizacijo in lastniki tiskarn, a ostala so brez uspeha. Buržuazne stranke so se strnile v tesen objem proti tiskarskemu delavstvu, pridobile nekai stavko-lomcev in izdajajo skupen list »Za-grebačke Novine«. In v tem listu se druga drugo napadajo, samo da slepe ljudstvo. Komunistično glasilo »Nova Istina« je postal dnevnik in izhaja redno, kakor tudi glasilo socl-jalno demokratične stranke za Hrvatico »Sloboda«. Toda. kakor se poroča Iz Zagreba, bo stavka tekom enega tedna končana. Zmaga delavstva je zagotovljena.
— šahovski turnir. Prihodnje poletje se bo vršil na Bledu svetoven šahovski turnir, katerega se bo. do udeležili šahisti celega sveta. Prireditev bo na Bled privabila nešteto tujcev ter tako močno dvignila naš tuiski promet.
— Nesreča na ledu. Dne 8. t. m je šel 781etni Janez Cvetek po ledu čez Bohinjsko jezero. Blizu doma se mu Je vdrl led. Na njegove kHoe Je prihiel njegov 331etnl sin Jakob očetu na pomoč. Med tem je izginil oče pod ledom in izginil ie še sin. Dose-daj jih niso našli.
— Belgrajska opera. Dne 11. t. m. se le znova po dolgih vojnih letih otvorila belgrajska opera. Naval k prvi predstavi le bil velikanski.
liemo, abstraktno, oziroma miselno pa lahko slišimo.
Od teh dob. kar se je pri Nemcih pojavil Hans Wurst. Je nastal Iz samostalnika globasa glagol klobasati a iz poslednjega glagolnik klobasanje.
Prvi o klobasanju so torej Nemci; pozneje se Je prenesla ta znanost tudi na druge narode. Polagoma se je razvilo klobasanje in izpopolnilo tako, da spada sedal med nalboljša srdstva in svoistvt diplomatov, celo svetovnih politikov. Splou lahko rečemo, da le pravo klobasanje postalo najtežja diplomatična in oolitič-na veda: In tudi to lahko trdimo: dober kiobasar zaleže za 9 diplomatov hi luristov. Najlepši dokaz za n&’ še poslednje trditve nam tmddo n. pr. upravna sodišča, kasaciiski dvori Itd. Saj Imamo brez števila dobrih razsodb. Izrečenih od nižjih inštanc. ki so lih najvišje Inštance zavrnile, ali bolje rečeno. ■ proglasile klobasam. Ntrobe se je seveda tudi že zgodilo.
In mirovna konferenca?
Človeka kar jezi. da nima Slovenec niti sreče, niti pameti. Dočim so
•— 56 tisoč nezaposlenih delavcev je sedal na Dunaju, katerim mora država plačevati brezposelne podpore. Lahko sl torej mislimo, kakšno du-> ševno stanje mora vladati med temf tisoči nezaposlenih in kam tira drža« vo tak Gospodarski položaj.
— Denarni primanjkljaj Dunaja, »Morgen« piše, da bo primanjkljaj dunajske občine v prihodnlem leta znašal 400 milijonov.
— širjenje španske bolezni n« Dunaju. Število oseb, ki so zbolel« za Špansko boleznijo, je narasrio rm
40.000
— Nova ladjedelnica. BritansK« admiraliteta je kupila ob Medmay« 60 akrov zemljišča, na katerem zgradi velikansko ladjedelnico za trgovske ladje od 6000 do 10.000 ton.
Slika ljubljanske družbe.
Dijak zastrupil dijaka.
»Dijak zastrupil dijaka I« je vče« raj popoldne donel rezek glas raz-našalcev časopisja po ljubljansklJi ulicah. Rezek memenfco Ljubljani!
Predpust, zabave, plesi, vino, likerji, kavarne 1 Srednje šole so v soboto končale, zaključile zimski semester. Zgodovina slovenskega srednješolstva ne pozna tako slabili rezultatov, kot so letošnji. Na Golovcu pa zastruplja dijak svojega tovariša iz egoističnih nagonov, iz denarne pohlepnosti. Ni žalostnejše, bolj kričeče in zgovorne bilance o predpustni dobi. o civiliziranem pokretu v Ljubljani.
Na vrhu Golovca podaja v tiho« šumečem gozdu na podvečer visok* krepak, cvetoč, eleganten mademS, dijak Mirko Perko svojemu, v zdravju kipečemu, obilo denarja bnajočemu znancu-tovarišu Antona Butini — sladko peneče sladšči-co ... potreseno — s strupom-sirih-ninom. Podaja mu mirno, hladno. Ko zavživa, se odstrani, kakor da bi šel na stran.
Prizor se je odigraval v soboto^
14.	t. ra. po 4. uri popoldne.
