s iV * ■ :95 TRST, sobota 16, julija i^io, Tečaj XXXV I2HAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tvti ek nfdeljah I« praznikih cb 5 , ob par»de!])0& ote 9. zjutraj. itev. «e prodajajo po 3 nv6. (6 sfcoi.) v mnogih tekakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, št. Petru, ?*atojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovimi, Dornbergu itd. Zastarele žt»v. po 5 ntč. (10 atot.). »SLA31 8E RAČUNAJO MA RAIL1METHE t «rokosti 1 arlon«. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 »t. m«, *saannice, ikiivale, poslanice, ogiaai denarnih zavodov p« fct. mm. Za oglase v tekstu Ueta do 5 vrst 20 K. vcaka daljna vrsta K 2. Hali oglasi po 4 Btot. beseda, naj-pa 40 stot Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprav« ,?i2nostiu. — Plačuje se izkljufcuo le upravi „EdiaoatiV —--------------Fiaži]ivo In utožljivo - Trstu. ===== Gls&ilo ^Htienega va JSLdino»fc" xc Primorsko. sa loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece «K; n na- jt\*b* brez doposlan« naročnine, se uprava ne ozira. Sarafolaa *a aadaljak* is*anja „SDX»OBTX" »tasa: a* »•I* l*ta 1It»» S-20, »* pol lata Kron 3T«0. 7si depi^i naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma t« a« sprejemajo in rokepiei ta ■• vrafiaja Naročnino, oglzse In reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Slorgle Galattl 18 (Narodni dam) ladajateij in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni« žonsorcij lista .Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Edinost-vrisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica t-- — — Giorgio Galatti štev. 18. PaJine-hranUcI?«! ra?un 5L «41 652. TELEFOM it. 1K57. tJP-J*wf'-Ti'iftir 'fTffifiTBl Narodna delavskaorganizacija Podpisani odbor N. D. O. vabi članstvo na IZREDNI ki se vrši danes, dne 16. julija t. L točno ob 7. uri zvečer t Molovi iroivni v to dnem domu t Trstu. Dnevni red: 1) Organizacijski statut. 2) l/preme»nba pravil, 3) Statut mladinske organizacije. 4) Razno. Ako bi občni zbor ne bil ob napovedani uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočega članstva. Z ozirom na važni dnevni red pozivamo članstvo, da se udeleži občnega zhora v čiru najobilnejšem številu. Občnega zbora se udeleži tudi tov. drž. posl. BURIVAL in tovar. MACHEK in HAVFLKA kot zastopnika ieške nar. elezničarske organizacije. V Trstu, dne 11. julija 191C. Odbor N. D. O, SRZOdfiUME l/ESTL Ogrski državni zojr. BUDIMPEŠTA 13. Zbornica je nadsije-vala debato o adresnem načrtu. Posl. Hu-szar-Tarpar (ljudska stranka) je obzirno govoril o zlorabah m volitvah. Govcmik se je konečno izjavil za enako in tajne volilno pravico. Prost Rudr.aj je izjavil, tla zamore dokazan", kaka nasilstva je uporabljala ljudska stranka na vohivah izlasti v njegovem volilnem okraju. < N/elik hrup pri ljudski stranki). — Posl. Dezider Abraham (Justhoveć) je napadal narodnostno politiko Tisze. — Posl. Lovaczy Martin (Justhcvec) je izvajal, da hoče delavna stranka z razpravljanjem ne sen:kaj spadaiočik stvari, kakor so narodnostno vprašanje, katoliška avtonomija itd. odvrniti pozornost cd tega, da so bile volitve velikansko pačenje javnega mnenja. Nato je bila razprava prekin ena in seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Seja poslancev hrvatt ko-srbske koalicije * Budimpešti. BUDIMPEŠTA 15. — Členi hrvatske-srtske koalicije so imeli danes od 10 30 dc 2-30 pop. posvetovanje, katerega so se oc strani hrvatske deželne vlade udeležil? tudi ban dr. Tomašič ter sekcijska načelnika Chavrak in Amruš. Ban je imel triuren govor, v katerem je pojasnjeval politični položaj. Semtertja so členi koalicije napravili mejklice. Besede ni povzel nihče. Seja je bila potem prekinjena za 2 in pol uri in nato zopet otverjena. Razprava je trajala do 7. ure zvečer in se jutri nadaljuje. Socijalno-zavarovalni odsek držav, zbora. DUNAJ 15. Pododsek socijalnega zavarovalnega odseka je vsprejel paragrafe 88 do 102 državne preciloge. S tem je rešena predrazprava drugega pog avja vladne predloge. TURČIJA. CARIGRAD 15. Zagotavlja 3e, da je policija aretirala včeraj mnogo oseb. Mej temi je baje tudi nekaj Turkinj, ki so bile v zvezi s tajnim odborom. Tudi v Brusi je bilo baje aretiranih več oseb. CARIGRAD 15. V krogih poite in v diplomatičnih krogih se širijo govorice, da ne stori porta za sedaj nadaljni korak v kretskem vprašanju in da ne odgovori .na zadnjo noto velevlasti. Porta hoče baje po-jakati, kako se razvijejo dogodki na Kreti. Iz Albanije. SOLUN 15. — Glavni stan albanskega operacijskega zbora se nahaja v Kalisu med Luimo in Biskopijo (sandžak Priz-rend). Čete so zasedle okraje juž&o od Di-bre, dočim je Šekfet paša prodrl do .Mer-lurigurta, kjer sedaj šotori. Upor Albancev smatrajo vdušenim in se nadejajo, da bo možno v kratkem odpustiti 20.000 mož redifov. Rszun v Veriso-vicu, so pričeli graditi vojašnice tudi v Pri-zrendu in Djakovi. Trideset komisij se bavi z ljudskim Štetjem. Aviatik Heim v Gorici. GORICA 15. Aviatik Heim je včeraj v navzočnosti velike množice ljudstva letal po zraku eno uro 9 minut. Na zemljo se je spustil ob luninem svitu ob 1.15. Zveze med Špansko in Vatikanom se pretržejo ? MADRID 15. Zdi se, da se v kratkem pretržejo diplomatične zveze med Špansko in Vatikanom. Toiikc španska vlada kolikor Vatikan si prizadevata zvrniti odgovornost, eden ns drugega. Potres v jtfžni Amerik: GENOVA 15. Iz Santiaga v Čilu porečejo : Včeraj je bile čuti močne potresne sunke, ki so silno prestrašili prebivalstvo. Vesti iz Valparaisa pravijo, da je bil tudi tamknj silen potres, ki je provzročil veliko panifeo in poškodoval mnogo poslopij. Dunaj Giasom brzojavnega poročila je vojna ladij£ „Panter' dne 14. t. m. priplula v V:in; od tamkaj odice v Šangaj. Na ladij i vse zdrr vo. Cetinje 15. Sultan je posial knezu Nikoli arabskega konja kakor jubilejni da:. Missofcia (Montana) 15. Gozdi v zapadni Montani gorijo. Mesto VVhitefisch je ordano od požarja. Položaj jf resen. Na sfotine ljudi gisi, ve&dar brez