Bila sta to Mirko Perko, učiteljl-ščnik, rojen v Gorenjem Logatcu
1.	1902., stanujoč na Rimski cesti 9 skupno s tremi svojimi sotovarišl. Njegov znanec. Anton Butina, 17 let star. iz Banieluke pri Kočevju, sin trgovca, dijak realne gimnazije
Butina občuti grenak okus: ko se vrne Perko, misleč, da bo strup hipoma učinkoval ln da bo takoj mrtev, nakar mu lahko odvzame 95 dolariev. 1200 K in 500 čhsl. kron -- začudeno sliši govoriti Butin -o »Tito pa ie nekoliko grenko ^ Perko mu osorno, kratko odvrne: »Saj so bile moje tudi grenke!« Gresta dalje navzdol z vrha. Potoma se Butina ustavi, toži in ogleduje mesto, vzklikajoč: »Oh! Kako so čudne hiše!«
Strup-strilmin je počasi deloval. Prideta v Hradeckega vas pred hišo št. 5. ki je last Ivana Porente. Butini prihaja slabo, toži o čudnotežkih nogah, nasloni se ob obcestni gaber, kliče na pomoč in prosi vode. Ivan Porenta, posestnikov sin. mu prinese cel vrč. Vodo izpije v globokem dušku. Zgrudi se na tla. Prineso ga v hišo Ivana Porente na posteljo.
Butina se bori v groznih bolečinah, rešilna postaja po dolgem čas« privozi in ga odpelle v deželno bolnišnico. V presekanih stavkih mu more Butina pojasniti svoj tragičen dogodek...
Po dolgi borbi umre...
Drugi akt te socialne slike -v- t nedeljo.
Na vse zgodaj zjutraj aretirajo detektivi — Mirka Perkota. Mlad!
človek stopa v temni zapor.
j. _________________  .	ii	i—
spravili drugi vse svoje lepotice ln klobasa nas reši novega prelivanla Jemo s samim! zemljepisnimi brošurami in znanstvenimi dokazi, s katerimi hočemo uveljaviti svoje pravic« pred svetom. Drugi prirejajo večerje, veselice ln vabijo odločujoče faktor-le na nje. a mi? Kaj nimamo mi nika-kih krasotic? In kje so naše kranjsk« klobase, kje Js dolenjski cviček, kj« naš brinjevec?
Ven, gospoda, z vsem tem, v Pariz. dokler le Sc čas. ker to bo zaleglo! Sami dokazi o naših pravicah hi sami govori ter same brošure in knll-ge, to nam ne pomaga prav nič. kakor vidimo. Klobasa, to. to, edina klobsa nas reši novega prelivanla krvi. če pa pride še ženslca zraven, no. potem ni strahu. Res le, da vs« Slovenke niso fletne, pa so »trajnd-lih« besedi.
Vsi na krov in z vsem. da ne postane naposled slovenski narod vsemu svetu sam klobasa, kaltl svetovna politika se le vodila In se vodi * tem znamenju, ne pa * stvarnim! razlogi la dokazi.,.
Rev. nadzornik g. Jože Habč zbl-/a z vso energijo modernega kriminalista dokaze, indicije. zaslišuje nepretrgoma vse priče, zlasti njegove sostanovalce, prijatelje. Zbran je ves Itnaterial. Prične se dvoboj med vestnim kriminalistom in dozdevno hladnim, mirnim osumljencem, ki si je že tekrbno skombiniral svoj ali bi.
Podleže, Prizna svoj grozni zločin — odkritosrčno, brez olepšavama. Slika vse svoje življenje, zabave in plese, bil je na planinskem plesu, vedno v »Uni iu«. Butina mu je ka-;zal denar, dolarje. Sklene odstraniti 'ga — s, strupom, šofer Koleša Edvard mu preskrbi v soboto dop. pri mestnem fizikatu »dopustnico za prejemanje strupov«, kupi takoi 5 g strihnina pri drogistu Kancu za 75K. Kupi slaščice, eno potrese s strihninom. Gre ob 4. uri popoldne z Butino na Golovec ter tu Izvrši svoj čin, razgovarjajoč se poprej z njim o slabih spričevalih.
Mirne daje izjave uradniku. Slika mladine raora*n* n*vo se<Janje dijaške
Skoro neverjetno nam doni njegova izjava: »Da bodo punce na Golovcu, je bila le pretveza«... Nadčutni stavek nam ni mogoče obja-.*• • •da- da bi dobil denar!«
»Mislil je, da bo strup takoj deloval, da bo Butina brez vsakega trpljenja takoj mrtev.«
Ko se Je Butina zgrudil, je Perko zbežal nazaj na Golovec, potem pa v svoj stan. kjer se je zaklenil In ni niti večerial.
Tretji akt. Na policiji razkriva Perko — vso moralno pokvarjenost nekaterih slojev. Slika obupno,' težko sliko, o kateri raje ne poročamo. Kompromitiranih ie več oseb. Aretiran te šofer Koleša, od ljubljanskih lahkoživcev nazvan »Edi«.
Pojavlja se perverznost in so podani slučaji §129 kaz. zak.
*
Včeraj ob 4. popoldne Je bila izvršena obdukcija nesrečnega Butina.
Dnevu® vesti.
Klerikalne farbarije.
Torkov »Slovenec« trdi, da dosedanja vlada ni bila za izvršitev volitev S tem hoče očitati socialistom neiskrenost v tem vprašanju. Na to odgovarjamo samo to, da so socialisti, ko so stopili v vlado med drugimi zahtevami postavili volitve med Prve. Ce je bil Pribičevič nasprotnik volitev, bi jih bil mora! kljub temu v kratkem izvesti, ker Je to vendar eua najnujnejih stvari, ki Jo socialisti zahtevajo, in sicer glavno zaraditega. da preneha ostudni boj, ki so ga pričele nekatere stranke in pa da narod Pride do legalnega zastopstva v parlamentu. Poštenega političarja mora biti sram niskotnega nivoia. v katerem se gibliejo danes »veliki« poli-tlčarji in razni rešitelji naroda. Laž »n obrekovanje, sumničenje, to je — korist naroda, ljudstva. Oblika boja, mislimo, označuje tudi poštenost na-
taena.
Temni načrti.
Klerikalna pesem se izpoje vsaka tako. da se glasi zadnji akord — vse za sedanjo kapitalistično družbo. Tako je bilo pred vojno, še očitneie X?iuo tako le tud» sedat. Po vrsftt S ?os?danje vlade bi se imele
je nameravala vlada absolutistično, ker m s parlamentom ne mogla, izdati nekaj naredb proti oderuštvu :n glede gospodarskih razmer sploh. JVse to so slutili denarni mogočneži, so se zatekli v okrilje dosedanje ODozicije. ker vedo, da iim bo ta kot godovinsko ugotovljena reakcijo-str^ t sk',r)*na treh načelno različni!) en,?"	? skoziinskozi kapitalističnih
Pn^a	da,ie uganjati hazardno
stv . arsko politiko v škodo delav-*lef In, Prodllkche- Ti hudie so do-Zg(vri avliaii Dr°ti vsemu, kar se ie In k0 v nrid delavstva in industrije Čaii sam' sede!i v vladi, so mol-j8V„. n|s° nič delali, sc uvedli celo no h 0 trgovino, dasi ie bilo očlt-. bo to naivečie zlo. In sedaj, če ueio tl ljudie do vlade. Če se jim fctn P0Sre^i> potem bomo doživeli ti-j*Kro: zavlačevale se bodo volit* L i se bo buržoazijski element, tbela bo delavska stvar.
•
ža«ai'n — za stavo? Slav. r--,	astv° se	vljudno	vabi h g.	Iv.
Po	domače	Možina,	Ra-
tpr	,a,cesta St- 24.	Ljubljana,	ka-
boa	S- !loče	°^!edati	tri može,	ki
fcim . a-*,a'! drva. Delali bodo od 6. do 6. ure zvečer, opoldne
trar , n eno uro odmora. Za ža-t' imajo 16 voz hlodov iz trdega «*a, m sicer na 24 col. Ti možje morajo v treh dneh te hlode razžagati,
razcepiti In zložiti. Dobili bodo dobro hrano, plačo in nagrade K 2000. V teh treh dneh ne smejo izpregovoritl več kot 54 besed, ako izpregovorijo več besed, zapadejo K 1000. Ako bodo delali več kot tri dni, četrt ure čez določeni čas, zapadejo K 2000. Delalo se bo 17 , 18. in 19. t m.
Prošnja in poziv. Zbiram snov za
2.	številko Šolskega lista. Do danes še nisem prejel niti enega doneska. Prosim vse tiste, ki so zmožni in res dobre volje, da mi blagovolijo člm-prej poslati za 2. in 3. šolsko leto — za pomlad in poletje — primerno snov, ki je lahko zajeta iz domače ali tuje književnosti. — Ludovik Černei, Celje.
Puljski Vicekonzula! v Ljubljani poživlja tem potom vse poljske državljane, ki stanujejo na področju deželne vlade v Ljubljani, da se zgla-se do 1. v arca 1.1. pismeno ali osebno pri gori omenjenem vicekonzulatu v Ljubljani, hotel »Union«-soba št. 2.
V	zelasnici ima biti navedeno: l. Ime in priimek državljana: 2. kraj in čas rojstva: -3. veroizpoved; 4. poklic; 5. stalno bivališče: 6. stan in 7. dokumenti, ki dokazujejo pripadnost k poljski državi. Državljanom, kateri se bodo zglasili, bo vicekonzulat na zahtevo proti plačilu predpisane svo-te izdal potrdilo vpisanja v register poljskih državljanov. Opozarja se in-teresirane Stranke, da vzame poljski vicekonzulat v svoje varstvo in pravno obrambo samo one. kateri zadostijo temu pozivu. Poljski vicekonzulat v Ljubljani.