vsakega vf.peha. Napolj 15 Listi poročajo o senzncijo-nelnem slučaju nekega biazrega, imenom Mihael Rea, ki je že 5 let imel v svo'i hiši zaprto ženo it 11 malih otrok. Rea, ki je £tar 43 let je že pred 5 leti kazal znake blaznosti. Obdolžil je svojo žene, da gr vara, in otroke, da mu zapravljajo premoženje. Sklenil je torej da jih zazida v nrki hiši pri Casalnuovo. V zadnjem i:asu se je posrečilo starejim sinovom uiti, vsled česar je prišla vsa stva" na dan. Blaznega ileo so zvezali, zaprte pa osvobodili. Pariz 15. Belgijska kraljeva dvjjica je danes obiskala Louvrski muzej in je ob 4. uri 20 .m. p »p- odpotovala. Fallieres je spremil na kelodvor visoka gosta, ki ju je občinstvo ž:irahno pozdravljalo. Pariz 15. Belgijski kraljevska dvojica in Faliieres so bili danes slovesno vspre-jeti v mestni hiši. Potem sta bila kralj in kraljica na obodu v palači Elysee. Punavsko Jadranska železnica in ustaja v Albaniji. V razgovoru z dopisnikom nekega nemškega lista je izjavil neki arnavtski prvak : da Arnavti ne dovole nikdar, da bi se zgradila ta železnica, ker bi se na ta način Arnavte popcinoma odsekalo od ostale Turčije in bi -i postali plenom vsesrbske politike. Te besede so vrlo karalrterističre, pa naj bi biie izgovorjene tudi v manje resnih in kritičnih časih, nego so sedanji — in da jih je izrekel tudi manje znamenit človek, nego je prvak, čegar besedo slušajo brezpogojno prebivalci golih albanskih planin. Kljubu temu albanskemu odporu je dunavsko-jcidraniko železnico smatrati kakor gotov čin. Trasiranja so bila že enkrat začela, aH hitro, v začetku, že je bilo tieba vstaviti vsako daljno delo, ker so Arnavti inženirjem preprečili vsako nadaljevanje Z Lradne strani, toiiko srbske, kolikor turške, se je zatrjevalo da to ni kakor niso resna motenja. Kljubu temu pa niso nadaljevali s trasiranjem. Bile so torej očividne zapreke. A kdo da je napravil te zapreke, to nam je povedal sedaj arnavtski vodja Ali za bolje urrevanje, moramo malo globlje pogledati v vso stvar in videli bomo, da se tudi tu skriva za Arnavti ner.do drugi; a ta drugi, je — Turčija! Takoj v začetku albanske ustaje je padla v oči neaktivnost turške vojske in pa neka okrožnica Šefket Durgut pase na Arnavte. Vse to je izgledalo nekam čudno. Sedaj pa je arnavtski prvak odkril karte. Mladoturki so pokazali, da so taktiko glede zunanje politike prevzeli od svojih prednikov ! Ista igra, ki so jo bili Turki uprizorili s pomočjo Arnavtov po berolinskem kongresu, da bi preprečili ćklep velesil glede odcepljenja Pleva in Gusinja, ista igra se ponavlja tudi sedaj. Naj si je bil tudi kralj Peter v Carigradu ; naj je tudi govorica, da sultan Mo- i hamed pojde v kratkem v Beligrad v, obiske: pa naj se tudi fže dlje časa govori1 o neki „Balkanski zvezi" : vendar je jasno, da so si Mladoturki prizadevali na vsak način, da bi preprečili gradnjo dunavsko-jadranske železnice! Da bi nastopili odkrito, diplomatičnim potom, tega Mladoturki niso smeli; že zato ne, ker je bila tu tudi Rusija zainteresirana; a tudi ostale velesile so privolile v to gradnjo. Torej: da bi bili odprto nastopili, to je bilo nevarno, kakor po sklepu bero-linskega kongresa. Zato torej so se mladoturki zatekli k staremu sredstvu. Našuntali so Arnavte v ustajo ter jim potem rekli, da naj kakor pogoj za mir zahtevajo odstop od projekta dunavsko-jadranske železnice!!! Mladoturki vedo prav dobre, da je tudi med velesilami takih, ki ne gledajo radi na to železnico, in da najdejo Arnavti, ako pride do diplomatske intervencije, podporo, ker bo Turčija le stala ob strani in gledala Po vsem tem se more trditi s sigurnostjo, da je balkansko vprašanje zopet stopilo v ospredje, ali sedaj mnogo aktuvclneje, nego kdaj poprej! Slovenski železničarji. V četrtek večer so naši slovanski železničarji pozdravljah v svoji sredi zastopnike češkega narodnega železničarstva, drž. poslanca tov. B u r i v a 1 a podpredsednika „Snolku českveh uredniku železničrrich" tov. M a c h e k a in tajnika tov. H a v e 1 k o. Ob tej priliki sta sklicali „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov" in „Zveza jugoslovanskih železniških uslužbencev" v Nnrodnom domu shod, katerega se je udeležilo do 500 železničarjev. Shodu je predsedoval predsed. „Društva slovanskih železniških urednikov", tov. Zoreč, a pri predsedniški mizi smo vl-dEDINOSTc Št. 195. V Trstu, dne 16. julija 1910. kakor se že glasi ta istotako stara kakor neslana fraza. Da imajo Italijani le nekoliko več po-litiškega kriterja in resnosti, bi bili že davno nagnali pangermane z najdebelejimi koli, ko jim prihajajo z impertinentno insinuvacijo, ki ne znači koncem konca nič druzega, nego zahtevo ; da vi Italijani zmorete v „svojih" pokrajinah slovansko nevarnost, puščajte nas Nemce na miru, bavite se s Slovani in ne ovirajte naše nemške ekspanzivnosti, ki vam hoče — vse odvzeti! To je prava sinteza vsenemške politike v Avstriji nasproti Italijanom. Ali Italijani ne kapirajo tega, dasi že bridko stočejo, ker so se svojo nespametno politiko prišli med dva mlinska kamena : med slovanskega in nemškega. Dnevne novice. Železnice v Bosni. Trasiranje proge Mitrovica-Ilok v Bosni bo do 25. t. m. končano in se takoj nato prične z gradnjo železnice. Črnagora — kraljevstvo! Torej bo vendar res. „Neue Fr. Presse" javlja, da so vse vlasti postale črnogorski vladi noto, ki javlja, da privoljujejo, da se Črnogora povzdigne v kraljevstvo. Tozadevna proklama-nja izide v avgustu povodom jubilejnih svečanosti 50-Ietnice vladanja kneza Nikole. Ni pa, še gotovo, ali se bo nazivala kraljevina Črnogora ali kraljevina Zeta. Črnogora bo najmanje kraljevstvo Evrope. Politični pomen tega akta leži v tem, da bo vladarska hiša črnogorska po proglašenju na isti stopinji s srbsko. Črnogorski dvor hoče uvesti isto etiketo, kakor je v navadi na dunajskem dvoru. Ustanovi se tudi red, ki se bo podeljeval samo suverenim in drugim visokim osebam. Ločitev cerkve od države v Švici. Švicarski narodni svet je potrdil