Obiačilalca za Slovenilo v Ljub-Uanl bo do preklica vsako sredo in etrtek odprta samo za nameščence javnih uradoy v Ljubljani. Na to opozarjamo vse občinstvo, posebno ono z dežele, da ne bo imelo nepotrebnih potov in pa stroškov.
Doktorjem prava le bil na zagrebški univerzi promoviran 14. t. m. g. Vinko Vrhunec, sin tukajšnjega policijskega nadzornika Simona Vrhunca. Častitamo!
Poboj. V nedeljo večer je prišlo v neki gostilni pri Laverci do silnega tepeža med kmetskimi fanti, v katerem je bil zaklan fantLovro Vokal, 31 let star z Hauntmance.
Zasačena žepna tatica. Iz Celja nam Javljajo: Na kolodvoru so 13. t. m. zasačili predrzno, žepno tatico pri kateri so našli 37 vitrihov in 40 tisoč kron denarja.
Razgrajači. V soboto so neznani razgrajači vzeli izpred Narodnega doma avtomobil, last mehanika Škafarja. Vozili so se okrog, pa so zadeli ob kandelaber tako. da so prednje kolo in pero razbili. Razgrajači so inte’ gen‘ni pijanci. Na neki zabavi je prišlo med udeležnilci do pravega poboja.
Kdor ve izmed vračajočih se vojakov iz Rusije o Viktorju Kolenc, ki se pogreša od decembra 1914. in je služil pri bivšem 17. pp.. 2. stotnija, naj blagovoli oroti povračilu stroškov pismeno sporočiti njegovi ženi Amaliji Kolenc. Kisovec, p. Loke pri Zagorju ob Savi.
300 K nagrade. Diiamantni uhan i 9 diiamanti se ie izgubi. Najditelj naj ga izroči ljubljanskemu policijskemu ravnateljstvu, kjer dobi 300 kron nagrade. Pred nakupom dotič-nega uhana se svari!
Skladiščni mojstri |už. železnice za Slovenijo prirede dne 22. t. m. v hotelu »Južni kolodvor« v Ljubljani ob 8. url zjutraj sestanek. Skladiščni mojstri, oziroma sklad, pazniki sc Prijazno vabijo. — Odsek.
Kultura.
Iz gledališke pisarne. Zaradi obolelosti več članov se repertoir v dramskem gledališču v sledeče iz-premeni: V ponedeljek, dne 16. fe-bruarla se uprizori mesto »Brezdno« za D abonement. »Kristalni urad« za isti abonement, v torek, dne 17. februarja mesto Protekcija — »Nočni čuvaj« izven abonementa ob 3. uri popoldne.
Iz gldališke pisarne. Repertoir spremenjen. Opera. 17. februarja, torek, »Netopir«. Abon. A. 18. februarja. sreda. »Mignon«. Abon. C/34. — Drama. 17. fehruarja. torek. »Noč-n Ičuvaj«. Izven abon. ob 3. uri popoldne. 18. februarja, sreda, »Kristalni grad«. Abon. B/34.
ROK ZA PODPISOVANJE DELE-ŽEV ZA »LJUDSKO TISKARNO«, D. D. V LJUBLJANI.
Poteče že sredi februarla. Priglasilo se !e že mnogo deležnikov, vendar pogrešamo Še marsikoga. Delež znaša 200 K. Prijave sprejema Splošno kreditno društvo, Ljhibliana, Aleksandrova ulica. Na pose teda]!
Iz stranke.
Shod za Trnovo-Krakovo, ki )e
bil nameravan dne 22. t. m., se mora odložiti za pozneje, ker se ta dan vrše druge neodložljive strankine prireditve.
Osrednje društvo oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani sklicuje svoj I. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob 8. uri dop, v dvorani Krekov trg HM. (hiša Im-pex. — Dnevni red: 1. Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika in nadzorstva; 2. volitev odbora; 3. uje-dinjenje; 4. sprememba opravilnika;
5.	razno. — Vabljeni so razen delegatov tudi člani ljubljanske podružnice.
Občni zbor kovinarjev, podružnice Sava—Jesenice se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. uri pop. v salonu pri »Jelenu«. Vsi na shod.
Vič- Glince. Diskusijski večer se vrši pri g. Kramarju v srede, dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer. Dnevni red Je važen.
Odb. sela In zaupnikov ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršila v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Selenburgova ulica 6. II. nadstropje. Vsled važnosti dnevnega reda polnoštevilna udeležba dolžnost.
Politična šola v Trbovljah se bo vršila v sredo, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne.
Politična šola v Zagorju se bo vršila v petek, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne.
Udeleženci stenografskega kurza na učiteljišču pozivliaio vse one, ki so se svoiečasno prijavili, da se sigurno zglasijo v četrtek, dne 19. t. m. ob 19. uri v učilni sobi na učiteljišču, Resljeva cesta.
zbor "Sv°boda« v Sp. §1-štri, sklicuje dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Celarcu odbo-rovo sejo, na katero vabi tudi vse druge pevce in ljubljanske odbornike pevskega zbora. •— Odbor.
Sodrugom iz Trbovelj. Krajevna
politična organizacija JSDS v Trbovljah sklicuje na dan 22. februarja
1.1. ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu« svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. .3 Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o občinskih volitvah. 5. Volitev novega odbora. — Občni zbor se je vsled sklicanega protestnega zborovanja preložil. — Odbor.
ini
ODLOČEN NASTOP WILSONA V
JADRANSKEM VPRAŠANJU.
LDU. Trst. 16. Snočni »Piccolo« priobčuje dopis iz Londona, da le Nitti na londonski konferenci dne 13. t. ni. izjavil, da se lahko svobodno razpravlja o jadranskem vprašanju, on pa ostala pri pariškem kompromisu ali pri londonskem paktu. On pri tei priliki ni skrival težkoč Izvedbe londonskega dogovora, toda je opozarja!, da bo dal Dalmaciji najširšo avtonomijo v vsakem oziru. Suvereniteta Itaiiie bi bila reprezen-tlrana le po italijanskem guvernerju, na podoben način kakor v kolonijah. Ta iziava je iznenadila Milleranda in Llovd Geoi geia. ki sta sklenila, da se
o	tei stvari pozneje razpravlja. Hkrati ie bilo sklenjeno, da se mora to priobčiti jugoslovanskemu ministru za zunanie posle dr. Trumbiču, ki ima vsa pooblaščenia za rešitev ladranskega vprašanja. Ponoči pa sc ie zgodilo neka!, kar le popolnoma izpremenilo položaj tega vprašanja. Vmes ie posegel Predsednik Wil-son. Kakor doznavamo Iz dobro poučenih krogov, ie ” uson brzojavil v Pariz, da ne more odobriti niti pariškega kompromisa, niti londonskega dogovora, temveč da vstraia pri tem. da se ima v polnem obsegu izvršiti ameriški načrt. Ako^ hi zavezniški ministrski predsedniki tega ne sprejeli. zanuste ameriški zastopniki Pariz In prepuste zaveznike svoji usodi. Dopisnik nadaliuje, da se ie v do-sedaniih pogmaniih glede jadranskega vprašania zagrešila velika napaka, ki obstoti v tem. da se ni računalo z Ameriko. Potem ko je prišla ta vest iz Amerike, ie Nitti živahno nadaljeval razeovore z Llovd Georgem in Millerandom. katerih predmet Je tvoril nastop Amerike. Ko so Nittija po konferenci vprašali, ali Je možno iti preko Amerike, le izjavil, da le to izključeno. In sicer z ozirom na gospodarsko in finančno stanje Italije. Amerika ima naprtim zaveznikom nož v rokah in njen odstop s konference bi vplival usodno na vse zaveznike. Amerika molči, toda v od-
ločilnih momentih javlja, da se vsi uspehi mirovne konference uničijo, ako bi njenih besed ne uvaževali. Zato naj se nihče ne udaja Iluzijam, ki jih more razgnati najmanjši veter.
ŽELEZNICA ŠT. JANŽ—SEVNICA DOVOLJENA.
LDU. Belgrad, 16. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit za trasi ran je in podaljšanje železnice iz Šent Janža na Dolenjskem do Sevnice. Ta železnice je velike važnosti, ker je Šent Janž središče velikih rudnikov, od katerih nekateri že obratujejo, drugi pa bodo šele eksploati-rani.
IZVOZ RUDNINSKIH IZDELKOV.
LDU. Belgrad, 16. Ministrstvo za prehrano je odredilo, da morejo dovoljenja za izvoz rudninskih Izdelkov izdajati tudi njegovi odseki v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Novemu Sadu in Splitu, toda le do količine enega vagona.
POLOŽAJ V SIBIRIJI.
LDU. Moskva, 16. (DunKU-Brezžično). Z vzhodne fronte se javlja:
V Vladivostoku, Nikolsku in Blago-vješčensku je izbruhnila revolucija. Ustanovila se je začasna revolucionarna vlada, ki je vzela oblast v svoje roke. Ta vlada je nasprotnica vsakršne intervencije in želi skleniti zvezo s sovjetsko Rusijo. Vsa obala Tihega oceana je v rokah revolucionarjev. Glavna sila revolucionarnih čet koraka proti Sabarovsku (Raba-rovsku op. LDU), kjer se nahaja to-časno sedež protirevolucionarne vlade.
STAVKA V AMSTERDAMU IN ROTTERDAMU.
LDU. Amsterdam, 15. (DunKU.)
V tukajšnjem In v rotterdamskem pristanišču Je proglašena splošna stavka prometnih delavcev.
Iz Slovenije.
Jesenice.