sklep kantona Basel, v katerem se ta popolnoma ločuje od cerkve. Po tem sklepu dobi reformirana in katoliška cerkev svojo vnanjo organizacijo. Duhovnike bo volila vsaka občina za-se, a pripadniki te ali one vere bodo mogli svobodno menjavati veroizpo-vedanje. Proti papeževi encikliki Editae sa- epe, izdani v proslavo tristoletnice proglašenja Karola Boromejskega svetnikom, po kateri se čutijo pripadniki prot. vere v vseh delih sveta silno užaljene in kije izzvala ojstro reakcijo zlasti v Nemčiji in na Ogrskem, se izražajo sedaj tudi listi, ki stoje blizu dunajski vladi, Da pa tudi velik del avstro-ogrskega episkopata ne smatra te enciklike za umestno, govori dejstvo, da jo je na O-grskem progiasil le nadškof v Kološi, v Avstriji pa le koadjutor Nagi na Dunaju. Radi tega ga dunajski listi napadajo in mu očitajo, da hoče vreči bakljo verskega razdora med katolike in protestante. Celo sicer dobri katoliki obsojajo ne le ta Naglov čin, ampak tudi njegovo imenovanje koadjutor-jem na škodo Dunajčanom toli priljubljenega posvečenega škofa dra. Marschalla. P. S. Zadnje vesti javljajo, da je bila enciklika promulgirana tudi v Budjejovicah in Zadru. Objavijo jo baje tudi primorski škofje. — Značilno je tudi, da se razglase nje enciklike vrši le v latinskem jeziku. Domače vesti. Pravoslovne nauke je zvršil te dni na praški univerzi ter položil poslednje izpite in rigoroze gospod Josip J e d I o w s k i. Nadebudnemu mlademu gospodu naše najiskrenejše čestitke. Promocija. Odvetniški kandidat M i -1 a n K o r u n je bil te dni na vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja obeh prav. Mestni svet. Sinoćnja seja je bila še precej suhoparna. Vsprejeti so bili razni naknadni krediti. Dovolilo se je 13.000 K za novo fizikalno dvorano mestnega dekliškega liceja, 53.000 K iz prorsčuna iz 1. 1909. za nove prostore mestne realke. Pri naknadnem kreditu za novo šolo na Belve-derju, za katero se zahteva novih 20.000 K, je vprašal svet. dr. W i I f a n za neka pojasnila in je predlagal, naj se ta točka odloži, ker ni stvar popolnoma jasna. Po pojasnilu svet. A r c h a je svet. W i I-f a n umaknil svoj predlog. Nadalje se je dovolilo 44.000 K za preureditev vile Ba-sevi, ki se po želji darovatelja uporabi za muzej. 1'rečitalo se je na to prošnjo vlade, naj bi občina zvišala svoj prispevek za tlakovanje ulice Fabio Severo. Svet. M r a c h je odločno proti, češ, da je ta cesta last erarja, ki naj sam skrbi za njo. Vlada ima dovolj denarja za naprave, ki so mestu škodljive, a za ceste ga nima. Vladni zastopnik Lasciac je rekel, da bo vlada vzlic temu nadaljevala s tlakovanjem. — Svet. M r a c h je predlagal, naj se da ta točka juridičnemu odseku v pretres. (Vsprejeto). Vsprejelih je bilo še nekaj malih postavk, na kar je župan točno ob 9. uri zaključil -sejo. Komers slovanskega železničarstva. Po železničarskem shodu, ki se je vršil v četrtek zvečer v „Narodnem domu", je velika večina udeležnikov s svojimi češkimi gosti odšla v gostilno N. D.O., kjer je kakor hišni oče pozdravil ljube goste iz Češke tov. dr. Mandič, ki je povdarjal velikanski napredek narodne železničarske organizacije, ki je v komaj polletnem svojem obstanku prekosila na pričakovanju, a to gotovo pred vsem vsled moralne pomoči, ki jo je dobivala v času svojega obstoja od svojih čeških tovarišev Z ozirom na te bratske vezi je nazdravil pred vsem navzočim češkim damam, ki so prihitele k nam, potem kremenitemu branitelju slovanskih železničarjev, tov. poslancu Burivalu, njegovima tovarišema Macheku in Havelki in sploh češkemu narodnemu železničarstvu, ki je zastopajo. Odgovoril je v krasnih besedah na to napitnico tov. Buriva!, povdarjajoč, da vidi v tesni zvezi severo- in južnoslovan-skega železničarstva tudi poroštvo za boljšo bodočnost Slovanstva. Napija tej bratski zvezi. Govorili so še nadalje tov. M a c h e k, dr. R y b a r, tov. Jaklič in tov. H a-v e I k a. Končno je tov. Zoreč predlagal, da naj se odpošlje bratom Poljakom, ki praznujejo sedaj svojo veliko zgodovinsko slavnost petstoletnice Grunvvaldske zmage, pozdravna brzojavka in ravno tako tudi mestnemu zastopu praškemu kakor predhodno zahvalo za protektorat, ki ga je prevzel nad kongresom lige. Predlog je bil sprejet z navdušenjem in soglasno. Vde-ležba na komersu je bila naravnost velikanska, par sto udeležencev shoda ni moglo dobiti prostora. Gostilna N. D O. je storila v vsakem oziru svojo dolžnost in postregla vsem gostom kar najboljše. Vsa postrežba je bila res bratska, prisrčna, kakor more biti pač tedaj, ko ima v gostih brat brata. Prepričani smo, da ostane vsakomur v najlepšem spominu ! Denuncijantstvo. — Slovenska priloga „Časopisa čeških Železnikih uradnikov" prinaša pod tem naslovom : Morda smo bili lahkoverni in predobri, ko smo verjeli raznim javnim izjavam svojih nemških tovarišev, da pojdemo vselej skupno v boj za skupne stanovske zahteve. Kljub vsemu nacionaliziranju. In če smo se morda motili v vsem — v tem se nismo, ko smo smatrali za potrebno nasproti Nemcem največjo opreznost. V prvem času našega društvenega življenja nismo ravno imeli kakega večjega povoda za pritožbe. Toda, kolikor bolj se je naše društvo krepilo na znotraj s svojim vzstrajnim in odločnim delom in izpopolnjevanjem svojega trdnega organiziranja ter na zunaj z doslednim in neomajnim zastopanjem svojih pravic in zahtev* toliko bolj so začeli pihati naši nemški prijatelji. Najbolj jih pečejo naše podružnice. Da jim naše podružnice ne dišijo, razumemo ; saj dokazuje ustanovitev in njihovo vspevanje veliko življensko silo našega društva. A če jih bodo naše podružnice še dolgo srbele, jim znamo postreči s še kako podružnico celo tam, kjer bi jih občutno zabolelo. Naše najmlajše podružnice na Jesenicah pa kar ne morejo prebaviti. In ker ne morejo dati drugače duška svoji plemeniti jezi — so se začeli kolegijalni naši bismarkovci posluževati denuncijacije! Ker so slovenski listi sempatja zabeležili kako posebno lepo čednost gotovih nadutih