»Večerni list« št. 31. Je priobčil notico z Jesenic, iz katere odseva pristna klerikalna lažnjivost. Piše namre č: »Dne 8. t. m. je bil na Jesenicah v Delavskem domu shod, na katerega je prišlo tudi več socijalde-mokratov Govorili so Fr. Orehek, Iv. Gostinčar iz Ljubljane in socijaini demokrat Košir. « Dalje piše: Mnogo smeha so vzbudila izvajanja sodruga Koširja, ki je med drugim rekel, da so socijalisti odločni nasprotniki nepravični izmenjavi kron, da so tudi za žensko volilno pravico, da pa je načrt za občinski volilni red napravila ljubljanska vlada. Zelo nezadovoljen pa je s socialističnimi ministri. »Ubogi revčki« jih Je nazv&l, ter Je zatrjeval, da bodo odstopili, ker niso tako delali, kakor so obljubili«. Objektiven čitateli, ki je bil na omenjenem shodu navzoč, se je s tem prav lahko prepričal, kake podle laži prinaša ta klerikalna »Večerna sova«, pa pa bo stvar še bolj jasna, ponavljamo na tem mestu izjave našega sodruga. Glede izmenjave kron je izjavil, da smo bili mi socijalisti prvi ki smo zahtevali zamenjavo al pari. za žensko volilno pravico pa se zavzemamo že od nekdaj, ker stoji to v našem programu. Kar se tiče volilnega reda za občine. Je sodrug omenil, da ga je izdelal predsednik deželne vlade. g. dr. Žerjav. Njegov načrt pa da še ni bil končnoveljaven. Glede prehrane je sodr. Košir omenil, da je vzrok draginje Iskati predvsem v svoječasnem ministerovanlu dr. Korošca. ker je ta vpeljal svobodno trgovino in s tem pospešil in ukoreninil svobodno verižništvo. Na to izjavo so klerikalci molčali kot grob. Kar piše »Večerni List« o »ubogih revčkih«, giede njih odstopa in obljub, je grda laž. Res le marveč, da Je sodr. Košir glede sodelovanja naših sodrugov v ministrstvih bil mnenja, in kar ie tudi res. da tvorijo napram 18 drugim buržoaznim ministrom neznatno manjšino. Na medklic: »Zakaj jih pa imate v vladi«, pa Je sodr. K. odgovoril: Naši sodrugi so šli v vlado, svesti si, da pribore v prid ljudstva potom sodelovanja in podanih garancij od strani demokratske zale-dinice marsikatero odiedbo, in z odločnostjo, da v nasprotnem slučaju takoj odstopijo. V tem slučaju bodo reakcijonarnl klerikalci zopet lahko sedli na ministrske stolčke, za katerimi že kar norijo po »Večerni posodi« in po »Slovencu«. To je torej resnica. Olede odgovora g. OostlnČarja Je omeniti še to, da naš sodrug ni dobil več besede, ker Je predsednik shod kratkornalo zaključil, ne da bi bil vprašal, če želi še kdo besede. Klerikalci naj si torei satnf ogledajo svoj dvojni obraz, brezobraznost in korupcijo, kako nastopajo na shodih,
kako so delati med vojno in za čas« svojega vladanja v Belgradu! Naša stranka je poštena in se upa pokazati svoj obraz, klerikalna pa je tabor, lažnjivcev in tercijalskih hinavcev. Toliko naj zadostuje! Delavstvo sc bo pa lažnjivcev že od daleč izogibalo in ob občinskih volitvah na Jeseni« cah tudi pokazalo, da hoče svojo soh cijalistično občino 1
*
Dne 30. januarja sta se vršila prt nas dva kovinarska shoda, eden dopoldan, drugi popoldan. Na obeh sho« dih ie poročal sodr. Mihevc, ki ie poročal o pogajanjih, ki so se vršila dne
15.	januarja v Ljubljani pri deželni vladi. Shod je skleni! ostro resolucijo na deželno vlado, ki namenoma zavlačuje rešitev delavskih zahtev, k! so več kot opravičene. Na obeh shodih se*Je razvila živahna debata In prišel ie do izraza oster protest proti vedno naraščajoči draginji.
Javornik.
Dne 31. Januarja se ie vršil v Zumrovi gostilni Javen kovinarski shod. Poročal je sodrug Mihevc o pogajanjih glede delavskih zahtev pri ljubljanski deželni vladi. Na shodu je prišlo do burnih protestov zaradi zavlačevanja rešitve delavskih' zahtev. Govorili so še ss. Povše L drugi.
Dobrava.