nemških naših uradnikov, so Nemci brž naskočili naše društvo in so nam očitali nekolegijalnost in denuncijantstvo, čeprav ni bilo nače društvo v nobeni, ali prav v nobeni zvezi s tistimi noticami. Za to naj Nemci Boga zahvalijo, zakaj mi bi lahko pisali poseben leksikon o njihovih — uma-zanostih. Toda mi smo molčali, ker nas je njihovih dejanj sram, molčali smo iz kolegijalnosti in ker nismo denuncijanti. In Nemci so najbrž smatrali naš molk za slabost ali kaj podobnega. Da smo molčali iz obzirnosti, niso uvideli, ker \ svoji prirojeni brutalnosti sami niso zmožni nikake obzirnosti. V „Grazer Tagbiattu", v priznano rokovnjaškem trobilu raznih propalic in ostudnih renegatov, so si izbrali prostorček za svoje denucijacije. A mi smo ta zaletavanja dosledno prezirali ; nismo se hoteli spuščati v nikala prerekanja z njimi. In 19. junija so si torej privoščili odbor Jeseniške podružnice, zlasti pa njenega vrlega predsednika, tov. Božiča, kateremu obetajo premeščenje in eine Gebirgstation. — In res so začele krožiti o tem neke govorice, nastale že tako ali tako. Nemške denuncijante zagotavljamo, da se to pot malo zmotijo. Niti lasu se ne sme nikomur skriviti! In če bi se pa le dogodilo kako nasilstvo, tedaj bomo postopali tako, da dobe nemški „tovariši" zasluženo plačilo, a nedolžno preganjeni popolno zadoščenje ! — In ne obrnemo se samo do nižjih instanc naših oblasti — do najvišjih pojdemo! Kdo se ne spominja slučaja razvpitega nemškega kričača Rosslerja v beljaškem ravnateljstvu ?! Danes nam je samo žal, da smo bili obzirni do tistih, ki tega ne zaslužijo ! Glede nemških denuncijantov smo storili primerne korake v obrambo naših tovarišev in izjavljamo, da bomo odslej postopali z vsakomur, kakor kdo zasluži. 4 Drugače smo si mislili skupno nastopanje v skupnih stanovskih stvareh, precej drugače, bolj pošteno in kolegijalno ! Hoteli ste in- hočete boj — tu ga imate! Kam z našimi hčerami ? — (Dopis). Družine, obdarovane z večjim številom otrok, zlasti meščanske, imajo nemalo skrbi za njihovo bodočnost- Kdor dandanes nič ne zna, tudi nič ne velja. Z dečki je nekoliko lažje, ker je mest v civilnem in vojaškem stranu, kjer dobivajo s primerno izobrazbo kos kruha. Ali deklice? Njih pravi namen je, da postanejo žene in matere. Ali ravno to mnogim ni usojeno. In sosebno mi navadni ljudje, ki se moramo truditi za vsakdanji kruh in ne moremo Šteti lepe dote hčeram, s katerimi nas je Bog blagoslovil: kam naj žnjimi ? ! Da bi jih redili do starosti in jih čuvali doma, to ne gre, ker že gmotna sredstva ne dopuščajo tega. Saj imamo šole, izobrazimo jih! V Gorici imamo izvrstno priliko: c. kr. žensko učiteljišče. V šolo žnjimi in potem naj si bodo same služile kruh! Od todi tak naval pri vpisovanju, da vsprejemajo komaj tretjino prosilk. Srečen oni, ki je mogel spraviti svojo hčerko na učiteljišče !w Zdaj je že napol preskrbljeno — si misli. Še štiri leta in potem postane učiteljica. Ena glava bo manje v hiši in se bo toliko lažje skrbelo za druge, ki tudi morajo hoditi v Šolo. Dekle se pridno uči, da bi imelo lepše spričevalo. In ko so prešla dolga leta, je zrelostno spričevalo v žepu. Doseženo je! Kaj je doseženo? Razočaranje. Mesto zasedeno za več let naprej. Poizveduje se v drugem šojskem okraju. Nič. Na Kranjskem, nič. Na Štajerskem, kjer je bilo nekdaj pribežališče za slovenske učiteljice — nič. Povprašuje se pri poštnem ravnateljstvu. Tam jo treba vzdrževati še dve leti, če je bila sploh tako srečna, da so jo sprejeli. In to dosezajo navadno le one, ki imajo kaj protekcije. Ali naj bo abiturijentka z zrelostnim spričevalom v žepu: šivilja, blagajničarka ali prodajalka. Tako razmišljajočemu mi je, kakor skrbnemu očetu, naenkrat stopila nova misel pred oči, ki jo bodo morale ubrati slovenske abiturijentke. „S trebuhom za kruhom", pravi pregovor. Tako se dogaja že po vsem svetu. Z Dolenjskega, iz Galicije, iz Italije in drugih okrajev gredo ljudje — v Ameriko. Italijanski delavci preplavljajo našo Avstrijo. Nemci se selijo na Turško; zakaj bi naša dekleta ne šla na Rusko za učiteljice ?! Ni dolgo temu, ko je bilo na Ruskem 20.000 mest praznih za učitelje in učiteljice. Če se morajo kandidatinje učiti nemškega jezika, bi se mogla uvesti tudi ruščina kakor predmet na slovenskem ženskem učiteljišču. Naši merodajni krogi naj bi torej razmišljali o tem, da-li "ne bi kazalo pritisniti na vlado za tako odredbo, s katero bi se s prav malenkostnimi stroški pomagalo marsikateri abiturijentki do kruha. Če bi se pa vlada branila iti nam Slovencem na roko v tej stvari, naj bi se uvel pouk v ruščini v kaki privatni šoli, ali v posebnem tečaju za slovenske kandidatinje. To v premislek s hčerami obdarjenim očetom in onim, ki jim je naloga proučavati socijalne razmere svojih državljanov. Družinski oče. Na slovenskih tleh, table s slov. napisi! Prejeli smo: Vas Ricmanje je znana, kakor narodno zavedna vas. Zato mi se je jako čudno zdelo, ko sem zazr!, ko sem izstopil iz vlaka, zgoro postajice poleg gostilne tudi „Trattoria". Ricmanjcem seveda ne služi ta napis „Trattoria", ker sami vedo, da je gostilna. Morda je dal lastnik prirediti tudi laški napis zaradi italijanskih izletnikov? Ta gostilna je že stara dobroznana gostilna, torej tudi Lahi dobro vedo, da je tam gori „Trattoria". Želeti bi bilo torej, da bi se ta tabla spremenila samo z napisom : Gostilna! Pa brez zamere ! Izletnik. Prijateljem glasbe! Od šentjakobskih krajevnih skupin NDO smo prejeli: Tukaj v Trstu obstoji lepo število slovenskih društev. Vsa ta društva prirejajo več ali manje skozi leto, osobito v poletnem času, veselice, izlete, zabave, plese itd. Velikokrat so ta društva v zadregi glede godbe. V Trstu sicer godcev ne primanjkuje, ali naravnost rečeno : v vsem mestu ne ekzistira ni ena slovenskega godba. Da se odpomore tej nepriliki, so krajevne skupine NDO, spadajnče pod šentjakobski okraj sklenile sklicati skupno posvetovanje, ki se je vršilo minole sobote za ustanovitev godbe-nega društva. Na ta sestanek je došlo lepo število delavcev. Sklenilo se je po daljših debatah ustanoviti godbeno društvo. Tovariši in slovensko občinstvo! Kdor — ima veselje do glasbe, naj se prijavi čimprej, ker mi-siimo pričeti z vajami že s 1. avgustom tek. L Dobro je došel vsaki Slovenec, osobito pa teoretično izvežban. Prijaviti se je v centrali NDO v ulici Lavatoio štev. 1, ali pa pri gostilničarju „Kons. društva" pri sv. Jakobu (Campo S. Giacomo št. 5) v „Nar. gostilni". Krasno poletno vreme je privabilo veliko množico občinstva na veselico, ki jo je Magdalenska podr. CMD priredila minole nedelje in ki je vspela popolnoma v moralnem in materijalnem oziru. Magdalenčani so pokazali, da znajo ceniti važnost in zasluge CMD, oziroma njene podružnice, kar je tudi razvidno iz daril. Velika zasluga na tem, da je veselica tako izvrstno vspela, gre pevskemu društvu „Slava", ki je kar šiloma vabilo ljudi s svojim ubranim petjem. Hvala mu za to ! Pozabiti pa ne sme tudi godbenega društva „Lira", ki je prav mojstersko proizvajalo razne koncertne točke. Umetalni ognji so kar očarali navzoče ; konec veselice je bil ob enem nje višek. Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je veselica tako krasno vspela, bodi izrečena najprisrčnejša zakvala. Priporočamo se jim, da bi nam šli ravno tako na roko, ko priredi ista podružnica v kratkem — drugo veselico; takrat pa pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji. Gledališčna družba M. Stojkoviča, bivšega režiserja in igralca slov. gledališča v Ljubljani priredi danes dne 16. julija na Opčinah predstavo, v nedeljo pa na Prošeku. G. Stojković se priporoča si. občinstvu sklicevaje se na to, da je tudi v „Nar. domu" v Trstu dokazal, da je umetnik, ki se svojo igro zna očarati gledalca. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela v zadnjem času sledeče izvanredne dohodke: Slovenski abiturijenti mariborskega učiteljišča pri okrogli mizi K 10'— G. I. Ro-gel v gostilni pri Didiču v Idriji „Kontra Straži" daroval 6 K. Dr. Jos. Spešič v Središču jubilejni dar 30 K; Bohinčeva, Kokotova in Medvedova obitelj iz Pišec 10 K mesto venca na grob pok. gospe Magdi Tominčevi. Ljubljanski in Šišenski Sokoli v Ribnici pred odhodom v Sodražico, ker sta Marija in Stanko Podboj lepo deklamovala pesmico „Oba junaka" — darovali 5 K. Cirila Ježovnik iz Velenja zgubljeno stavo v prid Cirilmetodariji 7 K, g. Jernej Tominc v Lem-batru mesto venca na krsto pok. gospe Magdalene Tominc 12 K. Družina Gavrilovič priredi danes ob 8. in pol zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu „Graničare" od Freudenreicha, narodni igrokaz v treh dejanjih s transformacijo, ki se bo vršila z neverjetno hitrostjo. Da g. Gavrilovič izvaja ta komad precizno in umetno, o tem govore kritike raznih listov. Tako piše zagrebški „Obzor" v svoji 150. številki mej drugim: „Reči moramo, | da nas je ugodno iznenadila ta izvedba g. Gavriloviča, ki je v istem času igral štiri glavne vloge, je imel priliko, da se pokaže, in je vse štiri karakterje igral z veliko spretnostjo. Spremembe so si sledile zelo hitro, tako da je bilo občinstvo presenečeno". Pohvalila sta ga tudi „Vršački Rodoljub-in „Bosn. Post". — Jutri ob 5.30 popolud. priredi ista družba veliko veselico s plesom v „Nar. domu" pri sv. Ivanu. Za Ciril Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili p. n. gg.: 752, 753, 754. Pan „Pesavčev" na Dunaju (plačal 600 K); 755. Učenke dekliške šole v Trstu (plačale 84 K); 756. Ivan Plantan c. k. notar v Ljubljani (plačal 200 K) ; 757, do 761. Slovenski železniški uradniki v Trstu (podpisali 5 kamnov); 762. Podružnica Polzela (plačala 200 K) ; 763. Podružnica na Vrhniki (plačala 200 K); 764 Celjski gimnazijci (plačali 200 K); 765. Omizje v „Sladki luknjici" v Celovcu (plačali 20 K). 766. Učiteljsko društvo za celjski okr. 767. Kegljaška zveza „Edinost" v Ljubljani (plačala 200 K) ; 768. Ženska podružnica v Mozirju (po mali Stanki 100 K, po pošti 100 K. skupaj 200 K.) 769. Dragotin Hribar, tiskar v Ljubljani (plačal 200 K); 770. in 7.71. Narodno.žen-stvo v Ljubljani; 772. Čitalnica v Skofji Loki; 773. Oskar Dev c. kr. okrajni sodnik v Škof j i Loki in sestra g.a Eggenber-ger-jeva; 774. Podružnica Sevnica (plačala 100 K); 775. in 776. Moška in ženska podružnica v Kranju (plačala 336 K); 777. Bralno društvo v Tržiču (plačalo 50 K); 77S. Skupina rodoljubov v Gorenjivasi (plačali 60 K); 779. Narodni duhovnik (na račun II. kamna plačal 120 K). 780. Kalister Anton v Trstu (plačai 200 K); 781. Podružnica Vuzenica (plačala 100 K); 782. Podružnica Vuhred (plačala 200 K) ; 783. Ženska podružnica v Mariboru (plačala 200 K); 784. Ženska podr. v Pevmi (plačala 200 K). 785. Odooslanci koroških Slovencev (plačali 200 K); 786. Rdeča marela v Pu-1 ju (plačala II. kamen v znesku 200 K); 787. Slov. narodne abiturijentke v Gorici (plačale 200 K.__ Tržaška mala kronika. Izseljenci na povratku. Parnik Av-stro-Amerikane „Oceania", ki je predvčerajšnjem dospel sem iz Nevv-Jorka, je izkrcal 283 pasažirjev, ki so večinoma izseljenci, ki se vračajo v domovino. Nasilen Anglež. Mizar Dominik De-marchi, stanujoč v Androni Marinella št. 3, se je predsinočnjem ob 9.30 vračal domov z ženo in dvema otročičema. Na enkrat ga je nekdo, navidezno mornar, sunil s tako silo, da se je zvrnil na ženo, ki je skoraj V Trstu, dne 16. julija 1910 »EDINOST« št. 195. Stran III. padla na tla. Na očitanje Demarchija je mornar kar potegnil nož in je hotel planiti proti Demarhiju, a interveniral je redar. Tedaj se je nasilnež spustil v beg. Redar ga je pa dohitel in aretiral. Na policiji ni hotel odgovarjati na vprašanja uradnika, le toliko se je izvedelo, da je Anglež. Pridržali so ga v zaporu. Grdo poneverjenje. Še meseca avgusta 1. 