Dne 31. Januarja se je vršil pri nas shod. na katerem Je bilo vse delavstvo, ki Je zaposleno v tovarni elektrodelavnice. Na shodu le poro-« čal sodrug Mihevc, ki je obširno na-glašal potrebo strokovnih organizacij. S krepkimi besedami Je končno predsednik sodrug Jakopič vzpodbujal delavce na delovanje za delavske organizacije. Končno je sprejel shod naslednjo resolucijo: Ker Je bilo delavstvo radi nove izdane voIUnc pravice za 50% prikrajšano, zato proti tei naredbi najostreje protestira in zahteva pravičen volilni red za oba spola od 21. leta naprej. Delavstvo protestira proti ureditvi valuta I :4 in zahteva najenergičneje zamenjavo dinarjev al pari 1 :1. Zgo-rai imenovana izmenjava bi bila le Ti škodo delavstvu. Zlasti tudi protesti« ra delavstvo proti zadržanju izvoz« nlc za elektrode, ki se Izdelujejo V naši tovarni v množini, da jih nan» preostaja za izvoz približno 8000 ton. Ker slavna kraljeva vlada % Belgradu vedno zadržuje izvoznic« oz. ne dovoljuje izvoza, ne more to« varna v popolnem obsegu producirati In Je zaradi tega industrila te stro« ke Jako prikrajšana, delavstvo pa pri« silleno delati druga neproduktivna dela Tudi bi bila v slučaiu. da slav. kraljeva vlada ne dovoli izvoznic« tovarna prisiliena večje število delavstva odpustiti in bi se s tem delavstvo postavilo v še bednejši po* loža! Delavstvo protestira že vnaprej proti vsakršni gonji nroti našemu vodji tovarne inž. Karlu Beckerju (kakor sluča! žične tovarne v BI« strici), ker bi bila brez omenjenega inženeria naša industrija mrtva, ker ie ta edini strokovnjak elektrodne industrije v Sloveniji. To na! vzame deželna vlada oziroma centralna vlada v Belgradu na znanje. Sodrug* Mihevca naproša shod, da to resolucijo izroči na pristojnem mestu. -* Podpisi.
Šmartno pri LltlB.
Cma intemacijonala Je začela, sluteč, da se bližajo volitve s poln* r-aro hujskati ljudstvo proti socija* lizmu. Klerikalci trosijo med ljudi grde izmišljotine, češ socijalisti bodo. če zmagajo, pobili vse duhovnike ia porušili bodo vse cerkve. Res grozen strah moralo imeti klerikalci pred socijalisti, da gobezdajo take neumnosti. ne morda iz skrbi za vero. pad pa za svoje nenasitne bisage. Da bi volitve za klerikalce ugodnejše izpadle, so tudi naši krščanski »člove« kollubneži« začeli manipulirati s pšenico in koruzo, da si ž njo kupij« glasov pri volitvah. Med voino seveda pšenice ln koruze ljudem niso ponujali, ker so imeli takrat še tako inoč v svojih rokah, da so kmetom izvabili celo na tisoče tn tisoče z* volna posojila in pošiljali kmetiške sinove na fronto, da so iih pobijali, m gospod dekan Je za svoie požrtvovalno delo dobi! celo križec za civilne zasluge! Nikakor tudi še nismo pozabili časov, kako so se razdeljevale podpore! Sedai si klerikalci umivajo roke, ali umiti si iih ne bodo mogli nikdar, ker so preveč umazan*. UverJenJ »o lahko, da bo ljudstvo pri volitvah ž njimi pošteno obračunalo!
Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*.
reflektiramo le na prvovrstne moči. Prijave pri tvrdki Bareis In Votava, Karlovec,
{7Q5!P*2t!E
PLESKfffi-Ui-LlCHB
Ljubljana Rimska c. 19 naznanja, da Se vedno dela b pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za m izvršena dela jarcfim dve leti.
24
A. Fuchg, Ljubljana,
Selenburgova ulica t. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in novn dela se šujejo v lastni delavnici tožno in solidno.
špedicijsko in komisijskopodjetje Selenburgovi ulica it. 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, Soto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12.
Zmgrne cene!
se kupi. Ponudbe pod .Singer* upravi .Napreja".	237
Unniin en dvoko'esa rabljena ali tudi Hlipiju IB pokvarjena Šivalni In pisalni stroji, motorji ter automoblli. F. Batjel, trgovina z raznimi stroji, Ljubljana, Staii trg št. 28.
sledeče vrste
nova ali rabljena za električni pogon (Vollgatter 30” velik, Ho-belmaschine, Kreis- in BandsSge). Natančne ponudbe javiti na:
Delniška družba Celje, Hotel Europa. 212
priporoča na debelo:
„Uranus Papirnica41
Humana, MastfiJ t?Q Siew. 11
Išieio se
Zahvala.
Po večletnem poslovanju kot restavrater na gl. kolodvoru v Ljubljani, poslavljam ee z današnjim dnem od dragih mi gostov, prijateljev in znancev ter se iskreno zahvaljujem za prijazno zaupanje. Pri odhodu iz Ljubljane kličem vsem ^prisrčen živeli 1“
V Ljubljani, dno 16. februarja 1523.
Z odličnim spoštovanjem Stanislav Horak.
na Koroškem
se takoi proda.