1908 se je neka Angelika Papadopulos, stanujoča v Kjadidu št. 92, ker je potrebovala denarja, obrnila k služkinji Jo-sipini Buttazzoni, stari 58 let, iz Trsta (že kaznovani radi goljufije), da bi jej preskrbela gotovo svoto. Ta je obljubila Ange-liki Papadopulos, da jej preskrbi za-željeni denar, ali da je treba za to večje zastave. Papadopulos je bila s tem zadovoljna in je izročila Buttazzonijevi za 328 K perila. Ta baba pa je vse skupaj poslala v zastavljalnico, za kar je dobila 48 K. Nazadnje je še prodala zastavni listek, tako da je druga vse zgubila. Na ovadbo je bila aretirana.'^ Zasačeni tatovi. — Josip X. delavec, uradnik Tehničnega zavoda, je včeraj popo-ludne zasačil na Rivi Grumula dva moža, ki sta nalagala na voz 10 kamnov za tlak, last občine. — Opozoril je redarja, in tatova, dva težaka sta se preselila v ulico Tigor. Kap jo zadela na grobu sina. — Ivanka Kukanja, stara 45 let, iz Skednja št. 219, je šla včeraj popoludne na pokopa-lišše pri sv. Ani molit na grob svojega pred nekoliko tedni umrlega sina. Ko je bila tako vtopljena v molitev, jo je zadela kap v pol života. Pozvani zdravnik z rešilne postaje jej je nudil prvo pomoč in jo dal spraviti domov. Velika nesreča v ladijedelnici pri Sv. Marku. V tej ladijedelnici obstoji za gradnjo vojnih ladij velika, takozvana amerikanska gruva. Za gradnjo večih novih vojnih ladij za c. kr. mornarico pa ta „gruva" ni bila dovolj visoka; zato je dalo akcijsko društvo tega zavoda neki tvrdki delo za zvišanje te gruve. Delavci, ki delajo to delo, so vedno v veliki nevarnosti, kajti zgradili so približno 11 metrov visok železen most (ta most je dan na dan zagotovljen) in na ta most so polagoma vlekli to velikansko železno gruvo. Včeraj zjutraj so delavci delali vsak svoje delo : eni na tleh, drugi zgoraj, veseli že, ker so to nevarno delo skoro dovršili. A glej: Približno ob 10. uri zjutraj je 18-letni delavec Alojzij Krottendorfer, ki je žagal šino, zgubil ravnotežje in strmoglavil v globino. Bil je naenkrat ves v krvi, tako, da ga ni bilo niti mogoče spoznati. Drugi tovariši so hitro prihiteli k njemu, toda ubogi nesrečnež je komaj dihal in ni bilo besede iz njega. Prenesli so ga v mestno bolnišnico. Ko to pišemo, še živi, ali zdravniki imajo malo nade, da bi ga rešili. Koledar in vreme. — Danes Marija De v. Karm. — Jutri: 9. ned. po Bink. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r- 27° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Pevsko društvo „Velesila" v Šked- nju se udeleži razvitja zastave društva „Ladija" v Devinu, korporativno in z društveno zastavo, ta nastopi z moškim zborom A. Ned ved : „Dijaška" s tenor samospevom. Kolesarsko društvo „Balkan" naznanja, da je kolesarska dirka, ki se je imela vršiti v nedeljo 17. t. m. odložena na 24. t. m. Več jutri. DAROVI. — Na koncertu so preplačali vstopnino sledeči gg.: Fakin Franjo 60 stot., Kresevič Ante 2 K, Brenčič Leopold 60 st., Ćiač Ante 60 st., Vertovec Ciril 60 st., Požar Jakob 20 st., Kobal Fran 60 st., Kustrin Anton 20 st., Svetina Ivan 2 K, Kodrič Vekoslav 60 st., Kapelj Domenik 60 st., Ban Ivan 20 st., Vovk Vekoslav 60 st., Sarič 80 st., Godnič 80 st., Gustinčič Ivan K 1, Lavren-čič Josip K 1, Gerk Andrej K 1, Piško Josip 60 st., Metlika Josip K 1, Škerjanc 20 st., Stoka Ignac 63 st„ Godina Ivan Ban 20 st., Kodrič Dragotin 20 st., N. N. 60 st., Pahor Miloš 60 st., Kocin Ivan 20 st., Gulič 20 st., Kresevič Ante 20 st., Peroša Josip K 1, Izbar Alojz 40 st., Sluga 20 st., Ujčič 20 st., Gržinič 60 st., Rapotec Josip 40 st., Vareško Josip 1 K, Drufovka Amalia 40 st., Milonig Ivan 1 K, Gorjup Neža 60 st., Ražem Marij 60 st., Zidar Gregor 4 K. Vsem darovalcem se odbor najsrčneje zahvaljuje. Živeli posnemovalci. — Gosp. Matija Lovrenčič nabral je med prijatelji v Barkovljah K 6.52, od katerih je izročil K 2.20 novo ustanovljeni podružnici sv. C. in M. v Barkovljah, ostalo svoto pa podružnici na Greti. — Kot jubilejni dar CMD se je nabralo v parku Miramar in sicer so darovali sledeči gg.: Pikič, Kranjc, Gerbec, Fonda, Stoka, Fr. Lukša po K 1, in Jož. Lukša K 1.60, I. Husu 60 st., Bukavec 50 stot., Kr. Husu 50 st., Armič, Regent, Pikič po 40 st. Skupaj K 10.40, dodal Anton Mikeluc K 1. — Denar hrani uprava. Podpornemu društvu za slov. viso-košolce na Dunaju so darovali: 400 K: Kranjska deželna blagajna, Ljubljana ; po 100 K: Posojilnica v Celju in Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani; 50 K: Notranjska posojilnica v Postojni; po 20 K: I. KogI, Hotel Balkan, Trst, dr. Jan Ev. Krek, drž. posl., itd., dr. Ant. Podpečnik, zobozdravnik na Dunaju in dr. Jakob Žmavc, c. k. prof. v Ljubljani; po 10 K: f Fr. Gogala, c. k.jrač. ravnatelj, Ivan Okretič, c. k. generalni advokat, Dunaj in Ignacij Supan, učitelj, Brežice ; 8 K : dr. Milan Skerlj, c. k. min. podtajnik, Dunaj ; po 5 K: Fr. Cerar, tovarnar, Stob pri Domžalah, „Goriški" v .Gorici, D. Šinkovic, c. k. prof., inženir Ign. Šega, Ant. Trstenjak kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani; 3 K: Jak. Žnider, akad. kipar, Dunaj; 2 K: dr. Štefan Kraut, Logatec. Skupaj 798 kron. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj III. Reis-nerstr. 27. _ Kar. de!, organizacija« Sestanek pripravljalnega odseka za javno ljudsko tombolo itd., izvoljenega na ponedeljskem sestanku pri Sv. Jakobu, ki se je imel vršiti prihodnji ponedeljek, se prekli-cuje z ozirom na to, da je tov. dr. Mandić v ponedeljek odsoten. — Zato se bo vršil omenjeui sestanek v torek ob 7. uri zv. v prostorih NDO pri sv. Jakobu. * * * Delavci vsi nocoj v „Sokolovo" dvorano na izredni občni zbor NDO. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Za nocojšnjo dramatično predstavo Gavrilovič (v „Narodnem domu") imajo člani NDO 50 odstot. popusta pri vstopnicah in sedežih. ____ Književnost in umetnost „Kraljevič in berač" spisal Mark T w a i n. — Pod tem naslovom je izšla te dni v založbi Iv. P. L a m p r e t a v Kranju knjižica namenjena naši mladini. Povest je po slavnem amerikanskem humoristu Mark Tvvainu primerno okrajšal in priredil tržaški učitelj Ferdo Plemič. Zelo dobrodošla bo ta knjiga našim malčkom, ki jim navadno primanjkuje tečnega berila, a tudi odrasel človek si ž njo pripravi urico nedolžnega veselja. — Priporočamo jo toplo mladinskim knjižnicam in starišem, ki hočejo razveseliti svoje otroke. _ Vesti 12 Istre. Iz Kanfanara. Še ni končano !,Slavni' deželni odbor je uničil izvolitev našega tajnika, češ, da je nezakonita. Torej po dve in pol- letni borbi smo zopet tam, kjer smo bili pred tem časom. S tem so zopet za nekaj zmagali naši sovražniki. Takoj tistega dne, ko so slišali, da je stvar dobro rešena za nje, so peli: „Va fuori straniero" in postali so neznosni. Rešili so svojega že propadlega leva in svojo „italianita". Človek bi mislil, da je tek neodrešencev bog ve koliko, ali temu ni tako. Nekaj „mularije" in propalic, poleg tega še trije prodajalci „al ingrosso ed al mi-minuto" : to vam je vsa slika „deir italianita di Canfanaro". — In spravili so se na izlet v Koper. „Edinost" ie že poročala, da je bilo na izletu tudi nekaj kmetov in kmetic Samo žal, da niso bili iz Roča, ampak od nas, iz Kanfanara. In kako ponosni so zdaj ti ljudje! Ako bi hotel govoriti o njih, podati bi moral zelo slabo moralno sliko. Ce bi pa kdo mislil, da oni vedo, čemu so šli v Koper, ta bi se zelo varal. Šli so samo, da se vozijo na vlaku in po morju. Saj oni ne vedo, kaj je to „trikolora". Ubogi zaslepljenci! Kako zabiti so! To so ljudje brez značaja. Će mu daste vi vinar, je Hrvat; če mu pa dajo oni drugi dva, je takoj Italijan. S temi ljudmi so šli paradirat naši Lahi v Koper! In onega dne odolphe Mo j ul. Farneto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. posebno za žage na paro in mline. isa aiifcSiiSH&s tklefon li.«. ^^Kjia^sa^ pcfj Velik! i | TRST - ulica Beivedere 19 - TRST Sobota 16., Nedelja 17. in Ponedeljek 18. julija 1910: 1) MORJE V RAZMIH URAH, po naravi. — 2) ZVEST PRIJATELJ, sentimeniahn prizor. — 3) MUĆEN1ŠTV0 ŽENE, velika drama. — 4) C0C0 POSTANE VOJAK, komično. XB. VSAK PETEK KOMIČEN VEČER, KI TRAJA ENO URO. ODLIKOVANA ULICA GIOSUE CARDUCCI ST. 21 Eazun različnih izberov najfinejših moških in ženskih o'. uval po najnižjih conah ee prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnjo BoxCslf s trakovi . . . . po K 10-— Usnye Boxcatf z elastiko . . . . po K JO*— Usnje Boxcalf oblika Cerby . . po K 10 50 Usnje Boxcaif z zaponDiri Triumph po K 10 50 Eratci za dečke 1 K manj. - Vnukov, blsgo I. vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. van Crodina TEST - ulica Scušsa Stsv. 3 - TFBSV Izvršuje vsakovrstna v to stroko fpadajoča d- Ir» :: kaior n. pr. statbna, pomorska In obrtna. :; Poprave iz bandona cink?., medena, bakra itd, &m se izvršujejo točna m solidno. KUPELJI IN SESALKE PO NAROČILU. - I ro-ilaja kuhinjskih in kmettj«ki)i potrebšč-u J. t d. gjggg. " sa po nsjjsižjlh een&fc. ■OBBnBSHHHEIBl O H7 Cene zmerne. Telefon 1395 . M Js& &S2. ^ 9 TEST - ulica Mia 3 - TRST uuiau VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KORoŠKE iBim tJFMinBl ficicgt ve- !nc^,r-rc. £p£:Ii> eij."1 iz razprodaš ur. «ik>btlo in ar»>Drio Ja&ob Perhauc. Via oe!!» 6. nasproti Catfo Centra** Velik izbor fr&«cosfc?; 3:a'-gc...derI r*»c.-;»- * Wn, Mo-eila *n Chiaati. Kca kor.jik, TC.ZKA ter posebni priatni tropino«-«!* »ii-rorec *a brinovec. Izdelki l. vrst^, tli^Ii iz čr-tič£:b kr&jCT. V^ata naro&K* tako: rtv m. E.« so po pov/.ttju. — Cuoiki ur. zahtevo Is £rtr.£8. — Ra.-prod*,|a cd poi litrt uaprst). ar Nov način razsvetljave Brez napeljave. Največji prihranek. - Svi-tloba stotih sveč s troškom i1 2 st. na uro. ( eiukk žalne „T IT U3" zastonj. Gaspari & Michelich TRST, ULICA FELICE VENEZIAN 15-16 TELEFON štev. 24-19 Prodaja lesa za vrtanje Velik isisor pekovskih lopat. > e CD g H n Z. cd s ca N i O 1 PQ H c <3 m ^ 3 N ap4! S N — CS gg % „ S ■ m ■ r s H ti m m w >11 ||IU^I>>' :: sata o v največji primor&fc/ zalogi zrn ml ZtFvOS (Stablllznonto grafico Trlsstlno) 1R3T, Piazza d*|ia Borsa štev. 13 Plošče r slovenskimi hrvatskimi, italijanskimi in nemškimi komadi v ogr. izberi ĆM /r^k m-iv: .i r ........••• "KlC'Bltf^J Avt. civilni zemijemerec Kristjan Fertot ima suolo pisarno u Trstu u ulici delta Caserma šle?. 5,11. nadstropje. Priporoča se ilavnema občinstvu kot edini slovenski zemijemerec. EiEi I Mil M HM Pj Elil mi n \ iiii £ a 1 HH 1 S'ran IV >EPT>~OST« št. lf»5. V Trstu. Iti in i i "a 1910 ,1 TEODOR KORN h Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA I> POPRAVE == PO KZZ&IH CEffAH. .: Delo dobro in zajamčeno. Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. L±nr ude UDE 3E so bili na razstavi skoro vsi, ki se količkaj čutijo Lahe. In te bi bil lahko vsakdo na prste naštel. Ubogo italijanstvo, kako na šibkih nogah si, ko te rešujejo taki ljudje! Pevsko - bralno - godbeno društvo „Volarič" pri Čežarjih na Koperščini priredi jutri, v nedeljo 17. t. m. drugo narodno veselico v prostorih „Konsumnega društva". Na slavnosti sodelujejo iz prijaznosti sledeča bratska društva: „Straža" iz Trušk, pevski zbor izGažona, „Samo" iz Bertokov, „Ilirija" iz Pobegov, „Čitalnica" iz Dekani, Istrski Grmič" iz Sp. Škofij, „Slovanski Dom" iz Sv. Barbare-Elerjev; nadalje duet s „Kortin — „Sem ter tje". Veselica začne točno ob 4. uri in pol popoludne. Ker dospe vlak iz Trsta v Dekane ob 3. uri in tričetrt, odkoder je do Čežarjev le 20 minut, imajo Tržačani in okoličani ugodno priliko, da se udeležijo naše narodne slavnosti. Vsi morebitni darovi naj se blagovole poslati na naslov: „Pey. -bralno - godbeno društvo „Volarič" pri Čežarjih — Koper". Iz Ospa. Odbor pevskega in bralnega društva „Domovine" v Ospu šteje si v svojo najprijetnejšo dolžnost, da na tem mestu izreka bratskim društvom; „Velesili" iz Skednja, „Prešernu" iz Boljunca, „Istrskemu Grmiču" iz Spodnje Škofije, kakor tudi „Našemu Domu" iz Badihe, še enkrat svojo najprisrčnejšo zahvalo za prijazno sodelovanje na nedeljski slavnosti, ki je tako lepo vspela, da ostane še dolgo, dolgo v prijetnem spominu vsakomur, ki se je je udeležil. Iskrena hvala tudi g. Ant. Sancinu, g. županu in dež. poslancu Pangercu, gosp. trgovcu Kovačiču iz Doline, g. Fr. Ventu-rini in njegovi gospici sestri iz Boljunca, cenjeni družini Hrovatinovi iz Badihe, g. nadzorniku Finžgarju iz Gorice, gosp. Ko-šutniku, uč. v BorŠtu, g. Medvedščeku uč. v Ricmanjih, g. Dragi Primožič iz Predloke. gg. Ivan Cunjar, Vol. Slavec, Ani Novak, učiteljici gosp. Angeli Čendem, Fr. Jerebu iz Ospa za darove, ki so jih poslali Kuro-patkinu za srečolov. Zahvaljujemo se tudi onim gospodom, ki so s preplačili, bodi na vstopnini, bodi na srečolovu prispevali z denarnimi darovi. — Iskrena hvala nadalje ljubki in blagi kumici g. Olgi Slavčevi za nje lep trak in prekrasni govor. Iz dna srca zahvala za navduševalni govor g. Cotiča in pa za iz srca prihajajoče besede, ki so spremljale dar našega vrlo požrtvovalnega očeta dr. Matka La-ginje. Nimamo besed, da bi mu izrekli dostojno zahvalo, kličemo mu le: Vsemožni naj Ti veliko požrtvovalnost, ki jo gojiš od nekdaj do svojega teptanega naroda, poplača s tem, da Te ohrani do skrajnih mej človeškega življenja nam v veselje, domovini v ponos ! Vosti iz Goriško. Iz Orleka pri Sežani. (Po naključju zakašnjeno). V nedeljo dne 3. t. m. je naše pevsko in bralno društvo „Draga" priredilo veselico s petjem in plesom. Vzlic neugodnemu vremenu je veselica dobro vspela. Hvala njim, ki so se udeležili! V prvi vrsti se pa zahvaljujemo g. učitelju in pevovodji Valentinu Terčonu, ki se je trudil z največo požrtvovalnostjo in mnogo pripomogel k lepemu vspehu. Nadalje se zahvaljujemo bratskim društvom „Dneva žar" iz Kazelj, „Zo-rislavi" iz Sežane, „Slovanski straži" iz Gropade in „Primorcu" iz Trebč. Slednjič izrekamo zahvalo njim, ki so preplačali vstopnino. Srčna hvala vsem ! Iz Repentabra. Jutri priredi pevsko društvo „Dom" veliko vrtno veselico na Repentabru v krasnih prostorih g. St. Ozbiča. Ples, Dri katerem svira godba iz Križa, se bo vršil v senčnati dolini pod gostilno. Pri veselici sod(Juje iz prijaznosti pevsko društvo iz Tomaja, dalje tamburaški odsek društva „Tabor", ki tukaj prvič javno nastopi. Dalje sodelujejo tudi diletantje dramatičnega odseka društva „Zorislava". Druge slovenske debele Nov kanonik. Državni in deželni poslanec dr. Ignacij Žitnik je imenovan kanonikom stolnega kapitelja v Ljubljani. IČrPm spreuo Sivi jo, obleke dr dom, v bližini loLCllI Trata. Naslov Ins. odd. Edinosti. llSo vPRl STARI BRESKVI" v ulici Belvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. Q ? f. i* c "T > * v r: »t- fi ■> *ff Trst, ulica Arcuedotto .'« priporoči slavnemu občinstvu svoju žg^njarno, v kateri se pro laja pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vse vrate likor-Jrv, rnniB, rllvovca, konjaka. Douiači brinje-| ve--; in tropirovec. POSSB STGST : razni zdra riJni likerji. _ 105)3 Mfsles hiein*5 -e-nljiSčem se proda pri sv mcSta lilo! Let Iv::nu žtev. 729, z .dej gostilne Capuzrers. bli u tramvajske nou ai€._ e 1184 za trpovino, veščega tudi la5čine, išče (J^spo laraka zadruga v Kopru. Pcriudle z navedbo pogoj« v na naslov Posojilnim in hranilnica v Kopru. 1179 Poslovodjo nncnn^innr< J'.Metra, zrrožta t UU^ pSJufk?,* npnike korespor.dei slovenske in nce, strojepisca, nemške f-tenr gr*tijf, želi nastopiti prvim avgustom prmfrno s užbo. Ponudbe ra Inseratni < d-delek Edinosti pod š'ev. 1176. 1176 7možen sluven^č.'r.e, ne>c-ič ne in po možnosti če ?čine se s; re^nre takoj. Ponudte z zahtevami na naslov „G. M. ifllCr na In»eratni odd. Edinosti". 1158 Korespo:dent iTCiin mizanski mojster, J rst, ulica JiuwS|> OtUjiCi i elvtdere Stev. 8, i z v r 5 u j e v.=ak"vrstna mizarska del«. Javno tombolo 10 minut od postaje Vižolje v nedeljo dne 17 julija t. L ob 6. uri pop. Za obilen obiek se prirori.ča ODBOR. 1C99 Slovenci in f^stjani! poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za kar ne Vam toplo priporoča udani .Ant. n Novak. — Vsaki Slovan ima narodni greh, ako podpira drugorcdce. 1006 kot vzgojittljica mJ*j5ih — otrok ( bonne). Ponudbe pod ..Otrok" na Inseratai oddelek Edinost. 1187 iščem službo D -»r ri n c?Q mn!i Hotel p^ rizki ceui. N .s', -v Otf P>ve Ins. odd. Edinosti. 1172 Austrijans^o paroliroftarsio društvo na dionice : „DALMATIA" : VOZ"! KED veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe. Proga TRST-METKOVIĆ A Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri popoludne Dohod v Trst v soboto ob *J. uri zjutraj. Progra THST-METHOVIĆ B Odhod iz Trata v četrtek ob 5. uri pjpoludne. Dohod v Trst v sredo ob 6. uri zjutraj. Proga TR3T-METKOVIĆ C Odhod u Trsta v soboto ob 5. uri popoludne. Dohcd v Trst v četrtek ob 6. uri z-'utraj. Proga TRST-KOKČULA. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne. Dchod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. ZOBOZBBATNIŠKi' AIBDLAM Trii, ulite San Glcoannl 1,!. nads. po S. do E. in od 3. do S. Mafcen Mile iBiz&r - Tr?;t ulica Leo »tev. 2 prlpcroča slavnemu cbeinstvu * • « m m\ T?iST — ULICA FARNETO ŠT. 13 Postrežbi!: točnu CEHE ZMERHE. Ugodna prilika ! V veliki, fini žganjarni ^ na trgu pred Narodnim domoai žt. 1 (vogal ulice Ghega) je na Tazpolago. Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter. An ti Spumanto, Kefošk. zagrebški Pelinkovac in Sokol - Prt e r ■ vr^f: Ruao po najzmernejših cenah. Zaloga ovsa klaje, deteije in korob3čev po zmernih cenah Trst, ulita Belvedere Jteo. 19 In ulita del Bosto štea. 14. M\m iui slovenski uMm ki toči najboljše vino! Kdor gleda evoje zdravje, mora iti v gostilno J. Leban, ul. Salice, Trst pod Btopnicami, kjer toči vipavsko po -2-o-t stotink liter Istrsko po 64—f>6 stotink liter. Za obilen obiak se si. občinstvu priporoča J. LEBAN. m a mm ^ 13 Dmstnl: fotosraflčnl pri sv. Jako- Pri sv- Jako- bu - TRST. UlBlJ'i bu " TRST-ulica Rivo štev. 42 (pritličje) <5 SM IsTrSule Tsako fotogranćno delo, kakor tudi razgle le, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaeie plo^ćb z a vsakovrstna spomenike lul. Iti. Itd. Posebnost : Povečanje vsakatere fotografije. Eadi udobno*ti P. N. naročnikov ■prejema naroćbe in Jih livriuje na domu, eventuelno tudi zunaj mesta. (LjbO