Naslov v upravi „NAPREJ“ pod -Korotan".	241
prvovrstne s meii =
Sprejme se takoj
Priporočilo.
Cenjenemu občinstvu iz Ljubliane ter vsem potujočim vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel restavracijo na gl. kolodvoru v Ljubljani.
Kot večletni kolodvorski restavrater v St. Petru na Krasu mi bode možno — vsled večletne skušnje
—	postrežati cenjene goste kar najbolje s pristno pijačo in dobro kuhinjo.
Za obilni poset se priporoča z vsem spoštovanjem
Malija Dolničar, restavrater.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1920,
Ponudbe s prepisi spričeval in željeno plačo na upravo Naprej pod ,,Z. D. 294.u 154
Zobozdravnik
M. U. dr. Zv. Janežič
se je nastanil na Bledu. Ordinira od 9. do 12. ure.
Kirurg dr. Mirko Černič
primarij občne javne bolnice v Mariboru,
bivši večletni operater na kirurgični vseučiliški - - - kliniki prof. Hochenegga na Dunaju - - -ord. od pol 3 do 4 (razven nedelj in praznikov)
Maribor, Magdalenski trg 9-1.	—
spodnja Šiška it. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba In zmerne cene.
Kdo plača najvišjo ceno za star baker? Samo 239
od divjih in domačih kupuje po na j višjih cenah ll„n|nr|||.{r(l«
Ivan Svnlgovc, Šoštanj, „|U1PIB[WH|JJ ,
i/delovalnica klobukov, zamenjava tudi Maribor,, sofijin trg št. 1. ________klobuke vseh vrst za kože.___ žaneBljlvega
■ 1 i •	I	_	_	kupi vsako množino ti	rm
IflirIli^, in Plača naiv- ceno KIB& 11H
Em. Placek 1. r.
predsednik upravnega sveta.
mesi. Znesek je treba pri subskrlbininju platan v	>
sprejme	2‘
Kolfnska tovarna
V Ljubljani.
Kupuje^Jn^j^ro^SiS^JLLJLIJLL«
vrednostnih papirjev, financira erarične cobave m dovoljuje mmm vuafrovrstne bredtte._j^
gssami Telefon štev. 261. «==»
(Sorici, Colju, Mariboru in
v Pt«ju*
Sprejema v toge na knji-giee in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Stran 4.
Času primerno čtivo kupujte, čitajte, razširjajte
BROŠURE:
Temelina načela soelislno demokracije (Erfurtski program).
Spisal Karel Kautskv.
I. Kdo uničiiie proizvajanje v malem? Cena 30 vin.
II. Profetarllat. Cena 30 vin.
III. Kapitalistični razred. Cena 80 v.
IV. Država prihodnjostl. Cena 40 vffl.
Propagandni sol?!:
Narodno vprašanje In Slovenci. Cena 10 vin.
Volna in socljalna demokracija. Cena 30 vin.
V	dobi klerikalizma. Cena 40 vin.
O	konsumnlh društvih. Nlih pomen In važnost za delavsko ljudstvo. Cena 20 vin.
Primož Trubar In slovensko Hudstvo. Cena 80 vin.
Prvi majnlk 1918. Cena 1 K.
Vun z enako volilno pravico 1 Proč s carino na živila. Cena 40 vin.
Zvišamo duhovniških plač. Cna 10 v.
Tajnosti španske Inkvizicije. II., HI. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin.
Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin.
Katoliško svetovno nazlranje In svobodna znanost. Cena 70 vin.
Sociiaiizem in moderna veda. Cena
1	K 20 vin.
Strahovi. Cena 30 vin.
Cerkvene pristojbine ali Stolnina.
Cena 30 vin.
Razprave VII. rednega zbora ju«osl. soc. dem. stranke Iz 1. 1909. Cena 60 vin.
Razprave X. rednega zbora Jugosl. soc. dem. stranke Iz 1. 1917. Cena
1	K 50 vin.
Koliko pritiče družinam vpoklicanih?
Cena 20 vin.
Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 20 vin.
Majniške razglednice. Serija po 1 K.
Pripovedni in znanstveni spisi:
Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin.
Dr. Janez Blelweis in njegova doba.
Cena 1 K.
Primož Trubar in naša reformacija.
Cena 50 vin.
Pot k socijalizmu. Dr. Oto Bauer.
Cena 2 K.
Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K.
Šlezke pesmi Bezruč-Albrecht. Cena 7 K.
Demokracija, letnik 1918, nepopoln I. zvezek 4 1 K, drugi letniki po 10 kron.
Pogled v novi svet. Cena 60 vin. Demokratizem in ženstvo, Cena 60 v« Naši zapiski. Nekaj letnikov nepo*> polnih. Posamezna številka 50 vin. Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%.
Sodrugi, sodružice! Naročajte zgomie knjižice naravnost ali po dopisnici pri upravi »Napreja«. Ljubljana. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj nave-i denih brošur.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudoll Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Liubliani.